PRVI SLO VENSKI UST Sg AMERIKI __— rtbojttotmwl GESSMTDRD2BE SV. DRUŽINE V JOLU3TU; P. S. DBUŽBE SV. MOHOBJS S GHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER; COLO. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ^__{Official Organ of four Slovenian Organization*, NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI UST V ^OKUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.)* 162. CHICAGO, ILL., PETEK, 22. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 22, 1941 LETNIK (VOL.) g vojno - Naj 'čistijo' Francijo Dežela potrebuje materiala in orodja Rusi računajo stvarno in se zanašajo le na lastne vire. Upajo, da bodo Nemce ustavili in potem po dolgi borbi iste porazili. — Nemci sicer začasno zmagujejo, ki , pa ne bodo dolgo, je mnenje vojaških ekspertov. Moskva, Rusija. — Med tem, ko tu pričakujejo Anglo-ameri&ko-rusko konferenco, ki naj začrta skupno borbo proti nazijski Nemčiji, se izraža v masah ruskega naroda globoka zavest, da rešitev Rusije zavisi edino od lastnih virov dežele in od volje naroda, ki vodi borbo z napadalno Nemičv-jo. Ruski vojni svet je prepričan, da se bo nemško napada nje v kakih dveh treh tednih uneslo in da pride do pozicijskega vojskovanja*, to je, da se bodo obe stranki zakopale v jarke in svoje utrdbe in skušale zadržavati eno drugo, do- ie zaarzavau eno drugo, c£o- , —"—----.— „„ - -—----- *—~.—- kler se ne pripnm novih zalog Um pa ^ totrirmin Jiladim članom ie vc k*toli- municije in orožja za ofenzive. le iz strate£i*nih razlogov, da ^ vzgoje in krščanske izob- ir J..LI J .1 . ..... dobrn nrirvruvlipn anvvainiL razbe. da hnHn mHi nroiamolt V taki dolgi pozicijski vojni, bodo Nemci oslabeli in ruska vojska bo postala jačja s pomočjo municije in« orožja iz Anglije in Amerike. To, kako daleč v notranjost Rusije bodo se prodrli Nemci, baje nima pomena, izražajo vojaški eks perti. i J London, Anglija. — Ruske armade so v kritičnih položajih na vseh treh frontah. Nemška ofenziva deluje v Ukrajini še vedno s polno paro. Tudi v sektorju severno od Kijava morajo ruske čete popuščati sovražniku važne pozicije. Nič boljši ni položaj v okolici Leningrada. Kljub ailnemu navalu in iz-borno pripravljeni ofenzivi od strani nazijev, se pa ruske čete borijo z , nedopovedljivo vstrajnostjo in trdovratnostjo. Neki angleški opazovalec, ki se je vrnil te dni iz fronte piše, Nemci morejo naprej le tam, kjer pade zadnji ruski vojak in ostane prostor prazen. Vstrajnost ruskih vojakov je nepopisljiva. Borijo se z neko nečloveško odločnostjo, ve-doč, da bi bilo zgubljeno vse, če bi popustili. Takih vojakov ni mogoče premagati. Da so ruske armade tu in PRIZNANJE KOL VITEZOM Detroitslri nadškof pohvalil Kolumbove Viteze, ter apelira, da svojo nalogo nadaljujejo. Atlantic, City. — V tem mestu se vrši 59. letna konvencija katoliške bratske organizacije Kolumbovih Vitezov. Nadškof Edw. Mooney iz De-troita, Mich., je daroval v nedeljo slovesno pontifikalno sv. mašo v tukajšnji Marijini cerkvi, katere se je udeležila šte-vilna delegacija. Nad 40,000 upornih Francozov pozaprli V Darlanovi Franciji vre in ljudstvo daleč ni zadovoljno z barantanjem med Darlanom in Hitlerjem. — Francoski narod outi, da je izdan in prodan tradicionalnemu sovražniku francoskega naroda. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Poljski zastopniki poročajo, da organiziranje poljske vojske v Rusiji napreduje in da je or-Nadškof je v svojem govoru ganiziranih pet do šest divizij, na delegacijo izrazil pohvalo k» bodo štele skupaj od 60 do organizaciji Kolumbovih Vite-'tisoč vojakov. V par tednih dobro pripravljen sovražnik ne naredi večje škode s kakim zajetjem, s katerimi Nemci računajo, pa se jim doslej še nobeno ni posebno obneslo. Možno je, da bodo Rusi pri-morani prepustiti Leningrad sovražniku, in mogoče še celo Moskvo. Vse zavisi, kako so Nemci za sedanjo ofenzivo še pripravljeni. Toda ne gre za teritorij, katerega imajo Rusi dovolj, ampak le zato, da se pri umiku ščiti rusko vojsko, da ne pade v kako večje ob-kroženje, kjer bi jo Nemci razkosali in onesposobili. (Dalje na 4. strani) zov, ki vrši ogromno delo, ne le na podpornem polju, pač pa tudi kot vzorna aktivna katoliška organizacija. Hvalevredno je, kar ta organizacija stori, da njeno Članstvo sodeluje s župnijami in duhovniki. V tem duhu naj nadaljuje ter naj skuša dati posebno svojim Predsednik opozarja narod naj se pripravi... Washington, D. C. — Ko se je predsednik Roosevelt povr nil iz zgodovinskega posveta na Atlantiku z Winstonom ChurchHlom, so ga oblegdfi novinarji od vseh strani. V torek so ga dobili in sprejel je kakih 200 raznih novinarjev, ki so ga izpraševali vse mogoče stvari. Na vprašanja o izgledu vojne je odgovoril: "Združene države imajo voj no, ki jo morajo izvojevati." Omenil je, da ameriška javnost ni zadostno probujena, da bi imela zavest, o potrebi zmage nad Hitlerjem. Omenjal' je poročevalcem, da je imel'pokojni predsednik Lincoln skoro enako stališče v civilni vojni. Tudi tedaj je vze lo več časa predno je prišla narodu zavest v mozeg, da go imeli vojno, v kateri je bilo treba raiagati. Iz Sandburgove knjige "Vojna leta", ki jo je napisal Sandburg o Lincolnu, je omenil odstavke, ko je prišla žena Mrs. Mary Uvermore iz Chicage k Lincolnu, ji je ta glede vojne odgovoril: "Nimam nobene navduše- valne besede, da bi jo vam dal, vojaška situacija daleč ni svetla in dežela to ve, kakor jaz. Resnica je, da ljudstvo se še ne zaveda, da smo v vojni z jugom. Niso še prišli do odločitve, -da je potreba to vojno izvojevati skozi, ali pa mislijo da bomo izšli iz tega po kaki strategiji. Nimajo pojma, da vojno je treba izvojevati skozi po trdem boju, ki bo marsikoga prizadel." Kar se tiče splošne ljudske zavesti smo res precej podobni mnenju in zavesti, ki sta prevladovala. tiste čase. Ameriški ljudstvo je res neodločeno in cinca, kakor da se ga ne tiče, kako visoko zraste najnevarnejši sovražnik vsake demokracije Hitler. Predsednik je omenil, da zgleda, da vojna bo še dolga. Zna trajati skozi leto 1943. Zato je pa potrebno, da se zavemo, da impmo pred seboj težko inJto«Kj®pou vojno, ki ip imamo zlf^ctffcvgfci, da očuva mo poleg drugih tudi samim sebo dttaokraeij^i? svobodo. razfre, da bodo radi prejemali zakramente, da