Stav.IS V Trstu« v sreao si. januarja 1920 Letnik XIV vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, »JutraJ- — tfradalltvo: ulica »v. Fr»»či5ka AslSkega »ev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj te poSiljajo urad-nHlvu. — Kefrflnkiraoa pismi se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik kmsord} listi Edinosti. — Tisk tlsksrne Edinost. — Naročnina inaSa na mseae L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in upmve itev. fl«57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mrt). — Oglasi trgovccv ia obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zthvale, poslanice in vabila po 40 atot., oglasi denarnih zavodov mm. po 80 stot Mali oglasi po 10 sto!, beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase eprajema Inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izkllačna opravi Edinosti Uprava in inseraiui oddelek sc nahajata v Tisiu, ui, sv. Frauuidki As, -X Koa predlog za rešita jadraoskesa »prašuma. Reka autonomno mesto. — ZsdlnJtK trtne ne popuste. PARIZ, 18. Iz italijanskih vi-rov se poroča: Znani predlog za rešitev jadranskega vprašanja se je v zadnjem času izpremenil, ki sicer zaradi tega, iker je iiigoslovensko odposlanstvo zavzelo napram njemu odločno odklanjajoče stališče. Vrhovni svet je sporočil jugosloven-skim odposlancem dve izpremembi predloga, na kateri je pristala italijanska vlada. Tako •pravi uradno sporočilo, toda v resnici gre za lakorekoč popolnoma nov predlog. Po tem novem predlogu naj bi ostal teritorijalni stik med iLaKjansko Istro in Reko, toda Reka naj bi postala avtonomna, nekako talko, ikakor je bilo dcločeno v znanem Titlonijevem predlogu. Popolnoma pa se je opustila misel vmesne dr-ž?ve, obenem se pa Italija odreka vrhovnega vladarstva nad Reko. Reško pristanišče in železnica se pedredita nadzorstvu Zveze naroda.'. Italija naj bi dobila otoka Lošinj in Unije, odrekla bi se pa pcnevlraljenju dalmatinske obali, katero naj ibi vso debila Jugoslavija. Zader naj bi bil svobodno mesto, s pravico, da si snmo izvoli ono vlast, 'kateri bi poverilo svoje diplomatsko zastopstvo. — Jugosloven-ski zastopniki so ugovarjali tudi temu novemu predlogu in pričakujejo navcdil iz Belgrada. Ce bi ta novi predlog ne ibil sprejet, bi italijanska vlrda izvršila londonsko pogodbo in kraticom alo anektirala v tej pogodbi navedena ozemlja. Londonska pogodba zopet na površju? PARIZ, 19. »TempSv: piše: »Načelniki zavezniških vlad so živahno delali na to, da ibi ju-•gosiovessko odposlanstvo sprejelo izpreme-njeni načrt rešitve (jadranskega vprašanja. Jugoslovanski odposlanci so podali svoje odločilne razloge, zaradi katerih s svojega vidika ne morejo sprejeti načrta v novi obliki. Zlasti so (poudarjali, da ne morejo .pristati na priklopi-tev vzhodne Istre in gotovih .jadranskih otokov Italiji, ter so zahtevali podrobnosti o vladavini, ki naj bi se uvedla v Reki. Izjavili so končno, da sporoče novi predlog svoji vladi in da bodo megli sporočiti odgovor proti koncu tega tedna. Če jugosdovenska vlada ne sprejme predloga, kakršen je danes, se zdi, da so zavezniki za to, da se dovoli Italiji izvršitev londonske pogodbe, kav pomenja, da anektira v Istri, Dalmaciji in v otočju ona ozemlja, ki ji jih je iprisojala londons&a pogodba od 1. 1915. sem. Ta možnost sc je sporočila jugoslovenskemu odposlanstvu. Vlada Zedinjenih držav še ni imela priložnosti, da bi se bila izjavila o predlogu, ki je seda^ predložen jugoslovenski vladi. Ve se, da se Zedinjene države ne kažejo voljne, da bi sprejele kak drug zaključek, ko edino le onega, ki ga prostovoljno sprejme Jugoslavija, Preden bi se obvestile Zedinjene države, bi /bilo potem-itakem treba biti v položaju, da bi se vedelo, da Jugoslavija sprejema.s Pripomba uredništva: 2e iz včerajšnjega poročila našega pariškega poročevalca, na katerega se moremo pač vse drugače zanesti kot pa na vsa mogoča poročila italijanskih in drugih listov, je 'bilo raz\idno, da jugosiovenska delegacija odločno vztraja na svojih zahtevah in sicer kljub vsem pritiskom s francoske in angleške strani, da bi pop-ustila. Temu odločnemu nastopu se je zahvaliti, da so »zavezniki' zopet ublažili s svoje strani svoj predlog. O Reki pod italijanskim vrhovnim