Številka 277 TRST, v ponedeljek 7. oktobra 1907 Tečaj XXXII. IT IZHAJA VSAKI DAH Ml ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po S etotink) ▼ mnogih tobakarnah ▼ Trsta in okolici, Ljubljani, Goric, Kranju, Žt. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmin«, Ajdovščini, Postojni, Doruberga, Solkanu itd. CENE OGLASOV oe račonajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoko 2'r, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlak ; ia osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! HAROĆJTCNA ZHAdA sa vae lete 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. iiritiiii ta uiiijiiu iiduje .Eaiiosii' itus: ceioieut I s 20, poima s-w Vsi dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. NefrankoTana pisma so no sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glortfo Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost''. — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It 18. — Poštno*-hranllnični račun St. 841-092. —-== T»l»f«n itov. 1157 == Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Izjava. Z ozirom na nesramne napade tukajšnje socijalne demokracije proti »Narodni delavski organizaciji« radi spomenice, ki jo je ista predložila generalnemu ravnateljstvu južne železnice na Dunaju, izjavlja podpisane: V spomenici se je zahtevalo zboljšanje gmotnega položaja subakordantov, katere je tukajšnja socijalna demokracija dosedaj dosledno prezirala, in se ni izjavilo podpisano ni za vzdrževanje eubakorda, še manj pa proti odpravi 151 ega. Radi tega ni mogla spomenica podpisanega uplivati na nepovoljno rešitev spomenice tukajšnje socijalne demokracije, to je na odpravo subakorda. Ako tukajšnja socijalna demokracija ni vepela, potem so na tem krivi socijalni demokrati sami, od katerih se je velik del (posebno v Matzleinsdorfu) izjavil proti odpravi subakordnega zistema. Ako je torej subakordni zistem ostal v veljavi, potem naj tukajšnji socijalni demokrati to pripišejo svojim sodrugom v drugih deželak, nikakor pa ne naši delavski organizaciji, ki je nastopila le z nekaterimi nujnimi in zelo potrebnimi zahtevami subakordantov, ne da bi se bila pri tem odpovedala pravici zahtevati o prvi priliki odpravo subakorda. To smatra podpisano za potrebno izjaviti. Vse, kar je nasprotno in posebno očitanje in obrekovanje tukajšnje socijalne demokracije se obsoja samo ob sebi. Predsedništvo Narodne delavske organizacije. BRZOJAVNE VESTI. Državni zbor sklican. DUNAJ 6. Državni zbor je sklican na 16. oktobra. Tega dne bodo predloženi nagodbeni načrti toliko avstrijskemu, kolikor ogrskemu državnemu zboru, po možnosti že v popolnem besedilu. Ako ne bodo do tedaj načrti že gotovi, podasti obe vladi obširno izjavo, v kateri bo obrazložena skupna vsebina nagodbe. Nagodbena pogajanja. BUDIMPEŠTA 6. Strokovna komisija, ki je bila včeraj izvoljena na skupni mi- PODLISTEK. Aleksander Vasiljevič Suvorov. V spomin stoletnice spisal Iv. Stektasa. III. Prva vojaška služba; vojna na Pruskem in Poljskem. Vejmarn se ni ujemal s Suvorovim ter ga je nazval celo nepokorneža. Tožil ga je celo v Petrograd, toda hudega mu s tem ni nič storil, ampak je le sebe osramotiL Carica je nagradila Suvorova za Staloviče z redom Aleksandra Nevskega, a Vejmarn je moral odstopiti svoje mesto drugemu zapovedniku Bubikovu, ki je bil čisto drug človek in znal ceniti Suvorova. Med njima je nastal precej mir in sporazum. Konfe-deratom je hotela Francoska še enkrat pomoči, poslavši jim generala Viomenila, da jim iznovič uredi vojsko. Deloma je to delo izvel ter začel početkom leta 1772. novo vojno. Napadel je in osvojil krakovski grad zbog nemarnosti ruskega polkovnika Sta-ckelberga, ki ni pazil na straže. Težko je bilo Rusom dobiti zopet v svoje roke ta utrjeni grad. Suvorov se gaje lotil dvakrat. nisterski konferenci, je imela danes posvetovanje, ki je trajalo skoraj ves dan. Posvetovanja so se udeležili tudi ministri. Ministerska predsednika pri cesarju. DUNAJ 6. V torek vsprejme cesar v avdijenci oba ministerska predsednika, ki bosta poročala o sklepu nagodbenih pogajanj. Povišanje ogrske kvote. BUDIMPEŠTA 6. Ogrska vlada je baje privolila v povišanje prinosa k stroškom skupnih stvari. Sodi se, da bo prihodnja ogrska kvota znašala v prihodnje 36 odstotkov, avstrijska kvota pa 64 odstotkov. Železniška vprašanja. BUDIMPEŠTA 6. V Dalmaciji utegne nova nagodba koristiti, ker je ogrska vlada prevzela dolžnost, da se ne bo več proti vila zvezi Dalmacije z avstrijskim železniškim omrežjem preko Hrvatske in da napravi potrebne zvezne proge. Pasivna rezistenca železničarjev. DUNAJ 6. Pasivna rezistenza železničarjev traja dalje. Na severnozapadnem kolodvoru so prihajali danes vlaki z osem do dvanajsturnimi zamudami, osebni vlaki s tri do štirimurnimi zamudami. Tudi odhajanje vlakov se zakasnjuje. Se veče zamude imajo vlaki državne železnice ob prihodu na Dunaj. Danes so se podala odposlanstva uslužbencev severozapadne in državne železniške družbe k ravnateljem obeh železnic, da se pritožijo proti zboljšanju plač, ki sta jih dovolili upravi. Konferenca avstrijskih škofov. Letošnje jesenske konference avstrijskega episkopata se bodo vršile na Dunaju sredi meseca novembra. Na teh konferencah se bo razpravljalo tudi o raznih vprašanjih cerkveno-političnega značaja, tako o odloku višega sodišča glede ogrskega vprašanja. Vspeh konferencij se razglasi v