bodo temeljito poučeni, kar uči cerkev in da bodo živeli "plemenito krščansko življenje, je svetoval nadškof. -o- aretiran, ker se je izmikal vojaški službi Kenosha, Wis. — Tu so oblasto prijele 25 letnega Vin-centa Fratricka, ker se je izmikal vojaški službi. Bil je pozvan v službo, ki se pa ni ja vil svojemu lokalnemu odboru, ki ga je pozval, da se prijavi za vojaško službo še 26. junija t. 1. Fratrick je zahteval oproščenje, češ da spada k verski sekti "Jehove Priče". Odbor je odklonil prošnjo za oprostitev od službe. Zdaj se nahaja v zaporih. o v avstraliji se pripravljajo proti napadom Melbourne, Avstralija. — Po avstralskih pristaniščih grade zadnje tedne zaklonišča prot napadom iz zraka, postavljajo antiletalske baterije in prakticirajo, kako se je treba redno umakniti na varne kraje, če bi napadi prišli. bodo poljske čete že pripravljene za boj. — Winnipeg, Kanada. — V tej okolici se je začela nevarno razširjati otroška paraliza. Dosedaj je v tej okolici zaznamovanih že 544 slučajev*, kar je visoko število. Za bolezen jih je ie pomrlo 106. Zdravita delu, da bolezen zaustavijo — Vichy, Francija. — Francoske oblasti v Moroko so odredile, da se imajo židje izseliti iz naselij drugih narodnosti in se naseliti v njim odločena židovska naselja. Odredba je znamenje, da odkar se je Francija nagnila k Nemčiji, ne bo za Zide več zaščite v njenih meja. — Rome, Italija. — Da bi se Mussolinijevi fašisti nekoliko znesli nad Rooseveltom in Amerikanci, so te dni prekrstili v Atenah na Grškem eno glavni cest, ki se je dosedaj 'imenovala Roosevelt c e alt a. Odsedaj bo njeno ime Academy cesta. Mussolini je s tem pokazal da še diha. o- veliki vojaški manevri Chicago, 111. — Drugi teden se začno obširni vojaški manevri v Louisiani in Missippi. Tega vežbanja se udeleži tudi 40-ta antizračna obrežna arti-larijska brigada, ki tabori v Fort Sheridan. Zanimiv bo nagel prevoz brigade in opreme. Karavana bo 77 milj dolga in jo bodo skušali v rekordnem času premakniti na določen kraj, kjer ima zavzeti ob-ramni položaj. Vichy, Francija. — Po vsej zasedeni in nezasedeni Franciji se čuti silno valovanje nemirnosti. Vsako jutro najdejo poškodovane proge, mostove in druge predmete, kar je znamenje, da Francozi vodijo tajno sabotažo proti Nemcem. Nemce to hudo jezi in pritiskajo na vse načine na vlado v Vichyu, da naj zaustavi to sovražno gibanje.Darlan je izdal najstrožje odredbe. Več ljudi je bilo že obsojenih na smrt. A vse nič ne izda. ts stare domovine "Bilten Jugoslovanskega Kurirja" poroča o uporih in o streljanju po taboriščih v Travniku, Duboju in San-skem Mostu. — Najnovejša poročila o stanju v od sovražnika zasedenih krajih domovine. — Druge zapoznele vesti. Po novejših poročilih so pozaprli več, kakor 10,000 ljudi, to so osumil j enci, ki jih pri-jemljejo radi govoric proti Wi«*ajoxa k< ste, kar pa v resnici večina niso. V krajih, ki so pod nemško okupacijsko kontrolo pa omenjajo, da so jih pozaprli od 30 do 40 tisoč zadnji ted*»n. Javni pritisk proti vladi je tako silen, da je morala vlada v Vichyu premestiti v neki 60 milj oddaljen gorski kraj Montdore poslansko zbornico. Mnogi so mnenja, da razjar- s streljanjem hočejo ud uši ti upore Zagreb, (preko Beraa v Švici, po radiju) 14. avg.— (JK). — V koncentracijskih taboriščih "svobodne" in odvisne Hrvaške v Travniku, Dobo ju in Sanskem mostu so danes hkrati izbruhnili upori interni-rancev. Agent je provokaterji so zaprte žrtve slepili z možnostjo pobega ter jim na videz nudili tudi svoje sodelovanje in pomoč. V Travniku so v času domenjenega upora odpovedali tudi nekateri od po-štenejših čuvajev, nepoučenih o spletkah komande, pokorščino, ker se jim je gabilo neiz-zvano in nepotrebno krvoločno S ti postopanje. Deloma izmed ro-i. doljufciuWHrva* deloma izmed Čuvajev samih je bilo samo v Travniku na velikem dvorišču taborišču ustreljenih 70 ljudi, a nad 200 pa ranjenih od strelov iz strojnic. Med ustreljenimi je bila tudi trojica najuglednejših bosen« skih muslimanov. Tri osebe so i bile ustreljene v Doboju, a dve pa v Sanskem mostu. -o- slovenska pijonirka umrla Waukegan, 111. — V bolnišnici sv. Terezije je preminula zadnji torek dobropoznana Slovenka pijonirka Mrs. Mary Barle, rojena Oblak (p. d. Petrova) stara 67 let, iz Ohonice pri Borovnici na Notranjskem. V Ameriko je prišla leta 1899. Njen* soprog Mr. Frank Barle je umrl leta 1934. od tedaj je bila sama vdova. Zapušča 2 sina in 3 hčere. Pogreb se bo vršil iz slovenske cerkve Matere Božje v petek dopoldne ob 9. uri. Žalujočim naše globoko sožalje, pokojnici pa R. I. P.! "Širite amer. slovenca" NOVO NAPADALNO LETALO jeno ljudstvo ne bo odjenj.ilo Zavezniške vlade v izgnanstvu in da znajo nastati resni upori. »e udeleže izdelanja načrtov za mir Rim, (preko Berna v Švici), 15. avg. — (JK). — Po pisanju današnjega, navadno zelo dobro poučenega lista "N^ws-Chroniclea" bo vsled najnovejših dogodkov in novih razmer, ki so nastale po sestanku predsednika Roosevelta z g. Churchillom in vsled njega, skoro sklican sestanek zastopnikov vseh zavezniških vlad v Londonu. Tega sestanka se predvsem udeležijo zastopniki vseh zavez, vlad v izgnanstvu, ki imajo sedaj sedež v Londonu, z namenom, da se medsebojno posvetujejo, razpravljajo in zasnujejo konkretne načrte za mir, zlasti pa načrte za ekonomsko vzpostavitev sveta v smislu 8 točk zgodovinske izjave o mirovnih ciljih, ki sta jih podala gg. Roosevelt in Churchill. -o- Hrvaški kmetje iz ozemlja, ki ga je vzela Ogrska, dobe drugo zemljo Radio iz Budimpešte sporoča, da vse kmetije na. Hrvaškem, ki so bile dane prostovoljcem svetovne vojne, so bile proglašene za narodno lastnino novousta novi jene hrvaške Veliko fantov vojakov je prišlo domov k svojim staršem na obisk za deset dni. Nekateri so se tak že kar zredili, kar je November 10. ftttS ml the under the Act of March 3,1879. P. Bern*xi Ambročie OFM.: ^ " Jeremija na razvalinah 4. ŠE EN PRIMER. NEKAJ NOVIC IZ DALJNEGA ZAPADA Ravno sem videl najnovejšo številko amerikanske tedenske revije "The Week News". Prinaša lepo izdelano mapo razkosane Jugoslavije. Na moje in gotovo tudi vaše veliko začudenje kaže omenjena mapa, da VSE slovensko ozemlje umrle Jugoslavije pripada Italijanom ... Nič tega ozemlja ne pripada Nemcem, nič Mažarom ... Vse ima Mussolini... Seveda Amerikanci streljajo take kozle na vseh koncih in krajih. Pomilovalno se moraš neštetokrat nasmehniti, ali te pa celo razjezi, ko poslušaš na radio imena ruskih mest tako popačena, da te strese do mozga. Toda če se Odesa po tej poti spreminja v "Adešja" in Kiev v "Kajiv", se ne čutiš toliko prizadetega. Misliš si samo, da bi vendar bilo treba tistim neprestanim komentatorjem, ki takorekoČ vse vejo, poprej malo študirati, preden se spravijo na "luft" prodajat svojo nespodbitno modrost. Glede tiste mape o razkosani Jugoslaviji je pa stvar malo drugačna. Mi smo brali že precej veliko o tem, kako se našim rojakon*tam.godi pod HITLERJEM. Toda tista poročila ne samo niso prišla do ušes amerikanske javnosti, niti tega še ne ve Amerika, da vsaj polovica slovenskega ozemlja ječi v Hitlerjevih krempljih . .. O Srbiji se bere, kako ravna ž njo Hitler in tudi o tem, kako ona ravna s Hitlerjem, oziroma z njegovimi "junaki". O "neodvisni" Hrvatski pišejo, kako je ž njo. O Sloveniji ne vedo nič ... Pridelimo jih Mussoliniju in križ Čez nje! + * Z drugo besedo: O Slovencih ve ameriška javnost preteto malo. * hm i^d ii 11 Ali se bomo ob tem spoznanju tudi 1$ pomilovalno nasmehnili? To hi bilo za nas tragično, kakor je tragično dejstvo, da Amerika skoraj ne ve za nas . . . Kdo je kriv? Slovenci v starem kraju? Oni ne morejo za enkrat kar nič pomagati. Ne morejo informirati ne Amerike ne ostalega sveta o svojem suženjskem položaju. Informacija mora priti od drugod. angleških ali pa slovenskih In spet — odkod naj informacija pride? Ameriški pesmi. Tako navdušeno zapo-reporterji bi sicer gotovo iztaknili in poročali, kaj se godi!j°» da iim druge narodnosti tam, toda tja ne morejo. Vse meje so hermetično zaprte. iJa bi pa iskali informacij po ovinkih, po raznih podzemeljskih rovih in kanalih, za to je njim Slovenija premalo pomembna... * f © ***SJ J* j Ne moremo jim zameriti! Ako je za NAS Slovenija premalo pomembna, da bi se zares zanjo in za njeno usodo zanimali — za&aj in čemu naj bo ameriškim reporter-jem, ki na koncu konca niso kaj prida več ko kruhoborci. Ali smo MI kaj dosti vec ...???? Pa ni vseeno, če Amerika ve kaj o trpljenju Slovenije ali ee nič ne ve. Ko vidimo, da Amerika ne ve, se da kaj lahko sklepati, da tudi Anglija ne ve dosti in ne dosti več estali svet. Ako zdaj, ko potrehujemo te svetovne sile zaveznikov na vseh koncih in krajih, pa naj bodo še tako malenkostni, nič ne vedo o resnični usodi Slovenije, kaj bodo vedeli o njej TAKRAT, ko bodo imeli zmago v rokah in bodo ODLOČEVALI o nadaljnji usodi raznih dežel? Kam bomo za vse to zvalili krivdo? Ne more biti drugače, ko mi ameriški Slovenci moramo spet skloniti hrbet in si naprtili butaro krivde. Ničesar ne storimo, da bi ameriško in svetovno javnost obvestili o usodi lastnega naroda. Popolnoma sem prepričan, da ne bo nikogar, ki bi v "News Weeku" popravil tisto mapo. Kdo naj pa tudi stori to? Ti ali iaz aH kak tretji med nami? Saj veste, koliko velja posameznik. NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA pa kratko malo nimamo in ne kažemo prav nika-volje, da bi si ga ustvarili. In tako se izgubljamo v bite^pomembneati in v esnako brezponaembnost pehamo ves naš narod v Sloveniji in po svetu. Incident z grofem Sforzom in s to mapo so pa šele začetki, skromni in morda kolikor toliko nedolžni začetki. Nedolžni zato, ker bodo prav gotovo sledili taki, ki bodo zasenčili ta dva, če bomo mi dalje spali in pustili najbliž- jim našim sosedom, da gredo preko nas in mimo nas, ne da bi nas videli. Ko bo prepozno, bomo pa jamrali in iskali krivce in se med seboj obkladali z nezmožnostjo. Krivda pa ne bo nikjer drugje ko na CELEM NARODU, ki se je NEHAL zavedati, da je narod in da mora kot narod pokazati tudi iskro življenja. Brez dvoma so še med nami, ki imajo odprte oči in dobro voljo in bi vedeli pravo ukreniti, če bi vedeli, da jih narod želi na primernih mestih. \ Zato je v takih časih nujno potrebno, da se iz najširših plasti ljudstva pojavljajo glasovi in zahteve po kaki' znamenje) da jim n: posebne resni dejavnosti med nami. S samim obupnim jamra- sile. Veselo so prišli domov, njem ali cek) z malomarnim zamahom roke ne bo stvari malo bolj s težkim srcem se prav nič pomagano. Iz ljudstva samega bi morali prihajati pozivi, dopisi za dopisi, da naj se kaj ukrene. Na neštevilnih sejah, h katerim sedajo naši ljudje nedeljo za nedeljo, bi se morala prinesti na dnevni red vprašanja, ki segajo vsaj nekoliko čez plot domačega društva, njegove blagajne in njegovih piknikov, in primerne resolucije bi morale dan za dnevom v tisk. • •; i Vem, kakšna težava je to — razgibati ves narod. Gi-gantsko delo! Kdo bo dejal: Nedosegljivo! Tudi ti ne boš, pa še tako navduševalno piši... Ljudje božji, saj si niti najmanj ne domišljam, - da bom jaz kaj takega dosegel Med nami ga res ni takega. Toda vem za človeka — če zasluži to ime — ki je že veliko gigantskega naredil in dosegel. Seveda — žal! — gigantskega v najslabšem pomenu besede. To je Hitler! Ali bi ne bilo prav, če bi dali tej zverini priliko, da bi dosegel nekaj velikega tudi v dobrem pomenu besede? Da bi namreč razgibal naše slovensko amerikansko zaspan-stvo in nas — organiziral, ko nas še nihče ni mogel in najbrž tudi ne bo ? Rojaki, ali me razumete? Ako ne, vam v resnici ne vem pomoči . . . (Dalje prih.) office at približuje jesen. Dežja smo imeli to poletje dosti in tudi letina dobro kaže. Posebno veliko je živinske krme, sena in detelje, kar bo v korist tukajšnjim farmarjem. Društva in fare prirejajo vesele piknike. Tudi tukajšnji ognjegasci na Walkerville so dne 10. avgusta priredili lep piknik. Kako je bilo vse vese lo lepega petja. Poslušali smo angleške in tudi slovenske pesmi. Res, lepo je od tukajšnje slovenske mladine, ker se ne sramujejo materinega jezika, niti petja, še postavijo se in so najboljši pevci, naj bo pomagajo peti slovenske pe smi. Pesem "God Bless America" se je še posebno veselo razlegala po hribčku in še več drugih pesmi.Potem pa več slovenskih pesmi, katere so vsi z zanimanjem poslušali in prepevali: Kak luštno je res na deželi, kjer hiš'ca pri cesti stoji; Soča voda; Moja dekle je še mlada ter Ti Marička pe-glaj. Tem zadnjim dvem tudi druge narodnosti