vladarstvom se ne govori več, ravno tako tudi ne o enaki ureditvi zadrskega vprašanja, etek Vis, in tudi omenjani Cres se ne imenujeta več, celo po-nevtraljcnje dalmatinske obali, ki se vsa odstopa Jugoslaviji, se ne omenja več. Od vrha kvamerskega in dalmatinskega otočja nai bi se priklopila Italiji edino le Lošinj in Unije. Ker se obenem tudi popolnoma in končnoveljavno opušča misel vmesne države, bi pripadlo torej Jugoslaviji vse onstran iakoimenovane Wilso-nove črte ležeče ozemlje, izvzemši ozek pas cb morju, ki bi vezal italijanski del Istre z Reko. Reka bi »bila avtonomno mesto, pristanišče in železnica pa pod nadzorstvom Zveze narodov. Tu je stvar v resnici nekam temna. Kajti če se Zvezi narodov daje le nadzorstvo, mora vendar imeli nekdo drug v rokah upravo, katero naj nadzira Zveza narodov. A kdo je ta nekdo drug? Železnica bi tekla na obeh straneh Reke po čisto jugcslovenskem ozemlju, a pristanišče naj ibi bilo menda vendar v prvi vrsti na razpolago Jugoslaviji. Ali je potem pravilen zaključek, da naj bi imela upravo reškega pristanišča in železnice v rokah Jugoslavija? Tako nam je popolnoma umljiva zahteva jugoslovenskega odposlanstva po podrobnostih o vladavini, tki naj se uvede na Reki. Sonninovega -Giornala dTtaliase precej skladajo z zgornjimi našimi izvajanji. In ker baije »Tribuna« ni preveč oddaljena od listih krogov, ki so najboljši prijatelji ministrskega predsednika Nittija, mislimo, da se ne motimo preveč, če pravimo, da sedanje italijansko odposlanstvo v Parizu, z Nittijem na čelu, ni posebno navdušeno za udejstvitev londonske pogodbe in za posledice te udejstvitve, pač pa J da predvsem najnujneje pričakuje ugodnega I odgovora iz Belgrada drugim. Italija, kakor ,]e videti, grozi z londonsko pogodbo, ako bi Jugoslavija ne hotela sprejeti njenega predloga; nasprotno pa je ravno tako videti, da se jugoslovensko odposlanstvo ne 'boji preveč te grožnje in rnir.no čaka odgovora be[grajske vlade na vprašanje, kako končno stališče naj zavzame napram italijanskemu predlogu. Rok za odgovor je odposlanstvo precej nategnilo — do konca tega tedna, torej tja do sobote, in dandanes so časi, ko se tekom enega tedna položaj kake države — zunanji ali notranji — lahko izpremeni toliko, da postanejo marsikateri odgovori brezpredmetni. V* tem pogledu Epoca« se je hotela na merodaj-nem mestu prepričati o točnosti poročila rimske »Epoce«. Ob tej priliki je izvedela da je italijansko {poročilo o zgoraj omenjenem pogovoru povsem netočno. List piše, da se je poslal tozadevni dementij jugoslovenskemu pooblaščencu v Rimu. Sam-oobsdbi umevno je seveda, da je ministrski predsednik izrazil *voje simpatije do Italijanov in željo, da bi še vzpostavili čini prej res prijateljski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo s -tem, da se prijateljski in pravično rešijo sedanji spori, Italia n »koridor« med čehoalovaško in Jugoslavijo. »Lavora toro v- poročevalec poroča z Dunaja: Doznavam od strani, ki je po navadi dobro obveščena, da se Italija zelo upira struji, ki gre za ustanovitvijo takoimenovanega »koridorja« med Ćehoslovaško in Jugoslavijo po avstrijskem ozemlju. Povedali so mi tudi, da je ukrenil italijanski pooblaščenec na Dunaju markiz Della Torretta korake z namenom, da prepreči izvedbo tega koridorja. Zagotavlja se mi tudi, da je Italija v zvezi s tem vprašanjem pregovorila tudi Rennerja, da opusti namen svojega potovanja v Belgrad, 'ki bi bilo moralo imeti isto svrho kakor njegov obisk v Pragi. Gotovo je na vsaik način, da se o tem potovanju v Bel grad -ne govori več. Sporočam vam te vesti, kakor sem jih dobil, ne da bi mogel absolutno jamčiti za njihovo resničnost. Hrvatski »madžaroni« na Dunaju. DUNAJ, 19. »Der Abend; poroča: Že nekoliko časa se nahajajo tukaj hrvatski monarhisti in klerikalci, ki širijo z madžarskim denarjem živahno monarh i stično propagando. Leti so tekom vojne služili Hababuržanom kot krvniki in vohuni v škodo srbskega življa. Po razpadu monarhije so poizkušali organizirati v Jugoslaviji gibanje proti srbski dinastiji. »A'bend't opozarja policijo na te rovarie. Iz Madžarske. Socijalni demokrati proti Kuszarjevemu kabinetu. BUDIMPEŠTA, 19. Madžarski socijalni demokrati so sklenili, da izstopijo iz Huszarjeve-ga kabineta. Na skupščini socijalnodemokrat-ske stranke sc je sklenilo, da se stranka ne udeleži volitev v narodno skupščino. Minister Payer in državni tajnik sta izročila ministrske- Zakol le bila volno neizogibna ? 