pastirskem pismu. Španska kraljeva dvojica na Dunaju. DUNAJ 6. Zatrjuje se, da prideta španski kralj in kraljica semkaj dne 18. t. m. Na zapadnem kolodvoru ju vsprejme cesar in vsi na Dunaju bivajoči nadvojvode. Kraljeva dvojica ostane na Dunaju več dni. Baron Burian pri cesarju. DUNAJ 6. Včeraj popoludne je bil pri cesarju v Schonbrunu v posebni avdijenci skupni finančni minister baron Burian, ki se je dne 2. t. m. vrnil s svojega inspe-cijskega potovanja po Bosni in Hercegovini. Skupščina sklicana. BELIGRAD 6. Skupščina je sklicana na redno zasedanje na 14. oktobra. V prvič je bil odbit, v drugič pa se je moral predati zapovednik Suazi z vso posadko. Suvorov je z ujetimi Francozi in Poljaki lepo ravnal tako, da so ga vsi hvalili. Zadovoljna je bila s tem izidom .tudi carica Katarina II., kajti posle izgube krakovske trdnjave, se niso mogli konfe-derati nič več držati. Suvorov je dobil za nagrado 1000 cekinov, a njegova vojska 10.000 rubljev. Istega leta je bilo sklenjeno po dolgih pogajanjih med Rusijo, Avstrijo in Prusko, da se pomejne dežele podele med te sosede kraljevine Poljske. Tako sejeizvršila prva razdelitev Poljske. Suvorov je bil potem prestavljen v Finlandijo, kamor se je podal z vojsko, ker se je tamkaj mislilo na vojno s Švedi. Toda Rusi so se s Švedi sporazumli in Suvorova je od zdaj vleklo na jug, kjer je besnela vojna že pet let med Rusi in Turki. In ravno ž njimi se je želel poskusiti na bojnem polju. H. Turška vojna. Suvorov je sam prosil bojne službe na Turškem. Vojna s Turčijo je trajala že peto leto, in tak general, kakor Suvorov, Potres. INOMOST 6. V Sterzingu in na Bren-nerju je bilo čuti v zadnjih dneh več potresnih sunkov. ______ Princesinja Pija Monika. BEROLIN 6. »Chemnitzer Ali. Zei-tungc poroča, da je komornik pl. Criegern odpotoval v Nico, da poišče princesinjo Pio Moniko. Ako dobe princesinjo, jo izroče v vzgojo baronici Reitzenstein. Kaslednik Tschirskega. BEROLIN 6. Naslednik državnega tajnika Tschirskega bo bržkone grof Bern-storff. Na pogrebu velikega vojvode badenskega. KARLSRUHE 6. Semkaj je dospel nadvojvoda Leopold Salvator. Na kolodvoru so ga vsprejeli veliki vojvoda in princ Maks. Haaška mirovna konferenca. HAAG 6. Na včerajšnji plenarni seji prve komisije se je razpravljalo o načrtu glede obligatoričnega razsodišča. Francoski socijalisti proti ekspediciji, v Maroko. PARIZ 6. Včeraj se je vršil tukaj socijalistični shod proti ekspediciji v Maroko. Ravnatelj Pankendorf umorjen. BAKU 6. Danes so neznani zločinci vstrelili ravnatelja Noblevih tovarn Pan-kendorfa in enega uradnika. Rostand obolel. BAYONNE 6. Akademika Rostanda so danes operirali. Stanje bolnika je povoljno. izrabljati reakcijonarsko časnikarstvo proti konstituciji. Trdi, da pomenja neudeležitev indiferentnost nasproti političnim dogodkom in konstituciji. »Rječ« oporeka tem izvajanjem reakcijonarskega časopisja in pravi : Po burnih letih splošna utrujenost — to je, povsem navaden pojav, posebno v narodu, katerega politična vzgoja je še le začela. Uspehi te vzgoje v 1. 1905—1906 so bili čez mero poveličevani, in ako se to poveličevanje pusti na stran, ni možno prezreti, da prodiranje konstitucijskih idej v ljudske mase je tako napredovalo tekom poslednjih let, da »abstinencija« nikakor ne odgovarja nadam onih, ki govorijo o nazadovanju političnega zanimanja, dejanski pa so izrabljali vsa možna sredstva, da odženejo meščane od volilne urne. »Rječ« popolnoma pravilno poudarja to dvoumno počenjanje in izreka nado, da se meščanstvo po zmagi opozicije zopet pouspne. Dogodki na Ogrskem. Konferenca ogrskih škofov. Iz Budimpešte poročajo: Kardinal knez primas Vaszary pozval je za drugo polovico prihodnjega meseca na konferenco člene ogrskega episkopata. Na konferenci se ima rešiti več predmetov, o katerih se je razpravljalo spomladi. Narodnosti proti madjarski vladi. Glasilo ogrske narodnostne stranke »Lupta«, je priobčilo uvodni članek, v katerem stavlja v izgled hudo borbo proti sedanji madjarski vladi, ki ni izpolnila niti ene edine obveze, ki jo je prevzela, in ki ne bi mogla stati dalje v nobeni ustavni deželi niti eno uro. V tej borbi proti vladi zmaga konečno narod, a gospodarske oligarhije bo konec. Znamenite (late o nagodbenih pogajanjih. 9. septembra 1906 so pričela'formelna pogajanja med obema ministerskima predsednikoma. 18. septembra 1906 so pričela posvetovanja nagodbenih komisij. 9. januarija 1907 je končalo prvo čitanje nagodbe v komisijah. 28. februarija 1907 so pričela pogajanja med ministri na Dunaju, ki so trajala dva dni. 18. marca 1907 so se nadaljevala pogajanja v Budimpešti, ki so trajala tri dni. 9. do 15. aprila 1907 so se vršila pogajanja na Dunaju, ki so trajala šest dni. 10. junija 1907. Pogajanja v Budimpešti, ki so trajala tri dni. 8. julija 1907. Pogajanja na Dunaju, ki so trajala tri dni. 10. septembra 1907. Pogajanja na Dunaju. 17. septembra 1907 so bila pogajanja na Dunaju prekinjena. 1. oktobra 1907 so zopet pričela pogajanja v Budimpešti. 