vedo besede. To so se oni postavili, ker so slovensko peli. Neka starejša irska ženska mi je vsa navdušena rekla: To so zares krasne Walkerville, Mont. Stari pregovor že pravi, "i AT HSST THE FdENOY CUSS Ml01 WON H& AFFECTION #W«E-mEV TO BLAME IF MAD06HIN6 HUN&E8. ■ had aeoused htfi* sava-secv? ME KNELT BESIDE THEM.THEY BfcEAJUED. THEY WE2E OHW STUNNED. "TDMMy WAS QUJDt THEN HE TOON/NED. AT ANY MOMENT might PEgov- 02 AND I2ENEW TUEUČ AraCJOHCMi) HE KILI THEM NOV WHILE THEY LAY HELPLESS? še eakcat >c Tommy jidacil in druga zver je padla. Deček je sicer zmagal, vendar mu jc bilo zaL Kekako sočutje je občutil nad mladiči. Mar naj jih obsoja, če jih je glad prignal tako daleč, da «e je prebudila iijih prirojena krvoločnost? V tem sočutju jc pokleknil k mladičema. Bila sta samo omamljena. To ga je zvcsclilo, toda kmalu se je prestraail- Vsak čas se lahko prebudita iz omo-tenosti in ponovita napad. Mar naj ju ubije sedaj, ko ležita brez moči na tleh? Petek. 22. avgust* 1941 amerik AN SKI slovenec Stran S Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. t Joliet, WT^T* | Državah Amerike. Nase geslo: "Vse za vero, dom in sartod; vsi za enega, eden za vse." f- GLAVNI ODBOR: v\ Predsednik: George fitaniefa, 429 N. Chicago SU Joliet, IU. V podpredsednik: Frank Tvsbek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bajruk, 328 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, IU. Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St.. Joliet, IIL Blagajnik: Joseph Klepoc, 903 Woodruf Rd., JoLiet, 111. Duhovni vojjja: Rev. Mitbnr Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St., Joliet, IU. NADZORNI ODBOR: Andrew davach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 2025 Wadsworth Ave., North Chicago. IU. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., JoUet, III POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St.. Sharpsburg. Pa. Mary Kovadch, 2294 »lue Island Ave., Chicago, IU. _ John Denia, 2730 Arthington Ave., Chicago, IU. \ Predsednik Atletičnega odseka: Martin Dragovan, mL N. ' URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago. IIL Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250-00, $500.00 aU $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakpr: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. V«ak* certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako _ leto viša. 5 Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnin e. __ t Mesečna plačila (assessments), so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. g Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreuot Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust- meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St^ JoUet. IU. ..................... 'r^-V*-4.......V'r-^rr-v........^.yuyth. ■. Dopisi lokalnih društev IZ URADA DRUŠTVA SV. DRU21NE ST. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. Dragi sobratje in sosestre: — Seja zgoraj omenjenega društva se vrši prihodnjo nede-Jjo dne 24. avgusta ob 9. ari dopoldne v Slovenskem domu na 57. cesti. Na to sejo ste vsi vabljeni. Prinesite s seboj tudi svoje certifikate, da bo društvo vedelo, na koga ima član, članica, svojo zavarovalnino zapisano. Društvo je imelo rekord od vsakega člana in članice ob pristopu v društvo, toda ob času premem be certifikatov, so si nekateri premenili dediče in glavni urad. je vzel nove premembe v poštev, pri društvu so pa ostali le stari dediči in v slučaju smrti takega člana ali članice, se kaj lahko napravi pomota. Zlasti še' pri porebniku,ko društvo preskrbi zd pogreb, dočim nima pravice razpolagati z njegovo po-smrtnino. — Katerim ni mogoče priti k sejam, lahko sporoči tajniku potom dopisnice, n« koga imajo svojo zavarovalnino na certifikatu zapisano. Tako v slučajy smrti takega člana ali članice, se porebniku odpošlje sporočilo, da se zmeni z njim, to, je z dedičem, glede pogreba, ne pa da se o tem pogaja, oziroma domenjuje dru- štvo. — Zadnje čase so postali nekateri naši člani in članice v vseh zadevah precej malomarni. Nočejo pripoznati dobrot, katere jim je naše društvo delilo v slabih časih. Društvo jim je stavilo najmanjše pogoje, ki se jih je sploh moglo napraviti, leen cent na mesec za vsak dolžan dolar na sejo, pa še tistega ne marajo odplačevati. Vsako sejo, ko daje blagajnik svoje poropilo o sprejemu društvenih doneskcfc, se vpraša tajnika, zakaj ni iztir-jal več zaostalega dolga, ker sedaj vsi člani in članice imajo denar, ker se sedaj povsod denar zasluži. Težko je dajati odgovor na stavljena vprašanja, od strani društvenega odbora in točno plačujočih članov in članic društva, še težje je pa kolekta-ti zaostali dolg od malomarnih. V takem položaju nam ne preostaja drugega, kot izvoliti r.i novega tajnika. Zato ste vsi naprošeni, da pridete na zgoraj omenjeno sejo, da se tudi \ tem pogledu kaj ukrene za korist društva in članstva. O smrti našega sobrata Johna Balkovca ste že čitali v našem glasilu Amer. Slovenec, pa tudi v drugih listih. Poučeni smo vsi, da o mrtvih dobro govorimo, in pokojnik je bil zares dober član. Naj mu sveti večna luč, sorodnikom pa naše globoko sožalje! — Nasvide-nje v nedeljo 24. avgusta na seji sv. Družine. Tajnik SLIKA Z RUSKE FRONTE Težki nemški tep in več .rukev, ki jih je razbila ruska artilerija r.a vzhodni fronti. Slika je bila poslana po radio _z Moskve. GENERAL SI MOV IČ GOVORI 0 VOJNI IN SEDANJIH RAZMERAH Wastm«*«, D. C.