11. Ne doznavamo vseh teh razkritij morda iz sovražnih virov, ko bi morali uvaževati možnost in celo vertjetnost* da je marsikaj, ako ne naravnost izmišljeno, pa -vsaj izkrivljeno, ten-dencijozno, podtaknjeno. Ne — doznavamo vse to iz listin, ki so jih -pisali nemški in avstro-ogrski veleposlaniki, nemški in avstrijski minister za vnanje stvari in — oba cesarja!!! Naj opozorimo na nekatera izrazita dejstva! i Avstrijski minister za vnanje stvari grol ' Berchtold je rekel v juliju 1. 1914. nemškemu poslaniku na Dunaju, da bi mu bilo »zelo nesimpatično«, če bi Srbi sprejeli vse avstrijske zahteve — ter da razmišlja o tem, kako naj sestavi zah4eve, »da jih Srbi ne bodo mogli sprejeti!« — Tu je pač jasno in grozno: Berchtold je hotel vojno! Avstro-o^rski -poslanik v Londonu je poročal v avgustu 1. 1914., da se Angleži zgražajo pred vojno ter da so pripravljeni za vsako posredovanje v svrho ohranitve miru; 29, in 30. julija 1; 1914 — torej par dni poprej — pa je poročal avstro-ogrski poslanik v Petrogradu, grof Szaparjr, -da ruski minister Sazonov noče vojne ter da iskreno želi, izogniti se spora % Avstro-Ogrsko! Na Dunaju in v Berolinu pa so — da bi prikrivali svejo lastno zločinsko voljo za vojno — širili bajke, ali, točneje rečeno: nesramno laž, da je Anglija hotela vojno ter da je Rusija že davno (pripravljala napad na Avstro-Ogrsko ter da tje izbrala sedanji trenutek za ta napad. 31. julija pa so na Dunaju odredili splošno mobilizacijo, naperjeno izldjučno proti Rusiji!! V kljub temu pa so bili v Petrogradu še vedno pripravljeni za pogajanja z Avstro-Ogrsko, kakor je por-ooal avstro-egrski poslanik grof Sza-pary ministru za vnanje stvari, grofu Berchtold u. Naj-klasionejše in za moralno propalost avstro-ogrske diplomacije najznačilnejše pa je dejstvo, da je isti nesrečni grof Berchtold sam sporočil veleposlaniku v Petrogradu, da sta bila pri njem ruski veleposlanik na Dunaju Šebeko in francoski veleposlanik Dumaine, ki da sta oba izražala željo, da bi se našla formula za preprečen je konflikta in ohranitev miru! Edina zahteva Rusije da je — tako je pisal grof Berchtold sam —, naj se spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo ne rešuje, ne da bi se tudi ona, Rusija, vprašala za mnenje. Vprašamo: more ti taka mogočna država, kakor je bila Rusija, in »vrhu tega država s lako minulostjo svoje tradicijonedne -balkanske politike, sploh staviti skromnejšo zahtevo? Kdor ima le zrnce razumevanja za interese, ki jih je imela Rusija na Balkanu, in posebno še na obstanku, »samostojnosti in suverenosti Srbije, mera celo strmeti na taki skromnosti in priznavati, da izdatnejšega in jasnejšega dokaza o svoji želji za mirno poravnavo Rusija sploh ni mogla podati! A kako je pisal grof Berchtold o tem? Da se enostavno »ni spuščal« v razlaganja obeh veleposlanikov! To je menda dovolj jasno, da more videti tudi vsak slepec in razumeti ftudi vsak tepec: grof Berchtold »sc -ni sipuščal« — ker hi -bilo to -križalo ,njegovo zločinsko voljo za vejno! In človek naj bi se ne zgražal nad takim krulim cinizmom! Kakor sluga, islolako tudi gospodar: pokojni cesar Fran Josip je sporočil svojemu pojdašu v Berolinu, da je na Dunaju že sklenjena mobilizacija, ki naj vrže glavne sile proti — Rusiji! In koliko hinavstva so li zločinci zagrešali z ozirom na spor s Srbijo! V svojem sporočilu cesarju Viljemu 5. julija 1. 1914. je cesar Fran Josip odk rito govoril, da »Avstrija mora Srbijo razdeliti.«: Potem pa so metali svetu pesek v oči, češ, da Avstro-Ogrska noče nikake »osvojevalne < vojne, marveč da zahteva le »neizogibne potrebne poprav meja. Da so bili res talki slepci in norci, ki bi si bili mogli-domnevati, da se take namere morejo uresničiti, ne da bi prišlo do spora z drugimi državami, posebno pa z Rusijo?! Ne, taki slepci in talki tepci vendar niso mogli biti. Ali, njihova volja za vojno je bila tolika, da ni poznala ni-kakih ozirov ter da ,jim -je popolnoma zstemnila vid za nevarnost, ki so se podajali vanjo. V tej volji za vojno so pobesneli in v tej pobesnelosti so cinično in brezčutno odklanjali možnosti, ki so še v avgustu 1. 