5. oktobra. Sklep nagodbe. Dogodki na Ruskom. Abstinencija pri volitvah. Volitve za tretjo dumo vršile so se ob delni neudeležitvi volilcev, in to hoče ne bi bil tamkaj nepotreben. Zato mu je vladarica prav rada uslišala prošnjo ter zapovedala, da se mu izplača za pot 200o rubljev. Glavni zapovednik Rumjancev ga je uvrstil v divizijo grofa Saltikova, a le ta mu je izročil zapovedništvo nad oddelkom, ki je stal pri NegoeŠtu in štel 2300 mož. S Turki Suvorov še ni imel opraviti, ali učiti se mu vendar ni bilo kaj. Kar je delal na Poljskem, je veljalo kakor nalašč tudi na Turke, in po prvem njegovem koraku je bilo vidno, da ni prišel na Turško učenec ampak učitelj. Že prva njegova podjetja so pokazala, da je vojak na svojem mestu. Rumjancev je nakanil prepeljati svojo vojsko čez Donavo ter zapovedal zato izvesti nekoliko poizvedb. Najvažneja je bila izročena Suvorovu. Pri Negoeštu je imel udariti na turško stran, kjer so se Turki utaborili v mestecu Imtukaju. Ker je imel malo vpjske, je moral preploviti po noči čez Donavo. — Turka je bilo namreč do 4000. Rusov pa le 500 mož. In navzlic temu je napad vspel. Rusi so osvojili hitro tri topnice in dva tabora z bajonetom, veliki tabor in mestece pa malo kasneje. Ob Slovenci, ureflstraža Jioslovanstva. Na kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju slovenskega naroda, na njegovem vsestranskem napredku imajo vsi Jugoslovani življenske interese, in zato je treba, da smo si sami o tem na jasnem in da svojim južnim bratom razjasnimo svoj in njihov položaj. Mi smo severni zid 4. zjutraj je bilo že vse končano. Rusi so imeli mnogo ubitih in ranjenih; tudi Suvorov je bil hudo ranjen v nogo. Povrnivši se na svoj breg je postavil Suvorov četo v red ter odmolil zahvalno molitev. Grofu Saltikovu je poslal kratko poročilo: »Vaša presvetlost, mi smo zmagali: slava Bogu, slava Vam!*1 — Drugi napad pa se je izvršil še sijajneje. Vojska Suvorova se je borila prekrasno; novinci niso zaostajali niti najmanje za starimi vojaki. Sam Suvorov je bil ves čas v boju, četudi je bil popolnoma izmučen od mrzlice. Hoditi ni mogel, zato sta ga dva držala izpod rok ; tudi govoriti ni mogel glasno, zato je ostal zraven njega častnik, ki je razglašal njegove zapovedi. Carica je cenila Suvorovo slavno službo ter mu podelila Jurjev red drugega razreda. Na levem bregu Donave so imeli Rusi jedino trdnjavo Girsovo v svoji oblasti, pa Še to so jim nakanili Turki vzeti. Mesto pa je bilo jako važno, ter je je bilo treba vzdržati za vsako ceno. Rumjancev je zato poslal semkaj Suvorova. Rumjancev je bil vrl vojak, on je umel Suvorova kakor nobenen drugi, spoznal v njem veliko nadarjenost ter tudi v Stran II »EDi CNObT« št. 277 V Trstu, dne 7. oktobra 1&07 jugoslovanski proti prodirajoči in gromeči j T&ŽAŽKA IfALA KSONISi k. rih znaneev, pred vsemi g. Verovika, potem germanski sili, ako se razruši ta zid in. Žalostna Smrt ¥ Službi in HHtf fete. Mi- nažih že poprejšnjih priljubljenih diletantov pade na jugoslovansko zemljo, jo pokoplje | noiQ noč je bil nekje v ulici sv. Frančišl ca Pticeljnova, Garbasova in Janova ter pod seboj. Življenje ali smrt S l o- J aretovan 21-letni Fran V. Aretovan je 1 nI g. Zvezdana, zagledali smo nove znance vencev je tudi vprašanje: Biti zato, ker je jako sumljiva oseba. A pot€ m1 gg- Vebla, Lesića, Viktorja in Opašiča. ali ne biti? vsem Jugoslovanom- ko bil aretovan, je psoval in žalil r e- Na teh pridobitvah je naše gledišče, brez Ako presojamo s tega stališča svoje j darje. Na policiji je bil vzet na zapisn ik drugega lahko ponosno, število, da -smo namreč Slovenci samo det in potem izročen redarju Josipu Cernet :a,' Aplavz večera je bil namenjen vsem, dvaindvajsetmilijonskega jugoslovanskega j da g.a odvede v zapore v ulici Tigor. —, največ seveda rež. Verovšku. naroda, nas mora prešiniti sllnejša samo- j gilo :e malo pred 5- uro danes zjutraj, ko. Omenjati moramo še, da je bila sce-zavest in pogum proti strašeči severni po-|je Cerneka z aretovanim odšel s polici je. j nerija jako vkusna in napravljala popoln vodnjL A zato moramo prepričati svoje • južne sosede o našem pomenu, o veliki važnosti našega narodnega življenja, da ne bomo več osamljeni v narodnem boju proti močnejšemu sovražniku, ampak da bodo stali ne samo moralno, temveč tudi dejan- Ko sta pa prišla na veliki trg, se je a;re- J aceničen efekt, tovani Fran V. spustil v beg in bežaL je .m proti morju. Redar je seveda dirjal za Prilflst QP 8e hiš* zemlJišča Pri rojanek -- * - , .__* 1 uuo cerkvi do zelo nizki eenL Oglasiti njim. Dospevši do brega, je bežeči skočil v žganjariji Fran Skam perle | pri postaji. 1276 naravnost v morje. Isto je - - brez po-!; r";—-~-ftiTk——'- misleka — storil tudi redar. No, dočim se jLJUDIJžinSKI ZV9(1 krasno vezan je na ski na naši strani jugoslovanski narodi. ;e bežeči Fran V SDravil iz vode na kopno ' pr^8)- Uena nizka. Naslov pove Inaeratni oddelek .... , J ^ 't Edinosti. 1973 Mo/1 cphm cnnrn7iimlipm in tro^nnnar- _______jc_: ____i____i__: 1 nr.1.