* 25. _ j«, 1941. — Dopisništvo Central. tisk. urada pri Kralj, poslaništvu v Washingtonu jo prejelo od Central, tisk. urada iz Londona besedilo značiine izjave, ki jo j« podal Predsednik Jugoslov. vlade general g. Dušan Simovič zastopnikom celokupnega angleškega in ameriškega tiska v Londonu na konferonci za tiak v angleškem ministrstvu za informacije. Besedilo te izjave.je prejelo pisništvo v Washingtonu po kablogramu iz Londona. Predsednik vlade general g. Dušan §im4v£ je ob isti priliki izjavil, da ^vzpostavljeni prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo in da je poslanik Kraljevine Jugoslavije g. dr. Milan Gavrilo-vič s poslaniškim osebjem vred v Moskvi. Ta izjava Predsednika jugoslovanske vlade se ujema s slično izjav©, ki jo je podal v Moskvi g. Lozovski in v kateri je naglasil, da so z povratkom g. drja. Milana Gavriloviča vzpostavljeni prijateljski odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo. Potem ko se je predsednik jugoslov. vlade general g. Dušan Simovič zahvalil angleškemu in ameriškemu tisku za bo-dren je in razumevanje jugoslovanske pravične stvari, je g. Simovič izjavil sledeče: "Dogodki, ki so se vršili v Jugoslaviji v teku skoro nepolnih mesec dni, so se razvijali s tolikšno naglico, da je bilo skoro nemogoče zasledovati v podrobnostih celo dramatično borbo naroda, ki se je namostu za kapitulacijo odločil 'za nebeško kraljestvo'. Hitler je v svojem stremljenju za tem, da podjarmi cel svet, vrgel svoje oči na Vzhod. Na tem svojem potu je nalete: na Jugoslavijo. Da vi jena >iil pritiskana od Nemčije se je morala Jugoslavija odiociti za j eno od dvojega ali da pojde z osiščem in ide v vojno proti ljudskemu napredku in proti civilizaciji ali pa, da obvaruje svojo čast, svojo svobodo in svojo neodvisnost. Za nas so bili še preveč jasni in očiti primeri Čehoslovasko, ko je Hitler snedel dano besedo, kakor tudi primeri vseh malih narodov, kakor Slovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Tem narodom sta s« najprej obetala mir in varnost, svoboda in neodvisnost, vsaka ustreženost njihovim narodnim aspiracijam. Toda na konca so izgubili vse ter bili vpreženi kakor navadni najemniki v sramotno službo osišča. Povsem razumljivo je čustvo nezaupanja prevzelo razpoloženje mojih rojakov do Hitlerja in njegovih obljub. Pred zavestjo našega naroda je naposled zazorelo prepričanje, da pomeni podpisanje trojnega pakta in vsakega drugega dogovora z Nemčijo na koncu izgubo narodne časti in svobode. Za nas je bilo glavno vprašanje vprašailje obstanka in bodočnosti našega naroda. Vaš tisk je pisal podrobno o težki in obupni situaciji, ki je nastala v Jugoslaviji vsled rodpišanja trojnega pakta. Ves narod z ženstvom in šolsko mladino vred se je vzdignil in uprl. Mladina se je sramovala pred svojimi starši. Odmev podpisanja tistega pakta je vznemiril in razburil tudi razpoloženje vojske. Oficirji so se vzdrževali pojavljanja v javnosti. Ugovori proti paktu z Nemčijo so prihajali sta, kakor v prvi vrsti-Kraljeva garda in Zračna komanda, najprej razumeli . izraz tega splošnega narodnega razpoloženja. Dejstvo, ki ga vam hočem sedaj predočiti, more biti posebno zanimivo za vas: Dne 23. marca v nedeljo zvečer sem bil pozvan od Nj. Kr. Vis. Kneza Pavla v svoji lastnosti poveljnika jugoslovanskih zračnih ail, naj se ude ležim konference na Dvoru.: Jaz sem Knezu Pavu poudaril, da so vesti o narodnem razburjenju, ki nam prihajajo iz cele dežele, povsem točne. Obenem sem mu obrnil pozor- iz cele Jugoslavije. Kot posle-jnost na dejstvo, da se lahko dica te splošne revolte javnega kot posledica podpisanja pak- mnenja je prišlo dejanje od dne 27. marca. Jako važno dejstvo izza časa podpisanja tega pakta je bilo to, da je v Jugoslaviji začelo petnajst raznih in različnih sredin, neodvisno -druga od druge in posandč ne vedoč druga za drugo, gibanje proti nesramni in nedostojni kapitulaciji. Slučaja organiziranih oboroženih sil ni bilo nobenega, pač pa so najprej različni sloji javnega mnenja poudarjali, da je treba za vsako ceno obvarovati čast in dostojanstvo dežele. Zgodaj zjutraj dne 27. marca se je splošno in silni narodni zamah razprostil ter ta pričakuje vstaja v deželi in morda revolucija v vojski. Kljub temu ni hotel Knez Pavle poslušati. Bivša vlada je zanemarjala učinkovito obrambo dežele. savska divizija posebno izpostavljene in popolnoma uničene. Je ogromno veliko primerov, kjer so naši hrabri vojaki napadli s svojimi lastnimi golimi rokami sovražniške tanke ir motorne voze posluževaje se le bajonetov in ročnih gra nat. Posledica temu je bilo to, da bilo na tisoče in tisoče naših mladih oficirjev in vojakov ubitih. V nekaj slučajih se je tudi majhnipi enotam naše vojske, kadar so v neodvisnem postopanju napadale osamljene sovražniške enote, posrečilo te uničiti. Individualna inicijativa je prišla zelo inteligentno do izraza kakor tudi tradicijonalno junaštvo naših vojakov. V tem neenakem boju je posebno vlogo izvedlo naše mlado letalstvo, ki se je kljub temu, da je bilo obupno maloštevilno, Jt>orilo z neizmernim junaštvom in lastnim žrtvovanjem. Kolikor ni moglo naših letalcev pobegniti tudi kljub temu, da je bilo njihovo Število neznatno v primeri z veliko sovražnisko silo, eo bili uničeni v obrambi na šega neoa. Naši sovražniki so se zedini-li v razdvajanju naših ostankov. Nemci, Bolgari, Italijani in Madžari prekašajo drug drugega v preganjanju in mučenju našega naroda. Obvestila, ki smo jih dobili o zver-stvih okupacijskih oblasti, kater« te počenjajo nad iiašim miroljubnim narodom in prebivalstvom, predstav Ijaio grozno sliko: veliko število ljudstva, ki se vsak dan uničuje, pobija in obeša. V tem uničevanju podpirajo naše sovražnike Paveličevi najeteži in plačanci , Kljub vsemu temu se odpor prebivalstva nadaljuje, naj je to že v obliki meščanske vojne in četniškega bojevanja ali pa v obliki odprtih vstaj in revolt. Prejeli smo tudi naj no Mi^smo globoko uverjeni, da bo zaključek tega boja vzpostavitev človeške pravice in človeškega dostojanstva. Vaša usoda je danes tudi naša usoda. Mi smo ponosni na to, da stojimo danes ramo ob rami z Veliko Britanijo in njenimi zavezniki. Mi smo takisto prepričani, da bo končni trijMmf zmage izbrisal krivico, ki nas tlači, in nam zagotovil naš svobodni razvoj v sodelovanju z vsemi drugimi svobodnimi in kulturnimi narodi Evrope in sveta. Bodite uverjeni, da je črka 'V' dvakrat vrezana v srcih našega celega naroda, ki sedaj stoka pod jarmom krutega osvajalca in njegovih na-jetežev, plačancev in satelitov." TO INJONO SLOVENKA ODLIKOVANA OD RDEČEGA KRIŽA Chicago, 111. — Ugledna narodna delavka znana Slovenka Mrs. Helena Kušar, ki sedaj biva v bližnjem Berwynu, je prejela te dni uradno priznanje od Ameriškega Rdečega Križa v Chicagi za njeno prostovoljno marljivo sodelovanje in udejstvovanje pri Rdečemu Križu. V znak odlikovanja so ji podelili uradno uniformo, čepico in posebno broško. To je vsaj v Chicagi prva Slovenka, ki je prejela to odlikovanje in uradno priznanje. Vrii Slovenki naše iskrene čestitke! -o—— VSAK PO SVOJE