1914. obstajale za mirno poravnavo in ohranitev miru! Zato je bila vojna neizogibna! B©rss£® v@sii» + Dr. Ivo Novak. Prejeli smo: Neizrečeno mo je dimila tužna vest o smrti bktgesa, nepozabnega Novaka. Pokojnika sem spoznal, ko je tu v Tretu prakticira* in obenem sodeloval v naših narodnih društvih in zadrugah. Neverjetno je bU skromen in to ob vsem svojem znanju. Soddovai >e z v,-o vnemo, ne ida bi pri tem Iskal osebne koristi. Mi-štfenfa -je bil nirodnodemokratskesa. Imel ni nič odvetniškega na -sebi — izvzemši naobrazbo. Cesto je izvrši! pravniška dela vredna visokih odškodnin. V svoji skromnosti pa ie računal !e bagatele, dasi bU gmotno v ze!o slabem stanju! iNimam srca, da bi računil, ko vidim ia so Kudje r-evnk« Taiko je odgovarjal onim, Ivi so mu očitali, da ne bo deber odvetnik. Z menoj in mojimi kole-igi, dasi skromnimi uradniki, je pokojnik občeval t£&o. da sc nam jo vsem prebil in da smo zelo obžalovali njegov aihod iz Trsta. Doktorja smo morali vedno izpuščati, ko smo občevali s pokojnikom! O injegovem delovanju v Gorici srno radi in >3 naslado čitali ker smo vedeli, da se tak C-'o-vek mora prikupiti slehernemu, k» ga pozna. Obžalujoč preruiio izgubo mu ohranimo trajen spomin. P O D LI S T EK Zo staro pnodo. (83) .Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. ■»Od kraljevskega odvetnika? Kaj hoče od mene? - »Čitajte sami! Z Bogom!', je rekel tujec in odšel. Tahi je iztrgal slogi luč, sc povrnil naglo v sobo, razmolaJ pismo, začel čitati, bledeti, tresti sc. 'Za božjo voljo, kaj je? je vrisnila Lolička. *Kaj?<.-, je vzkipel Tahi, > vidiš onega na ve-šalah? Ta me je obtožil. Kmet me toži. Čuješ li. gavran? Mojo glavo zahtevajo — mojo glavo!« "Ste li prišli cb pamet, gospodar? , se je prestrašila Lolička. »Jaz?<-, se je zasmejal starec grohotno. *Jaz sem zdrav in zdrave pameti. Kralj me kliče pred sodišče, kjer se sodi kri za kri, Oh, iz zasede pošiljate vi svoje strele, plašljivci! Na boj! Tu sem. Vaši napadi se razbijejo Ob moji duši kakor se turške kroglje razbijajo ob mojih železnih prsih!; Brzih korakov je pohitel Tahi v gornje stanovanje. Na pragu ga je sprejel sluga — bled, ■prestrašen. ;>Ali se je mlad« gospod Gavro povrnil iz Zagreba?« — je vprašal gospodar mračno. »Nr se, milost,je odvrnil sluga, »ali gospa — — —* * Pusti me! Pojdi!«: je mahnil Tahi z roko. Nehote fe krenil proti spalnici svoje žene. Jelena se je zdrznila, se vzdignila in obrnila na pol mrlvi obraz proti imžu. On pa se je zgrozil, klonil. Jelena je izbulila grozničave oči na Taha, snela poročni -prstan z roke, ter je, za-hreščavdt: Proklet bodi, nečistnež! Naj te zadavi Oriandova Dora!*, vrgla prstan možu pred noge. Prstan je zazvenel na kamnu, žena se je prijela z obema rokama za prsi, zahripela, zazevala, dehnila in padla — mrtva vznak. Za zeblo ga je. — Čudna luč je igrala na mrtvem obrazu, okoli Dorine slike; in Orlandovica kakor da se hudobno smeje, zunaj pa so krokotali gavrani: »Kri za kri! — Kri za kri! - Vsa kraljevina je odrevenela v začudenju; Tahi — silni, vsemežni Tahi je bil poklican pred kraljevsko sodišče radi zločinstva. Namestnik kraljevskega nadzornika Mihajlo Me-rey je s pismom pozval kapitelj stolne cerkve zagrebške, da odpošlje svojega kanonika pro testimenio fide digno in naj izvoli kraljevega človeka, da se preiščejo vsa zločinstva, razbojstva, umorstva, vsa .nasilja, ki jih je storil gospod Franjo Tahi, vrho\ni konjušnik kraljev. A kapitelj, pokorivši sc kraljevi zapovedi, -je izbral kot kraljevega človeka podžupana Gašparja Družkoviča od Družkovca ter mu dodal drugega svojega kanonika Frania^Filipo-viča, da razkrijeta kraljevi svetlosti vsa zlo-dejotva tirana. "Velikaši so se razburili, manjše .plemstvo se je na skrivnem smejalo, kmetje so se oddehnili, iban Draškovič je zgenil z rameni, ves svet se je čudil, da je še pravica na svetu, al? sredi -lega vseebčega začudenja je rekel Fran Frankopan banu, svojemu tovarišu Draškoviču: »Vi se čudite, reverendissime collega, odkod ta nenadna strela. Dobro. Čufte me! Vi ste hoteli za sedaj braniti Taha radi politike, dasi vem, da so se vam njegova ziodejstva pristu-dila. Ali, prav