__» —^__ je pa nesrečni Černeka vtonil. — Malo za ! tem so mrtvo njegovo truplo potegnili iz morja in je prenesli v mrtvašnico pri sv J"* Trstu' ulica Paduina štev. 21. Posode za vino novo prodaje--- Franc Budan 1243 Med seboj sporazumljeni in gospodar ski organizovani Jugoslovani tvorimo silo, ki se lahko mirne vesti postavi v bran sovražnemu pritisku. Pomislimo, kako še danes sami pomagamo množiti nemški kapital, ki nas vodi v sužnjost, kako sami krepimo gospodarsko nad vlado J Nemcev ^Vj^dornT ^Materi* VnlgznaTiz! Padajo S6 Stavite nad nami, a kadar to preneha, kadar se ! Xrsta Dne 2_ m m# je namree vratar na 1 in H. vknjižbo cd 4J, do 6>/0 obresti, postavimo na lastne noge, potem je od-|hiSe gt_ ? y ulici sv Sebastijana, Jakob Justu. Bilo mu je 30 let ter ni bil oženjen, i Vnljkn dvokoles (bieiklov> navadnih in tudi na M . ...... , , „ 1 f CI»W prosti tek, malo ra bljene, se proda prav Nepoboljšljiv, v soboto je bil na po ; po ceni. Naslov: Gorica, nlica Duomo 5t. 3. (1268 molu sv. Karola aretovan 2.6-letni Jakob • A. SEM ULIC I logata iz bara pohištva Trst, trg Belvodera Stav. 3 Lastna dalalnica, ul. fteggero Manna ' V zclogi ima vsakovrstnega pohiitva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. Ces. In kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino ia obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reearve 42 milijonov K. TRŽx\ŠKA FILIJALEA se bavi vstm\ baačnimi operacijami, z racuii na bančen žiro in s tekočimi raćuai. bilo nemškemu zajedu v Jugoslavijo Slovenci sami se trajno in vspešno ne moremo braniti premoči, naše sile so preslabotne, naša gospodarska moč je premajhna, in naša rešitev je samo v Jugoslaviji. Obrnimo oči od svojih medsebojnih spletk in poglejmo na jug, odkoder edino nam pride spas. Seveda je to dolga pot in predno pridemo do tja, zbirajmo sami svoje gospodarske sile, organizujmo se v trdno gospodarsko enoto, v katero pritegnimo tudi svoje prekomorske, ameriške rojake, da nam pomagajo urediti in ohraniti slovensko hišo. To pa bodi najbližnja naloga za bodočnost: Praktično podrobno delo ! V »Našem listu« Dnevne vesti. Včerajšnji shod premikačev pri javnih skladiščih, ki ga je sklicala »Narodna delavska organizacija« v konsumnem društvu v Rojanu, je bil krasen dokaz moči, do katere je dospela N. D. O. v tej stroki delavcev. Bilo je prisotnih najmanj 250 premikačev. Po jako temeljiti razpravi se je sklenilo zahtevati od kompetentne oblasti nekatera zboljšanja plače in dela. Referent je bil tov. predsednik dr. J. Mandić, ki je v dolgem govoru navel zahteve, ki jih hoče v najkrajšem času uveljavljati N. D. O. Mej drugim se je tudi ob velikem navdušenju sklenilo, da se ima zahtevati uveditev deveturnega namesto deseturnega dela pri javnih skladiščih. Na predlog dr. Mandić a je bila izvoljena deputacija, ki se danes v to svrho poda na namestni-štvo in predsedništvo tukajšnje trgovske zbornice. Govorili so tudi tov. Jaklič, ki je z nepobitnimi dokazi razkrinkal tukajšnjo socijalno demokracijo, tov. K.riž-mančič, Klunc in nekateri drugi premi-kači. Ob enem se je imenovalo odbor in predsednistvo strokovne skupine premikačev, ki stopi še tekom tega tedna v do-tiko z odborom N. D. O. Veselica v Lonjeru se ni mogla vršiti včeraj radi deževnega vremena ter je odložena na prihodnjo nedeljo. Montani, prijavil policiji, da mu je istega dne neznan uzmovič vkral 3: pare čevljev, vrednih 10 kron. Na podlagi raznih po-izvedeb pa leti sum na Jakoba M., da je on izvršil to tatvino in vsled tega je bit; aretovan. Okraden Arabec. Na zahtevo Arabca-Mohameda Alija Travlu je bil v soboto aretovan 24-letni zidar Anton Z., doma iz Škofij in tam bivajoči, ker namreč Arabec sumi, da mu je Anton Z. dne 27. m. m. vkradel iz žepa novčarko, v kateri je imel 9 kron denarja. Tat in pretepač. 26-letnega ogljarja Petra B., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je dala predsinočnjim aretovati lahkoživka Marija G., stanujoča v ulici di Crosada. Peter B. jo je namreč pretepal, jo vrgel na tla in jo lahko ranil na glavo vsled česar je ona pozvala redarja in dala Petra aretovati. Pozneje je pa še povedala na policiji, da jej je Peter dne 29. m. m. v kavarni »Al-V Europa Felice« skušal vkrasti iz. žepa novčarko. Menjava ne remiČnin z remiji šči in cvorci. — Trat. .Sorao 5'tv. 86 itffiflNILNE ULOŽHE KNJIŽICE ■ 3%% obrestmi ia renlni davek a* breme LVOdft Josip Rože In uprava vrednot in popravlja vsakovrstna atavlrinssa in druga mi^ar-j ska dela ter daje v aajem razne 3cenerije za odre.! tem smislu poročal o njem sami carici. On je vsprejel Suvorova prav prijazno ter mu rekel, da mu ne daje nikakršnjih napotkov zato. ker Suvorov že sam umeje urediti j vse natlačeno polno ; glava ob glavi. Ste- Naše gledališče. Sinočna otvoritev sezone. Novo »Slovensko gledališče v Trstu« stopilo je sinoči prvikrat na pozornico, začela je torej prvič sezona z rednimi predstavami in angažiranim osobjem. In tu moramo takoj reči: začetek vspodbuja k najlepšim nadam za nadaljni razvoj tega našega kulturnega zavoda, ki ima postati naš ponos, naše veselje. Pričakovanje je bilo velikansko, ker je vsak čutil, da z včerajšnjim dnevom je slovenska Talija iz detinskih povojev stopila v dobo svoje razvitejše mladosti." Občinstvo je z vedno bolj naraščajočim zanimanjem sledovalo vesti o notranjem delovanju »Dramatičnega društva« in se radovalo nad uspehi dramatične šole. — Nemalo je prispelo temu nenavadnemu zanimanju tudi ime našega ljubljenca g. Verovška, ki je duša vsemu ansamblu. Pred predstavo nudila je okolica Narodnega doma pogled, ki ga človek uživa le ob redkih slavnostnih slučajih. Pri blagajnah pa se je tlačila možica, ki se je trgala za vstopnice. In kako vrvenje po vestibolu! V sami dvorani in na galeriji Ferdinando Ferlettig Sl^d grbe, vsakovrstna lakiranja in ta^eireraka dela 8 pa- | pirjem. TRST, ulica. Ghiosza 4. Fumato&Mlato TRST, Campo Eleivedere 2. SLIKARJA sob, grbov, Taki-rarja posnemanega lesa, mramora*. kovine itd. itd. Sprejem&ta vsakovrstne naredbe tudii tapecira?sk& dela. vse kar je treba. Tudi mu je dovolil Rum jancev, če bo trebal, vso brigado, ki ni stala jako daleč