Chicago, 111. — V ponedeljek večer je imel radio govor ltev. Dr. John A. O'Brien, ki je profesor na Notre Dame Univerzi. V svojem govoru je dejal, da je Amerika na težkem križpotju in od izbire potov je odvisna bodočnost dežele in življenja milijonov ame- Vojna se je začela, kadar Jje to vajše vesti, po katerih je pri- ^ŽSKfe mladeničev, kakor tudi Hitler hotel. Tako je fila Ju-'šk> do odprte vstaje v Bosni " "" " goslavija v vojno, še preden je m Hercegovini. Na Vidovdar. mogla biti mobilizacija skon-|_ 28. junija — je 5,000 Srbov čana. Nemški napad se je za-j podžgalo vstajo v Mostarju v čel s strašnim udarom nemške-j Hercegovini in po mnogih ga letalstva na severu in nad dneh boja proti združenim našo prestolnico. Na jugu so nemškim in italijanskim če-bili množni napadi nemških! tam, vštevši tu tudi Paveličeve motoriziranih divizij odrejeni) Vstaše, so se naši ljudje umak-' proti daleč občutnejšim in bolj izpostavljenim delom naše fronte. Celo fronto, ki se je spustil liki ogromen plaz proti raztezala nad 2,000 kilome- prejšnjemu režimu. Mi smo bili le nosilci in sredstva občega narodnega oddiha in navdušenja, ki se ga je nemudoma oklenila tudi naš narodna vojska. Izprememba stanja, izvedena dne 27. marca, je bila prisrčno in navdušeno sprejeta od celokupnega našega naroda, ker je bila to iskrena manifestacija samoniklega narodnega čustvovanja in razpoloženja. Zelo lahko je razumeti, da so tisti, ki so zavzemali odgovorna upravna me- trov, so branile naše raztresene slabejše sile, in to na jako širokih in odprtih sektorjih. Nemške sile so bile štirikrat močnejše od jugoslovanskih moči, ki so morale pokrivati odgovarjajoče smeri nemškega prodiranja. Nasproti našim so bile nemške sile neprimerno močnejše od nas v letalstvu in tehnični opravi. Vse to lahko najbolje -tolmači nagle in lahke nemške uspehe na Jugu. V tem boju so bile Šumadijska,Topliška in Mo- nemški parnik gori nili v hribe. Sedaj ropa in besni okupacijska oblast proti miroljubnemu prebivalstvu. Vsled patrijotizma je veliko število pravoslavnih duhovni kov ustreljenih in ubitih. Na-jetež in plačanec fašizma pa nacizma Ante Pavelič preganja in ubija Srbe kakor tudi rodoljubne Hrvate. Italija nadaljuje z razdvajanjem hrvaškega naroda Obenem pa poskuša razdvojiti tudi srbski narod s tem, da nadaljuje z razkosavanjem Jugoslavije. Neuspeh s hrvaško marijonetsko državo ni bil zadosti Italiji. Ta poskuša sedaj ob podpiranju peščice izdajalcev in plačancev stvorih tako zvano 'neodvisno Črno goro'. Navzlic temu je celc- civilizacija, ki so jo zgradili rasi praočetje. V vojni so pravi zmagovalci, blaznost, uničenje in smrt in če Zdr. države gredo v vojno in zmagajo, ne bo ničesar dobrega doseženega. Hitlerizem, nazizem in fašizem, ne bodo. uničeni, ker to so pač ideje, katerih tanki, topovi in bombe ne morejo uničiti, ampak morejo biti premagani le potom razširjevanja zdravih razlogov in prave vzgoje in izobrazbe,je povdar-jal govornik. -o- STO DVE LETI BREZ BOLEZNI Nedavno so pokopali najstarejšo Pražanko, 102 letno Marijo Humpolakovo. Bila je mati šestih otrok od katerih ži vi samo 70 letna hči Humpola-kova ni bila vse svoje življenje niti enkrat bolna. V INDIJI JE ZOPET NEZADOVOLJNOST Slika kale gorečo nemško ladijo, katero je zadela angleška bomba is 1 stala blizu Heligolanda v severnem morju. ci vdan v sred* in duši Jugoslaviji. Tako zvani pretendent črnogorskega prestola je odklonil italijansko ponudbo ter izjavil, da se ima- za Srba in vernega Jugoslaviji. Ob strašnih žrtvah, ki jih je Jugoslavija dala na žrtvenik svoje narodne časti in za obrambo človeške svobode in pravice človeka, zre v bodočnost z zaupanjem. To dejstvo je pravilno razumel in nagla-šal angleški in ameriški tisk, kakor tudi tisk vseh svobej-nih narodov. Mi se zavedamo, da oe danes borilno za iste ideale, za katere se borijo Velika Britanija in njeni zav^^niki. Naša mati nas je že od detinstva sem učiia: \Bo)> je, sin, da izgubiš svoje življenje, kakor pa i ča*t\ se zopet poroča, da v mnogih pokrajinah Indije diha iz ljudstva nezadovoljnost. Poročila pravijo, da za tem nezadovoljstvom niso ravno nazijski agen-:i. V Bombayu jr prišlo te dni do izgredov na ulicah. Med pretepi so napadli uporniki trgovine in jih mnogo oropali. Ker imajo Angleži za enkrat preveč skrbi z drugimi zadevami, niso preostro nastopili proti izgrednikom, da bi s tem položaja ne poslabšali. PRODAM 3 stanovanjsko hišo po štiri sobe. Hiša je zidana in se nahaja blizu 27. ceste in Sawyer avenu^. Cena je samo $3,-800.00. Vprašajte pri: ANTCjT JORDAN, 2623 Ža. Harding, Axe., Chicago, IU. Plioae: LAWndale 7182. Kako Angleži vladajo Indijo in kako je mogoče vladati Indijo kupni črnogorski narod, ki ju! zunanji svet malo ve. V Indiji so sestavni del srbskega naroda, že večkrat izbruhnili nemiri v našel v skupni družbi s Srbi! prejšnjih letih in je moralo an-uresničenje svojeg'a 'tradicijo- gleško vojaštvo nastopiti z o-nalnega sna ter ostaja v resni-' rožjem in zadušiti nemire. Zdaj , r Stran 4 ne Petek, 22. avgrusta 1941 t In sedaj je postalb očfttio, kaj je tfič-vrednež nameraval, j Padovka je med tem prišla s skledo in dakel se je takoj spravil nad njo, požrešno ponovil iz nje vse koščke mesa in debele kože, in ko je bedasti pudel pri dvoriščnih vratih končno le uvidel, da tamkaj prav res nič ni, kar bi moral oblajati, in ko je pritekel nazaj k obedu, je na-šel v skledi le nekaj krompirjeve žlempe še. ki mu jo je velikodušno pustil dakel. Ta pasja zgodba me je zanimala skoraj bolj kakor pa Timov^ pustolovščina. Spočetka sem sklenil, daj je nikomur ne povem, ker bi je pač nihče ne verjel. Toda povedal sem jo vendarle g. Boltežarju in nadučitelju, ko smo sje zopet sešli pri skatu. Nadučitelj je le pokimal z glavo in se rahlo nasmehnil; Boltežar pa je rekel : "Sijajna lovska latinščina!" Torej mi nobeden ni verjel. Tedaj sem povabil gospoda h kosilu, kajti tja Ttesja komedija se je ponavljala vsak dan, iz česar sem začel marsikaj sklepati. Boltežar je prišel že naslednji dan in se je prepričal, da sem bdi govoril resnico. "Saj mora dakel, ta mrcina, misliti je rekel osuplo. "Saj tudi misli, gospod Boltežar T Za to njegovo lopovščino mu je treba domišljije, razumskega sklepanja, igralske umetnosti. Da, dragi