je pravo, krivo je prokleto. To je moja politika! Jaz sem podkuril -pri dvoru — temu susedskemu volku. Vse vem, kar je počel. Upravitelj Grdak je pošten človek, in ko mi je začel naštevati Tahove grozote, je vzkipela kri v meni. Videl sem na svoje oči, kako Turčin pustoši deželo, zatira narod, ali, verujte mi, da nekrščeni pogani niso hujši cd Taha. In kako naj ljudstvo skupno z vami brani to domovino našo, ko vidi, kako jo ubija beda pod pravico 'krščanske gospode; kako naj ljudstvo ne želi priti brez krvi pod Turčina? Vojak sem, iskren, moja duša ne prenaša tega tiranstva; z&to sem pridobil kralja po svojih prijateljih, da je odredil preiskavo.« J »Eh, peglaviti druže moj,« se je nasmehnil škof, »mari mislite, da bi se ne tudi jaz rad rešil te -kuge, 4ega nepoboljšljivega -grešnika, ki se drzovito dotika svetinj božjih? Nikdar ne pozabim, kako je zloslavljal starca župnika, kako je z oboroženo roko vdrl v hram božji. Na moje odrešenje verujte, da tudi mene boli srce radi tega ljudstva. Aii, poznam ljudi na dvoru predobro. Danes so taki, jutri drugačni. Tahi ima na kraljevem dvoru silne prijatelj«, v saboru je žnjim večina plemstva, na vraUi nam je turška nevarnost, a prva skrb nam mora bili, da rešimo deželo pred sovražnikom krščanstva. Tudi moja skrb bo, da pretržemo, silne zveze Ta-hove z dvorom in da odvftbimo1 domače plemstvo od njega. Ali za to je treba previdnosti, tu je treba počakati primerne J prilike. Vi hodite ravno pot. Ali pazite, da, vam ognjeni meč ne poči ob kacneniti lobanji Ferkov* ob ščitu močnih nfegovih zaščlitijj-kov.« (Oafce) Stran £L »EDINOST« štev. 18 V Trslu, dne 21. januarja 1920- Naznanitev za#edenih prostorov. Oeneralnr ci- Actjucdothr 20. Ker ho 1. in 2. svečana rborova- z jutranjim vlakom. — Ko -le Albanec zjutraj po-^ DISKRETNA BABICA «c .priporoča, največja vilni komfeafiiat je izdal naslednja naredbo: Vsehre našo Zveze*, se vabijo posebno tovariši iz osebe, ki imajo prostore, vsfed kakršnefofrfi /a-sese zasedene po vojaških ali civilnih oMastih fclt osebah, ki jih uporabljajo kot stanovanja, poveljstva, ura Je. delavnice, itd. morajo od 25. t. m. vreunega prireditve. Kot legitimacija rabi šolska cija. I Transporti bombažev ine »z Aleksandrije Egiptu na Cehoslovaško in Poljsko preko Tista. Generalni civilni komisar! jat za Judi.sko Benečijo gle.at nrar uro. je kazalo ravno 9. U:1 ie skrajni čas. da vstane. Pogledal ie proti postelji svojega prijatelja — l>iia je prazna: Jakob se :e odpeljal z jutranjim vlakom. Albanec je skočil naglo s po-stele in se hotel hitro obleči, toda obleke nr bilo v sob:. Poklical je gospodinjo, toda leta nt vedela ničesar. Tedaj se je Albanec udaril po čelu in zaklel, da se je streslo: spoznat je svojega prijatelja, Jakoba —. Albancu nr ostaio idrugega nego naročiti novo suknjo i:i obleko ter pozebiti, da je ime! v ukradeni obleki listnico, v kateri je bHo kakih 200 tk. Tatovi v trgovinskem muzeju. Včeraj med 14M0 in 15'4o ^o vdrli neznani tatovi v urade trgovin- ic dobil nasledu j sporočilo: Že od majnika 1919. se je ministrstvo za pomorske in železniške transporte zanimalo za vzpostavitev rečnega prometa iz 'Irvfa v Alcksandrijo v Egiptu; osebki promet se jc vzpostavil. Večje težkoče pa je stavit blagovni premet: angleška \lada je sicer dovolila izvažanje bombažev ine iz Ateksandrije v tržžško zsledje. toda 31. julija 1919. je izdal : \Va-r Trade Departement« v Alek^andriji nareJ-bo, ki je določala, da bi morale listnic tza poši-'jatve bom-ba-ževine na Cchoriovaško biti vidirane po angleški vojaški komisiji za Hamburg, listine za p oži1 jat ve na Poljsko pa- po angleški komisiji za Gdansko. Z č irom na težko škodo, katero bi trpel v sle d teh dol oče b promet v tržaš&i Inki, je naredil osrednji urad za zasedeno ozemlje potrebne korake ter dosegd, da je ravnatel?. War legi tirna- j Iz pisalne mize gdč. L. Bidol-i so ukradli 43 lir, a iz omare uradnika E-duarda Incontrere jopic z SO v | lirami. -O tatovih ni sledu. -e Micka Kovačeva. V gostilno Ljudevita Del-FAgncla na Goldcnijevem trgu je stopil včeraj popoldne >trgovec« Anton Vicerina. Naročil si ie obed. Ko pa je prišel čas plačila — bilo je 27*80 lir računa — je izjavil, da je — suh. Aretirali so ga. Najdeno. Našla se ie torbica iz črne toe/e. v ikateri se nahaja tok s kompasi, knjige in zavoj slaščic. Torbica se laifko dvigne na orožniki postaji v ulici Orologio. Izgubljen otrok. Včeraj je iz^ml lltotni deček Jurček Cernec, stanujoč v ul. Fornace S. Deček se 'lahko spozna! po zelo' debelih nogah. Oblečen je v sivo bleko. Na glavi ima čepico. Kdor bi kaj o njem vedel, se naproša, da sporoči obupani dni-žini. tajnost, cene zmerne Settefcmtane št. S, 1. levo. SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Francesco 15, II kupuje srebro in zlato po najvišjih ceuoh. 