od Grsova. Suvorov se je lotil posla ter urejeval zapuščeno trdnjavo, toda prej nego je bil gotov, mu je bilo sporočeno, da se Turki približujejo. Dobro se je bil pripravil za njih vsprejem. Svoji vojski je naložil, da namami sovražnika do trdnjavskega zidovja in ga še le potem napade. Turki so se dali res preslepiti ter so vsi besni pohiteli proti zi-dovju utrjenega Girsova. Toda v tem hipu so začeli ruski topovi sipati nanje ogenj ter so jih v trenutku pomešali, s strani so pa vilo poslušalcev okolo — tisočine. Ljudje vseh slojev od dekle do elegantne gospe, od delavca do bogatina ! Ko so se prikazali v dvorani drug za drugim v kratkih presledkih dr. Rj'bž.f, dr. Laginja in dr. Josip Mandić, je občinstvo, ki se je nahajalo v nekem bolj slavnostnem razpoloženju, priredilo tem našim političnim korfejam prisrčne ovacije. Precej točno se je dvignil zastor in nova Talija je slavila svoj krst. Ko sta prvič nastopila gg. Verovšek in Lašič, ju je občinstvo sprejelo z aplavzom, ki po= sebnoglede g. Verovška, ni hotelo dolgo \ arar Trst, ulica Poste Nuova 9 Žepne are najboljših tovarn, Naj no vej ie stenske nra. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zete nizkih cenah. Slovenci! Lastniki krčm. gostiln, hiS in staooTanj, kupujte mrežice in druge predmete za. plinovo razsvatljavo t prodajalniei---— Srmano Cattelani Trst, ulica Saverio Mercadante št. 1. kjer najdete najprimerneje cena in trpežno blago Prej, nego kupite otrobe, drobne ■■ mmm otrobe, oves, koruzne in pšenične moke, ko« POZO itd. obiščite skladišče Vinko de Jtiarin Via Vittorio Alfieri št. io (kraj ogiijegascev) kjernajdete blago najboljše vrste ID najceneje vseh trgov. ZaTarovasje Treiiostniii papirje? proti izgubam ni irtkaiju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zaveda m izplačujejo a*, pogled Msnjiene. vrednote italijanska banke (Banom d' Italia) in aioUi* janske banke (3anco di Sieilia) ANTON SKERL ■•haalk, Kiprlitieal mdnt«. Trst - C ari o Goldenijev trg u. - Trst Zastapiil tmraejoles ip§t§i§lBs .JPifk" Napeljava in zaloga eiektričaiii zTon&or, in prodaja gramofonov, zonofocov in fonografn* Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna aiekamitV delavsica za popraTljaoj« šivalnih aftrojav, k»l»-motokoles itd. Velika zaloga pripadknv po iovarnllklb-TELEFOM štev. 1734. Šipe, postavljene v delo po zmernih cenah. -—— ulica Rap&io št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNICA steklenih iip v veliki Izbori. — Porcelan lonče vino, kuhinjske potrebščine Iz železa ———— in pločevine itd —_ Sta A. Bergant Trst, ulica S. Lazzaro 13, IV. n Čeaalka ca valovite lasi. Negovalka za Se priporoča cenjenim go3pem. Tovarna pohištVa nlica detla Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. It-' • ^ POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE ia kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Fiochem Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerne. Cene zmerne. udarih na nje kozaki in drugi pešci ter jih : končati. Občinstvo je sledilo igranju z naj-' hudo pobili. Turki so izgubili več nego 2500 mož. Rusi pa le 200. Zmaga je bila 39 večini zanimanjem in se im enitno zabavalo. Igra se je vršila v jako hvalevrednem torej popolna. Rumjancev je zapovedal hitrem tempu. Presledki so bili kratki , , - . - - - - opraviti Službo božjo v vsej voiski zahva- tako da ie končala icrra tr nh m „n i prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-lii Suvorova za hrUro^ 3 končala igra že 00 10. un. , marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stano- 1,1 buvorova za hraorost m spretnost, a , Predstavljala se je Neidhardtova igra vanja, v mestu i zunaj. - Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro- Avtorizovana vinska agencija Crst — Srg Cavana 6, 1. nadstr. — Trsi. se bavi : z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin. olja pohvalil je tudi vso vojsko. spretnost, a Pride še. • Prvi !« burka v treh dejanjih. Izmed sta- dativino, naj pošljejo vzorce in cene. V Trstu due 7. oktobra 1906 »EDINOSTc štev, 277 Stran III ion BALKM <2 •TEL BALKAJH Natančno oceno igre in igranja odla- sko tudi prejšnji finančni svetnik nategovati iramo iz tehtničnih razlogov na jutršnji dan. davčni vijak, a bil je pri tem prijazen in Omenjamo le to, da je občinstvo v postrežljiv in se je razumel na to. da je s obče smatralo včerajšnji dan kakor na- j svojo ljubeznivostjo marsikako davčno odur-rodno slavnost prvega reda in da se je s1 nost prikazal v milejši luči. s čemer je do-zadovoljstvom konstatiraloVelikanski korak sezal, da se je marsikdo, če tudi ne rad, od lanjskega leta do letošnje sezone. — udal njegovim izvajanjam. Gosp. Lach pa L*speh včerajšnjega dne zagotavlja nadaljni i postopa v dosego tega cilja ravno nasprotno. razvoj našega gledališča. Gospodarstvo. Letošnja žetev in cene žita. Znano je, da ni letošnja žetev izpadla povoljno. Vse vrste žita zaostajajo v mnogem za lansko letino. Deloma suša, deloma pa mokrota nista dali, da žito lepo vspeje. Ta nepovoljna žetev pokazuje že danes zle posledice. Na berolinski, dunajski in budimpeštanski borzi so cene žitu nenavadno poskočile, tako, da so terminski posli s žitom na teh borzah povsem zaostali. Edino zanimanje vlada še za rž, katerega cene rastejo zbog neprestanega povpraševanja. Cena rži dosegla je doslej skoraj ceno pšenice, česar se še ni dogodilo. To se