prijatelj, v eni sami pasji mrcini nam gospod Bog zastavi več ugank, kakor pa jih lahko človek reši." Nadučitelj je kot druga glavna priča žalibog prišel dan prepozno. Ta dan je namreč Padovka razdrla mično igro. Prišla je s skledo, še predno je udarila ura. Tedaj sta psa še spala. In rekla je surovo: "Le čakaj, dakel, živina? ti že preženem, da ne boš več opeharil piidelna za meso!" Sunila je dakelna z nogo, postavila na tla skledo, na katero sta planila psa renče, in vsa mičnost je bila pri kraju. Razjarjen sem šel na dvorišče in zapodil Padovko od hiše. Čez dva dni je bila Padovka zopet pri nas. Prišla je objokana, naj jo vendar opet sprejmemo, kajti sedaj ne more najti nobenega drugega dela in v bodoče bo dala dakelnu žreti vse, pudelnu pa nič. Tako malo je umela neumna ženščina, za kaj mi je šlo. Toda sprejel sem jo zopet v službo. To velikodušnost sem pokazal tem lažje, ker smo si med tem zastonj prizadevali, da dobimo novo moč, in smo že sklenili, da pošljemo po Padovko sami, ker le nismo mogli biti brez nje. V svoj dnevnik sem zapisal to-le misel: "Poskušaj, da boš na kakršenkoli način ,nepogrešljiv, četudi samo le radi tega, ker znaš mojstrsko pometati stopnice, ali pa kidati gnoj, in vsi mogočnjaki na svetu se ti bodo dobrikali." Popoldne me je obiskal Boltežar. Ponudil mi je novo postrežnica, ki pa je nisem potreboval več. "Škoda!" je rekel plemeniti mož. "Padovko bi jaz sam rad vzel v službo; zelo prjdna vprežna žival je." Med pogovorom je nanesla beseda tudi na tisto mlado dekle, ki ji je bilo ime Bi-anka. . Boltežar je rekel: "Ta Bianka je nečakinja starega Gr-čarja, ki seka pri vas drva. Njena mati' je s komedijanti hodila po svetu. In njena stara mati, žena starega Grčarja, je tudi tako malo prismojena ženska. Razklada s kart, zagovarja bolezen in počenja same take nespodobnosti. Od nje je Bianka^ morala podedovati nekaj svojih čudnih navad. Dekle je strupena goba v naših gozdovih, stara pa strupen smrček. Dve leti je dekle služilo v mestu. Povsod je ute-da, nazadnje pa sta jo stara dva vzela k sebi nazaj. Sedaj meša našim fantom glave. Kakor neumni, debeli brenceljni brenče okrog te strupene gobe in drve v pogubo." "Ali tudi Žagarjev?" "Oh, gospod Hubert, Žagarjev je najslabši med njimi! Veste, to me jezi in vendar tudi veseli. Njegov oče namreč, stari Belčar, je strupen človek. Že dvajset let se pravda z grajščino radi vodne pravice in je zmagal v vseh instancah, ta capin ! Nas velja to gromozanske vsote! In tam gori na tistem močvirnatem travniku, ki je njegov, prav pri naši meji, je Belčar naselil Grčarjeve. V nadi, da bo stari uganjal lovsko tatvino in da bo nastavljal pasti. Vse iz sovraštva do grajšči-ne! — O, ta priskutni demokrat! In sedaj — haha — se je sam vjel v*past. Njegov ?dini sin — njegov dedič — je črni deklini iz tiste koče venomer za petami. To starega strašansko jezi, toda iz sovraštva do grajščine Grčarjevih in dekline ne požene iz koče!" Nisem rekel ne tako in ne tako; da pa je Bianka nekata strupena goba v tem gozdu, ki vleče neumneže nase, to sem doživel pri svojem Timu. Dvakrat sem bil v šoli. Enkrat sem se spoznal z novo učiteljico, Eriko Grubel-nik. Govorila sva samo četrt ure. Ko sem šel domov, nisem vedel, ali se mi ta Erika zdi lepa ali ne. Roža je lahko lepa "in tudi steblo mahovke in list resede. Vsaka reč na svoj posebni način. Roža Erika ni bila. Ne kakšna lepota, ki bi vzbudila pozornost! Nič bliščečega se, kar bi prisililo človeka k občudovanju. Bila pa tudi ni samo Erika —. ni bila le zala, lična vre-sa. Za to je bila prepostavna. Ime bi ji moralo biti Barbara — kakršno je naslikal Palma Vecchio — čista, liubka, pa močna — zdrava na duši in telesu. In še drugo deklico sem spoznal v teh dneh — Liziko Šipec. Soseda je žagarjeva in njegovega nasilnega fanta, ki je nedavno premikastil mojega Tima in ki se je s tisto cigansko Bianko odpeljal po cesti. Ta Lizika je tista deklica, kateri je naša občina poverila častno službo, da oskrbuje z oljem večno luč pred križem. Videl sem jo, ko je opravljala to svoje lepo delo. Šla je s svojo ročko z oljem pokoncu in počasi, slovesno, kakor modra devica iz evangelija, ki gre ženinu naproti. Šel sem za njo. Videl sem, kako je za očenaš klečala pred križem v snegu, nato nalila svetilnico in hitro odšla proti domu. Tedaj sem ji zastavil pot. Pozdravil sem jo in ji.povedal, da — tujec — vem o tej lčpi navadi, s katero skrbe za večno luč, in da je ona pač tista izvoljenka, ki bo prejela nekoč od občine poročno obleko iz bele svile. (Dalje prih.) RUSI SE ZANAŠAJO NA DOLGO VOJNO (Nadaljevanje a 1. strani) Glavno je da se ohrani živež in vojsko, ki jo bo čas tekom dolge zime pripraviti za prihodnjo spomlad z angleško in ameriško pomočjo. Iz južne fronte se poroča, da se je maršalu Budjenju posrečilo umakniti iz zajetega ozemlja med Odeso In Besara-bijo nad 400 tisoč mož. To je že več, kakor polovico njegove vojske. * AMERIŠKA LETALA PREVAŽAJO V AFRIKO IN DRUGE KRAJE London, Anglija. — Posledica posvetovanja med Churchillom in Rooseveltom na Atlantiku je, da se zdaj hitro pospešuje prevažanja orožja in letal v Anglijo, v Afriko in druge kraje. Dosedaj je navadno šlo orožje in drugo vse v Anglijo in so potem Angleži razvažali, kjer so ga potrebovali. Zdaj gredo pošiljatve proti jugu do Južne Amerike in od tam čez morje v Afriko. Zdi se, da so te pošiljatve namenjene angleškim Četam v Egiptu, ki bodo. kakor hitro mine vroča tropična vročina začeli z ofenzivo proti Nemcem in Italijanom v Libiji. RUSI ZGUBILI VELIKO LA-DIJ NA JEZERU LADOGA Helsinki, Finska. — Kakor poročajo finska poročila, so.k Rusi zadnja dva tedna zgubili veliko svojih ladij v Ladoga jezeru, ki je največje jezero v Evropi. Rusi so imeli in še imajo veliko malih jezerskih parnikov, s katerimi prevažajo tovore in vojaštvo po jezeru, ki so pa neprestano izpostavljeni letalskim napadom in sovražnim topovom, kadar sprejemajo umikajoče čete, ali kje izkrcavajo ojačenja. Ladoga jezero se nahaja severno vzhodno na Leningradom, okrog katerega prodirajo Finci in Nemci doli proti Leningradu. o- ODESA OBKOLJENA Berlin, Nemčija. — Kakor poročajo Nemci, je Odesa zdaj obkoljena in Nemci dovažajo težko topništvo, da izsilijo s temi-in z zračnimi napadi čim-prejšno predajo mesta. Nemci pravijo, da bo mesto v par dneh v njihovih rokah. Odesa šteje nad 600,000 prebivalcev in je važna ruska južna luka. Ruska poročila pa ne omenjajo kake nevarnosti in pravijo, da ruske čete hrabro zadržujejo Nemce okrog Odese. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" w S Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane ▼ platno, narejene za 12 let. Velikost 4^x3 inČev, primerna velikost za i ep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakor Snih društva vedno popraiujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W*. Cermak Rd., Chicago, Illinois ■ i IZREDNA PRILIKA V za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo 50 centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo------------------------JvL Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je-Ma izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- C ^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______J J Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois J. M. Trunk t Zdaj, ko smo prišli z Rusijo pojavih, da "kri ni voda", ker skoroda v neko sorodstvo, pri- vse to kaže ra slovansko kri? haja marsikaj o sedanji Rusiji Tu'bi bilo precej pameti in ra* v javnost, o čemur se je že zumevanja iz slovanskega vidi-prej pisalo in trdilo. Glede ko-|ka pri sedanji Rusiji, toraj niunističnega naziranja si nismo navzkriž, ker proti temu naziranju je socialist, katoličan, kapitalist, Roosevelt, Churchill, Eden. So prihajala pdročila, ki hvalijo, in poročila, ki so govorila o vrlo slabih razmerah. Ako se ta poročila pravcati preobrat bi bil, in morda po uspešnem o.dporu proti Germancem ne bodo le strastno rinili naprej s svojim zgrešenim komunizmom. Žilav Sdpor, moralična trdnost, razumno umevanje slovanskih potreb . . . vse to bi kazalo, da zdaj ponavljajo, ni mogoče iz je Rusija le tudi nekaj prido-njih dobiti prave slike, dasijbila po krvavi revoluciji. Ne-l ne bo nihče trdil, da bi bila koč so Francozi prišli do pa-poročila potvorjena, zlagana I meti, morda bodo Rusi "tudi. Eden je gledal tako, drugi pa' * drugače, in če bi kdo hotel vi Včasih nekaj človeka stisne Ameriki le hvaliti, bi našel do j za vrat, kakor bi ga hotelo za-sti za hvalo, in če bi mu bilo j daviti. Ko se je pojavljala bolj za grajo, bi ne priče! dol "'aJobodna" Hrvaška, sem vi-konca pri slabih naših razme-|del tudi ime Kvatemik. Ime rah. Nekaj slabega in neka j! mi je bilo znano. KvaterniK dobrega je povsod. j je bilo poveljnik jugoslovan- Bolj važna je neka mora!k:-j *kih oddelkov, ki so imeli pri na stran. Pisali so, da se Sta-; Meb»<-žt«. na Koroškem" cono lin prav histerično izogiba v*a-»A m S tem Kvaterni- kega spopada z orožjem. Ba-[kom imel veliko opravkov, je se je baK da bi se orožje ne |l>o#ti j> gwvoril po hrvaški navadi, odločilne besede ni imel. fto glasovanju je moralo vojaštvo oditi. Najboljši vtL« na me ni napravil: kos mesa, malo • j cbmilo proti njemu. Ako je I obstajala taka nevarnost za Stalina, se se lahko uresniči Baje so tudi Nemci pričakovali, da se Rusi obrnejo proti Stalinu, ker so silno nezadovoljni z razmerami po revoluciji. Do-zdaj se niti strah, niti upanje ni uresničilo. Rusi so pokazaii moralno silo, in sam naš predsednik je rekel, da se držijo sijajno. Ali ostane tako še pri prihodnjih borbah, -tega nihče ne ve. Bolj važni so iz slovanskega stališča drugi pojavi v sedanji duha. Ko sem zdaj videl to ime, me je lomil firbec, ali je to isti Kvatemik, ali kdo drugi. Da bi isti Kvatemik, ki je bil na Koroškem, šel se poklanjat Hitleru . . nak . . zdelo se mi je nemogoče. Zal pa, da utegne biti isti Kvatemik, ker vidim, da je bil v Avstriji v generalnem štabu, in ako je isti, me hoče nekaj zadušiti, in ako je isti, govorijo neki ljudje ta- Rusiji. Rusi so z Nemci napa- ko> ravnajo ali mislijo pa ta- dli Poljsko, pri Cehih se niti zganili niso, Boigare so okrca II, Jugoslaviji nekaj podpisali, pa jo po polomu sramotno zatajili na Hitlerevo zahtevo. Dr. ko, in kaj takega je zadušljiva roba. NA PRODAJ IMAM — Zidana hiša 2 fiata po 4 Gavrilovič je moral oditi iz sobe vsak< Basement. Blizu Moskve. Niti trohice ni bilo kakega smisla za potlačene Slovane. Tako do napada. Kako je zdaj pod napadom? Bistvene izpremembe so se dogodile že zdaj. Morda kdo poreče, da je prišlo do izpremembe radi sile, ker jih Nemec hudo davi Mogoče, saj sila kola lomi. Vsekako je prišlo do izprememb in zelo važnih in vrlo značilnih izprememb, ki bi pričale, da utegne tudi v sedanji Rusiji biti le še nekaj slovanske zavednosti. Čudom se mora vsakdo čuditi, da se je Rusija poglihala s Poljaki, ko dosedanja zgodovina kaže le razprtije prav do zadnjih let. Jugoslovanski poslanik, dr. Gavrilovič, se je te dni vrnil v Moskvo in je bil prav svečanostno sprejet. Uradno je Rusija naznanila, da prizna obstoj vseh pcd-jarmljenih držav, kar je zopet silno važno za sedanjo legitimno jugoslavansko vlado. 2e dvakrat so Rusi po radiju pozvali Jugoslovane na odpor proti nemškim nasilnikom in na nadaljevanje odpora. Ali bi se smelo trditi pri tehi Douglas Parka. Cena je samo $3,500.00. Naplačila treba samo $500.00, drugo na obroke. — Zidana hiša 2 flatov po 5 sob, "furnace heat* . Cena samo $4,500.Oz. — Zidana hiša 3 flate po 4 sobe, blizu 26. ceste in Kedzie Avenue. Cena samo $1,500.00. Naplačila treba samo $1, 200.00. — Zidana hiša 2 flata eden 5, drugi 6 sob. Gretje na vročo vodo. Cena samo $5,800.00. Naplačila treba samo $l,0t)0. — Na prodaj imam tudi veliko farm v Indiana in Michigan državi. Od 20 akrov naprej. Zemlja prvovrstna. Za podrobnosti vprašajte pri: ANTONU JORDAN, 2622 So. Harding Avenue, Chicago, 111. Telefon LAWndale 7182. ROJAKI SLOVENCI! KADAR želite okrasiti g r o b o v e svojih dragih, n e pozabite, da imate »a razpolago lastnega rojaka. Postavljam in isdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pilite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar ž SLOVENSKI KAMNOSEK i 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 DR. J. E. UR8ICH - ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO Rezidenčni teL: La Grange 3966 Listen to ' PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP. 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) • Featuring a program of 1 Yugoslav Folk Music