41 ČEVLJAR sprejema vsakovrstno delo na Jom. Ul! Torre bianca št. 14, V. oadstr., vr. 7. 124 KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ul. Galafti 20, vrata 30. ter se prporeča islav. obči nstvu iz mesta in okolice. B 117 20111111 MNUIIIU prej dr. BO;)G ZDfiozdratfniK dr. E. CLOilFERO — m — ZAHVALA. Za v-e dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene hčerke in sestre >je mm sifiHRO mmit Trst trg Goldoni štev. 11, II. nnasfr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po modemi tehniki zasebne uradnice izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebna hvala druž-inam Starcc. Benčlna in Umek za podarjene krasne cvetlice, ter vsem enim, ki so spremili nepozebno po.ko; nit o k večnemu počitku. TRST, 20. januarja 1920. Družina STOJKOVIC. ■B—— ZOBOZDRAVNIK NilACElC T^ST Corso 24, !. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. Irez&atolns M\\m zoif piisolJiraiiie in mM zoiji J.'.l zakona od 2o. ktebra 1S96.. drž. zak. št. 220 i ^veh' cl1 strani nrero^ t ? potem odbitka, treba ga je poravnoti v , ter I. decembra tospevajodh o-! Slov. akad. fer. drnitvo »Balkan« vabi vse >ie plačati s pritlr/.kom deločeb neslovenske akademike aasedenega ozemla, biv- BANKA »SLA VIJ A« V PRAGI naznanja j Trade Departcinenta« izjavil, da ni potrebno, tla;svo.ia članom, da bo zepet redno delovala v; Sle pošiljatve bombažev i ne na Cc-Uoslovaško; zascdcQem OZCailjuf kar dosedsM radi izrednih > težkoč ni bilo nsogoče. Gg. zastopniki dobe te dni potrebna navodila ;n poštne nakaznice, s j katerimi se bo plsiSevala zavarovalnina, clsne opozarjamo, naj zavarovalnino plačajo takoj, ko dobe nakaznice, da bedo za slnčaj požarja j krili. Vsakdo naj plača v lirah, da bo tudi v j lirah zavarovan. bi izključno preko Hamburiga; listine se morajo pred so uvaževašci bi so blago si izvolijo e Jovclieno lanskega; toda eagotavljn, j dobi odobritev lih londonskih cfc'asti. jn- Cenjeni inserenti, kateri nam pošiljajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštna nakaznice, — številko dotičiie-ia računa. — a rlfS AS-tu i V a čji^iiSl si: Trst, Corso Siev. IS KupiiiGiii rreSsrne krone šs SOScSInsrie po najožjih cenaH. hrokih; dohodarin § 234 zakona od 25. oktobre- 1806. drž. zaik. ct. 22ft, oziroma cesarske naredbe od 8. jul 'a idćžl zak. St. 120, v dveh enakUi 1. junija ter !. decembra despevajočih obrokih. Vsled teb zakonitih odredeb so dolžni vsi oni. ki izpiacnjejo dohodke v 167 ter 16S gornjes»i zakona omenjene. ako isti niso zsolj spremenljivi', odtegniti pre-jemnikem cd teh dohodkov predpisano dohodarin o in pl^ čar in o, ki -e Hm v to svrho vsakoletno pt!-javi. Odbitki se opravljajo v istih razmemih obroka ker izplačevanje prejemkov; vse vojne do- cui. Še Jane in prijafelje druitra na va/en sestanek, ki se bo vr:>il v petek, 23. -t. m., ob 20 v gornji dvorani restavracije »Balkona-. Slovensko jtleuališče. Jutri, 2* t. n?.. točno ob 20*30 se bo vršila premijera krasnega iti jve-trešljivega igrokaza v pct*h dejanjih in eno sliko »Simona«. Igrckaz jc dramatiziran po svetovne, znanem Chapclajevem romanu »Simona«. Dramatiziral ga je dramaturg Catullc de Nicst. V 'glavni uh gi nastopi prvič v letošnji sezoni gdč. Gradi-Sarrj-eva. Igrala bo naslovno ulogo. Njeno teto, hladno lady Klcan r. bo igrala ga. Silo v a. njenega sina, nesrečnega Richarda, ,p.n g. Sila. V večjih •tlogsh nastopijo gdč. Voukova ter gg. Terčič. Krali, Bokslavski, Mikolič. Šimenc,-Požar. — Igrc4va-z, ki se je igral po vseh odrih, nam jamči za gotov uspeh, kajti iiramatfziran *e z izborno tehniko. — Vstopnice so v predprodaji od jutri dalje pri gledališki blagajni v veži »Narodnega domu __ Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se začetek predstave prične tcčrro ob napovedani uri,, in se zato naproša, se zasedejo prostori pravočasno, ker se tekom dejanja ne bo dovoljeval vstop k sedežem. Mestna zastavljalnica. Danes prečpoldne se bodo prodajali razni nedragoceni predmeti, 'zastavljeni na zastavne bstke serije 144 od st. 17001 do bt. 19300.