pripisuje velikemu potrošku Utoki in pritožbe so več nego problematične vrednosti; prvi so jako dragi, zato se jih vlaga prav malo: zadnje pa napravljajo le sitnosti in izpostavljajo pritožitelje še večjim neprijetnostim. To je pa le voda na davčni mlin finančnega sretnika Lacha, kajti če se tudi davkoplačevalci med seboj pritožujejo in tarnajo, jih je le malo, ki imajo toliko srčnosti, da bi nastopili odločno in se pritožili na višje mesto. Možje pa, ki so poklicani, da se zavzamejo in zastopajo pravice davkoplačevalcev, namreč naši poslanci, se ne zganejo, da bi se to krivično postopanje odpravilo. Osebna dohodarina je najpriložnejše sredstvo za zvišanje davčne obveznosti in tu porablja načelnik davčne uprave vsako pretvezo, da posamičnika postavi v višjo stopinjo, ako dotičnik v resnici tudi nima toliko čistega dohodka. Kakor dobremu državljanu ržene molče, ki tvori glavno hrano siromašnih slojev. Omenjene borze pričaku- j mi je znano, da so davki neobhodno potrebni, jejo z napetostjo vesti, v koliko bo možno radi česar se tudi potrudim, da točno in pokriti evropski konsum žita s severo-ameriško, rusko in indijsko žetvijo, kakor tudi z argentinsko. Žetev je sicer v Ameriki povoljna, vendar slabša nego lanska ter je treba računati z manjim uvozom nego lani. Težišče današnjega žitnega položaja je odvisno od vspeha žetve v Rusiji. Do pred malo časa glasile so se veiti o stanju žetve v Rusiji povoljno ter se je mislilo, da bo žetev obilneja nego lani. Zadnje dni se pa te vesti preklicu-jejo, tako da so slabe nade, da bi mogla Rusija izvažati letos veliko množino žita. Indija in Avstralija bosta dali Evropi po priliki toliko žita, kolikor lani, dočim se Argentinija ne more vzeti v obzir, ker tamkaj žito sedaj še le sejejo. Cela bilanca tega kratkega pregleda pokazuje, da Evropa ni za sedaj še nikakor preskrbljena s potrebnim žitom. Vso nado polaga v one dežele, v katerih žito kasneje rodi. Za avstro-ogrsko monarhijo so prilike na svetovnem tržišču velike važnosti. Pri nas je žetev vspela prilično dobro, v nekaterih krajih monarhije celo vrlo dobro in dobe poljedelci za svoje pridelke visoke cene. Kakor za pšenico in rž, tako se opaža veliko povpraševanje tudi za koruzo, ki je deloma še na polju, a obeta v monarhiji lepo žetev. Tudi z izvozom koruze bodo mogli poljedelci zaslužiti lepe svote, ker jej je cena po kvin-talu že sedaj za K 120 višja nego lanski v* tem času. Vesti iz Goriške. x Davčna uprava v Gorici. Odlična oseba nam piše o ti zadevi iz Gorice: Cenjeno uredništvo ! Z velikim zanima- vestno odgovarjam svoji dolžnosti. Moje napovedi o osebni dohodarini je prejšnji načelnik davčne uprave vedno upošteval, odkar je bil pa g. finančni svetnik Lach pri-moran prenesti svoje uradovanje iz Pule v Gorico.Jne mine nobeno leto, da bi se moji napovedi ne prigovarjalo. Ne glede na to pregorečnost na zvišanju davkov, znano mi je mnogo slučajev, v katerih so se pri razsoditvi in odobrenju napovedi osebne dohodariue dogodile nepravičnosti in se pokazala grozno nepoznanje zakonitih določeb, kakor so se tudi dogodile še druge neDremišljenosti, da ne rabim ostrejšega izraza, kar more vsak le obžalovati. Ali na g. finančnega svetnika ne vpliva nič, tudi od Vas objavljeni slučaj nad vse vzvišenega dostojanstvenika mu ne dela sivih las. Ker se njega in njegovih predpostavljenih nič ne prime, mora se vbrati druga pot]! Z odličnim spoštovanjem Vam udani N. N. Razne vesti. Čuden otok. V meksikanskem zalivu se nahaja otok, ki redno menja svojo barvo. Dolgo so preiskovali, kaj je temu vzrok, ter so slednjič našli, da na spremembo delujeta plima in 03eka. Ob plimi pokrijejo morski valovi nebroj malih polžev, ki se nahajajo na obali. Ko nastane oseka, ostanejo polži na pesku mokri in ae svetlijo v zlatožolti barvi. Cim bolj se zožijo, postanejo tem rudečeji in otok dobiva malo po raalo škrlatasto-rudečo barvo, ki je na koncu tako intenzivna, da se ta otok na daleč izgleda iz morja kakor škr-latast plašč. Luccheni v ječi Dopisnik „Echo de Pariš" je obiskal v ženevski ječi morilca av- 1 Ali TRST, ul. Cassa di Risparmio št. 6. TELEFON št. 1587. Veliko skladišče turških in perzijskih preprog. KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 STEARNS n ca CC aJ .g JE <© 08 O E .'5 > *= as ca ® «0 > - s 0» CD cd S- < » CD ® o 2! n 31 e©" - tj z? ■ r^ ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti 1. Decimalno tabelo, ki je ni zam^i'alt z narodnim vrstami Številk; 2. Pomikača, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali; ; 4. Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5 . Trait. se povsem lah k 1 odstrani; 6. Pomikač se; giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnost da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ; 3. Mnogo bolj vidljivo pisavo ; 9. Priprava, da se lahko uapiSe dopisnice cdkraja do konca. 10 Premikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdaeji in lagiji & izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste štv. 6- Telefon 1682. pozor Slovenci! V nekoliko dneh petef Jerai otvori naš rojak ■ ww> Pozor Slovenci! v ulici Vincenzo Bellini št. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega trgovino z raznovrstnim pohištvom ===== Blago bo solidno in cene zmerne. -- njem sera čital v Vašem listu članka z dne 20. avgusta in 27. septembra, v katerih je atrijske cesarice Elizabete, anarhista Lucche-opisaiio. kako se postopa na c. kr. davčni ni-ja. Luccheni se je pomiril, in bavi se se- fiova proda]alniea buteljk Marija ud. Zelen ulica Farneto št. 3 (prej v ul. Barr. vechia 16) je vedno preskrbljena z vsakovrstnimi pijačami in likerji prvih tovarn, bodisi tu- ali inozemskih po najnižjih cenah. Sladčice vsake vrste vsaki dan sveže. upravi v Gorici z davkoplačevalci in velika zadovoljnost me je prevzela, da se „Edinost" rako možko in neustrašeno poteguje za dav- daj s popravljen jem in krpanjem čevljev in s čitanjem. Čita silno mnogo in potrosi ves denar, ki ga zasluži, za nakupovanje knjig. Pro- koplačevalce in sploh za vse, ki imajo opra- tesor, ki drži kaznjencem Šestkrat na tedenj viti na tom uradu. Tem zadovoljnejši sem pa tudi radi tega, ker se nobeden goriških listov ne upa dregniti v to sršenovo gnezdo, Čeprav predavanja o življenju in o človeškem društvu, izraža se o Luccheniju zelo povoljno. Pravi, da je izredno talentiran in da je v njem pro- v bogati izberi, neprekosijive giede solidnosti in elegancija — — — se vdobi pri — — — (naslednik: G. Baila Torre Giacomo JVtacerata ulica deli' Acpedotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. pohištvo in tapetarije so jim vse razmere in fiskalnosti, ki se doga-j pal ženij. On si beleži vsako predavanje in jajo na goriški davkariji, posabno pa ubogim; se razgovarja s profesorjem o socijologiČDih kmetom, več ko dobro znane. G. finančni svetnik Lach misli samo na to. kako bi davčno obveznost v goriškem okraju povišal ter hoče svojega prednika v vprašanjih. Ko zvrši svoje čevljarske posle, piše memoare in dela na svojem delu, ki je piše že dva meseca. Piše o odgoji mladine in o krivem razumevanju socijalizma. Nadeja tem oziru na vsak način še prekositi, kar se, da ga po preteku 15 let izpuste na svo-oeividuo tudi doseza. Sicer je znal mojster-1 bodo in da tedaj izda svoja dela. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod == Angelo Devetok - Trst ulica Acquedotto 22. — Tel. 14.84 Arnriff fH obeša,a' postelje, opra-rlUVlU jK vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar Trst, ulica Cereria št. 2. SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI mxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx pariško prodajalnico obuvala Srst ul. S. finlonlo št. 4 (hiša 7erni) (Calzoteria parlgina) kjernajdete vsaki dan nove doliode najlepšega obuvala za gospe, gospode in otroke,Največja eleganza, cene zmerne, blago prve vrste. Stran VI V Trstu, 7. oktobra 1S07 Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) Tj.35 0 Herpelj®—Rovinj—Pula. 7.20 6 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.50 O Herpelje—Rovinj—Pula. 4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula t Divača—Dunaj). 7.40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. 10 < ---Trgovcem daje popust.--- Anton Anžiča mesarija — Ljubljana. DELAVCI! Opozarja se Vas, da se je preselila krojačnica M. Farchi v ulico Giacinto Gallina št 8 kjer se dobi veliko izbero izgotovljenih oblek po jako zmernih cenah. — Izvršuje se tudi elegantne obleke po meri v teku 24. ur. Ob nedeljah in praznikih: 9.29 iz Herpelj in iz Divače. Poreč—Buje—Trat 8.09 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12.40 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. S.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monahove—Praga—Celovec—Jeaenice — 6orica—Trat. 5 30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Weetbh. Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždan. 2.05 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin. 6.50 0 i» Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8.10 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice, 11.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin Ob nedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza z AjdovSČino in mej postajami ). Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza delta Stazione). V Italijo preko Červlojana In Benetk. 5 47 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 11.50 0 preko Čerrinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5.30 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italije preko Korminn in VMma. 8.25 B preko Nabrež. ▼ Kottrfn./Videm, Milan, Rim. 9.00 0 v Kormin (se zvezo na Cervinjan in Ajdov- IČlno), Videm, Benetke. 4.18 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9.05 0 v Kormin (se zvezo v Cervinjan). Oo Gorice—Kormina—červinjana. 0.20 0 do Gorice, preko Nabrežine |(se zvezo v Ajdovščino). I.00 0 do Kormina preko Bivia. 9 05 B do Kormina (se zvezo na Cervinjan). Trat—Ljnbljana—Dnnaj (Reka-Zagreb-Bndimpeata Oatende. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano. Dunaj. Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. II.30 0 v Ljubljano, Dunsj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 2.45 do Krmina: 3 55 do Nabrežine. Prihod iz Trsta. Iz Italije preko Červinjana In Kormina. 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. B iz Kormina preko Nabrežine. B iz Kormina izreza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Cer- viniana. 0 iz Červinjana. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine B iz Kormina (zvega z Ajdovšč.) preko Nabrežine 0 iz Kormina in B iz Červinjana. Dr. A. Barkanovic specijalist za notranje in živčne bolezni SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici Sanita štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od 10.»/, do 12.»/* ure zjutraj in 4.—5. popol.. ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinira na svojem stanovanju ulica Giulia štev. 3 od 11.% do l.V, TELEFON 1268 v sv. Križu pri Tratu je bila določena za dne 2. oktobra t. 1. Vsled slabega vremena se je pa odnesla : : : : : : na dan 7. oktobra. ■j* t Torej kupovalci vina, toliko na znanje, ker letos bo res dobra kapljica Prose-karja in tudi črnega Brzemina. Prosekar se bo dobil od dne 14. oktobra naprej. Križani. Pohištva Velika izbera -- m -- Pohištvo sveti« In temno, spalne In Jedlln sobe, divani, obešala, planine nize, žnleznn postelje, slike zreain, stolice, pepolns pohištvo za kablnje In tndl posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Radeče table) VITT0RI0 DOPLICHER V Najnižje cene. _______ Objava. 7.40 8.52 10.3S 11.28 4.15 7.15 7.46 8.35 lO.aO Iz Dnnaja (Ostende in Londona) Ljabljaae. Zagreba, Badimpeete in Reke. 6.15 0 z Dunaja. Budimpešte. (130 I z Dunaja, Ljubljane, Ostende Jin Londona. 9.25 B z Dnnaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.02 0 z Dnnaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih: 10.35 iz Nabrežine; 11.47 iz Kormina Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel mesnico : e* Con$orzio Popolare : Goldonijev trg štev. 8 t ter da bom sekel vole in teleta I. vrste, kakor tudi perutnino iz prvih štajerskih in ogrskih perutnišnic. — Priporočam se občinstvu ter bilježim udani LJUDEVIT KUŠTAN. Opazke: Debele številke znaćijo popoludne. — 0 = Osebni vlak in B = Brzovlak. Kdor iSie službo ali kakorino-koll sapo-ftienj e; kdor iHe nradnike ali službeno osobje, kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane, kdor ima za prodati fcifie, polja, dvoree ; kdor teli posojil«, vknjižbe itd. prodati ali kmplti prem icniue aii sploh rabljene predmete itd. ttt.. naj se posluži MALIH OGLASOV v Edin o d t i-, ki so nnjceneji, največ čitani i o najbolj pripravni v dosego namena. -mm BRUNO BILI< Komisijski urad TKST ■I. Chiozza št. 4, I. Č astim se naznaniti, da sem odprl skladišče izključno dalmatinskih izdelkov, i. s. Vinkov, Gorjupi Krka, Vlao, žganje, Mnrn-akin, Oje, Sardine itd. Sprejemam vsako naročilo za dovoz in odvoz gorimenovanih izdelkov, pod naj-ugodnejimi ^pogoji V nadi, da me si. občinstvo počasti, zahvaljujem se v naprej ter bilježim Udani BRUNO BILIĆ. FILUflLKfl BANKE „UNION" v TRSTU se bavi z vsemi bančnimi in menjicnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2 s/* °0 obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime po 3 '/. u/0 proti 4 dnevni odpovedi *> S 5»»°'o M 30 ,, „ „ 3 me»ecev stalno po 3°/, proti 30 dnevni odpovedi „ 3'/,°/® na šest mesecev stalno „ 3®/4°ia na eno leto stalno; na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska 2v4®/, letnih obrestij, izvzema slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnem ziršivšegra se vplačila. Izvršuje za svoje korentiste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavno mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaŠčuje da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli tro>kov. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu. prosto vsakovrSnlh troskov, menjične vrednote italijonske banke (Banca d* Italia), neapeljske Banke (Banca di Napoli) in na sicilijansko (Banea di Sieilia). Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo javnih kreditnih listin državne rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaJki borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-ljenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru Odpira kredite* proti listinam o nakrcanju za tržišča v .Londonu, Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih. Izdaja in prejema menjice in nakaznice na katero-koli evropsko ali izveneneu-ropsko tržište ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsku ali inozemsko tržišče. Depozitni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verjticiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to po najzmernejšimi pogoji. Filijalka Banke Union — oddelek za blago — preskrbljuje nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, police o nakrcanju, warrante itd. in jamči za plačilo carine. Delavci! Upišite se v „Nar. del. organizacijo" • •« • • • 2). U)eititzky-a nasledniki ulica S. Antonio, 2. prodajo VSO opravo in iz angleškega blaga obstoječo zalogo v eelem ali en detail po jako znižanih cenah. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Tolofoa «t. 847. - Via dell& Stazione Štv. 17. - Telefon *t. 847 Filijaike v PULI. GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Mljaije predmetov, E se jemljejo ia potovanje ii prevaiam'e tilaia na vse ume.) = L c Sprejema »e tndl pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. MT- Bdim tržaški aavod ,a === „VACUM CLEANER". CiSčenje in shranjevanje pjkepkoh —— Točna postrežba in nizke cene. Stanje hranilnih Vlog Rezervni zaklad nad 23 milijonov K nad 800.000 K jtfestna hranilnica ljubljanska m 1 f* O 3 o zz o u o >x O U •o o »o »1 «2. o p S M <-i P < 9 P O o ti ^ o S' B c* >-» G sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 47s°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5®/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi do^nik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.