__ >6 km uro«. Po uiici Aut. Schtappansffi *c je vozila včeraj 6>>e4na Uršula Turko na vozu, ki ga stahio'ie vlekel osel. Naenkrat je pridrvel odzadej voja-! -------^-.t ^^— hržkone sanjal, da vodi •klade ie vplačati v smislu .§ 3 cesarske naredbe cd 2S. avgusta 1916., drž. izak. št. 2S0. obenem z rednim davkom; vojno dobivkarino e vplačali v zmislu § 17 cesarske naredbe od 16. aprila 1916., drž. zak. št. 103, vselej v dveh enakih obrokih, od katerih prvi spade 30 dni oo dostavi plačilnega naloga, drugi po preteku nadaljnjih šest mesecev. _ Kdor navedenih neposrednih da\kov ne .plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka. določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati -zamudne obresti, če presega posamezni redili davek za v e leto 100 Hr. Zamudne obresti ^c računajo oi dneva, sledečega roku za vplačanje do dne plačila, tako da priJe $x> 1 i« st. na vsakih 100 lir vsak dan, kar se z dolžnim davkom vred izterja. Dolžni davek jc vplačati na pristojnem davčncnui uradu. Slednjič se opozarjajo plačcvalci vj. naslednjo določbo § 5 zakona z dne 9. -marca 1 $70., drž. zak. št. 23: *Cc bi ta ob začetku novega davčnega leta še ne l>il mogel dolžni da\tk za to leto posamnim davkoplačevalcem rrC.Vki .avtomobil. Soicr jc bržkone sanjal, iran. ker drugače bi bila gotovo Mestnemu in okoHčanskemu učheii.tM!. Dne l'končala pod avtomobilom. Šofer se s«veda m in 2. Mir. se ustanovi v Ti*t u Zveza s'ove:iskih | ?menil za 'ta -neznatni- dogode* m joc^unh učiteljskih društev Julijske Beneč je . Ob. tej pri-I=ki r^cnarava tržaško učiteljevo nastopiti z neko- Zdravnik i"ko pevskimi to&S mk Vabimo zato vse tovari-tice in tovariše učitelje pevce, da priJejo jutri, > četrtek, dne 22. januarja, prav zanesljivo ob 17 i- prostrra Glasbene Malice v ulici Giorgio (Uaiti >t. 20, kjer se jint -.a.Je'e glas \i in dolcčš.o dnevi za pevske vaje. — Pripravljalni odbor. Nič novega! Preiti Kar ste poročali iz Notranjske o ^razgovora ned kmetom gespodar-iem in vojr ki mi oseba: ni za nas na Krasu in kakor bi Se ne bilo zgjdi!o prav ni rešilne postaje je dal starki pr\o pomoč in jo hotel spraviti v mesino bolnišnico, toda ranjenka hotela na vsak način domov v Sv. Anton v Istri. Tatovi v mlekarni. Snoči so vdrli iie*riP'ie-I'ev. ki veselo sprejmejo tvojo pomidbo za skupno Borzna psrožlia. Trst, dne 20. januarja 1920. Tečaji: Jadranska banka Cosulich fAustroamaricana) Dalmatia {PaTobr. dr.) ~ *-^>limich LHj j . Lussino - . . Martinolich Navigazione Libera Triestin?. Navigazione Libera Triestina Oceania Premuda TripcovicK Ampclea Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica olja Čistilnica riža Krka Tržaška ladjedelnica Tržaški Tramway Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 20. januarja 1920. 350—■ 360 650— 660 380— 390 2200— 2250 1250— 1300 2400— 2450 470— 480 1100— 1150 1000— 1050 455— 465 645— 660 650— 655 780— 800 380— 395 425— 435 2250— 2300 8S0— 860 300— 310 440— 450 400— 420 230— 238 20BOIOM1SRI KABINET ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od lo —17. Izvršujejo sc umetni zobje v knkršnemsibodi sistemu z nebom in t rez neba po moderni tehniki. Er. F. Te&ur2InI MARIO MCRO, tehnični vodia. AHOHEJ JUG, Ul. Si/. LuCija Št. 5 priporoča vsem novoporočencem svoje izdelke po najugodnejših cenah prodaja tvrcika Trst, ul. llicoii) MacthlaueSH št. 13 ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER v nI. 30. oHloiirg (prej Ctiserma) šf. 13 ostane zaprt do 24. januarja. Nepreocčalene krone 7. 7.10' nemško-avstrijske krone 4.80— 5.— jugoslovanske krone 14.25— 15.— čehoslovaške krene 19. 20. dinarji 52. 54.— marke 29.50— 30.— dolarji 13.75— 13.82 franc. franki 119.50— 120.50 švicarski franki 247.- 250 — angl. funti 51.50— 51.75 rubljl 18. 19. napoleoni 53. 54. UEL1K8 SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkift nogavic itd. K. CVEHKEL, M. tOfSO V. L III. Š12V. 24. >£91 Fratelii Sgaravalii Saonara (Padova) • 125 hektarjev obdelanih CENIKI BREZPLAČNO v tr2aski ckol*ca nie :reveža. .Mi s4no bi!i opeto- ____ \. .to i.uJk-^.-var.l p.» vojaških z \praša::;i.; ctr.nnv7.nje, najdeš dnr.es v Trstu za vsakim vo- Mo je pmf cosp6dar rraših hiš ia po:estev. Naj.g^iocn. Tako se jc tudi Albanec MtAorel Air ®e-i -e !/*uvc, češ. da >:;:•• mi rr-\i ia ca!ni so>po-j 7 nekim Jakobom Decarlijem. premetenim čjrji. >•' se >"iledovali l i zmajev. :i z rameni, tkkom, kr je takoj spoznal koristi, ki bi mu jih K jčna vpr^ania s»-: bila vedno enaka: Kai nimate iri0x!o prinesti prijateljstvo s možem, ki je ravnokar ori romal v Tr.~-t Seznanila sta se na &kupr.csa i;.;spi.dar.'a. kaker jih imamo pri nas. Ljudem, ki poznajo -:a ^ospcdaTjc Ic- razne eonte« barone iid., je te/ko dopovedat:, da smo -e mi ^e davno rešili raznih nadgospciarjcv! 2eleziilčarska sta\ka, ki se je proglasa \čeraj ima za prema t n'^ naših pregati zdo u>o Jne po-Žcieznišivo ravnateljstvo jc sicer zagoto-\ilo. c'. i:»o železniški premet posloval \ omejeni obHki, • da zdi se, da stvar ne are r.tko iz lahka. Nekateri v.ki >iacr odhajajo, toda nihče ne ve, ali pridejo r vijo na nrilia'i še strah i.i nezaupanje v improvizirane knrjučv • i stro.nike. \o;_ke la . dezniča^je. ki >o \kljub srvikL ostali na delu in se sečaj uporab-jajo ia nujnejša dela, č •uRsolt vešči, taka dar I^ALI OGLASI proda se lepa, prostorna hiše. s prostori za trgovino. Naslov pove ins. oda. Edinosti.. 3356 MAKS KRIZE, ključavničarstvo v Postojni, izdeluje in inra na prod;.) železne štedilnike in štedilnike za sezidanje. SPRETEN, pošten ISetr.c deček se /.elr fenEU mizarstva. Pojasni:;? v Posredovalnici za službe v Postojni. 3358 Eden noMih ssmnjeu za živijo in zo konie se zopet olvori, KsKor ponctuacfl vsakega' 26. v Divacs. tie^nišlvs oliin.e Divača. Dcln. j! i/. IC 30.100.00i», R:«rve K 3.53.).U C (citiral at THIT flatiB! tli Risinraii 5 - Ki3 S. Hiii!) 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaja Kot>r, Ljar) Ijana, Metković, Opitiji. Sjilit. Sibenii; Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v binčao strV;i spilijs*: posla Sprajema ulo jq na lunnilne knjižice proti !'r',, letni n o'ira-stini, v oan.-ogiro-prometu proti o letni ;i o-brcsti.n. odpoved navezane znesek sprejema po n.ijugodncjš !i pogojih, ki sđ i:n !jj pogodili od slučaja do slučaji. Csjcv n3]ž7. mala prziila (i]fn J}.n;i?js). j S Blagajna posluje oJ 9.30—12.30 in 11.30-11] j MALO rabifen šK-alnr .stroj se proda. Ul. Torre biiMica št. 39, I. levo. 1 uKe*. Albanec je romal po tržaških iriiaab in i?tkal VILA s tremi stanovanji, 1200 m zetnijiffa. in sad-j sv-..j ciii. ali pa se med prstjo usta-• zapuščeni majhni p^iaji. R- un tega ::di iini juso mor-a ravno tvegajo potovanc 'laiiio .hidje. i.i na tO prlsiljenL — Obe postaji ste zasedeni po vojaštvu in orožnikih, ki vzdržujejo red. Pred .posujama se zbirajo stavkujoči železničarji. inci katerimi krožijo orožniki in policijski agenti. — Včeraj ob 10 se je vršilo v delovni zbornici zborovanje železničarjev, ki je trajalo do poldne. Uo\orilo jc nekcKko govornikov, ki so vsi naglasci potrebo solidarnosti in začasno gospo-dar>ki značaj stavke. Naznanili so tudi. da je tudi v Italiji sta\ka popolnoma uspela i« da v leda ne lx> mogla zagotoviti n+ti * omejenega prometa, v kljub svojim obljubami, ker /.elezničarji m poštjii uslužbenci bodo \ztra;ali s«krajuosti. Danes ob jO bo tzopet zborovanja * Avoran* tfenicee. Zborovanje »LčiteljskefE« društva za Trst in fcolico v Tr?tu« bo v četrtek, ^9. t ia, ob H iw prenočišča. Še domaćinu, ki jc tako nesrečen, da mora i.-katl v sedanjih razmerah v Trstu prenočišča, se pok-žejo kapljico potu na čelu tud" sred !i.3>c zime v^ed samega tekenja 'a stanovanjem, prečen do«/e svoj cilj; kako more biti šele pri srcu tulcu, ki ga zadtae taJci nesreča. Tako ?e je tudi Albanec ves obupan in izmučen obrnil sia Jakoba Deepr'ija. kt ga 'e slučajno srečal n© ulici, in ga prosil. aH mu bi ne mogel pomagati iz te zagate. Ju»kob mu je začel pripovedovat! o ponian-kanju stanovanj, o groznih cenah, ki se zahtevajo tudi za najmanjšo sobico, toda ker ga je Albanec tako m»lo n obupno pro^M, naj mu vendar na kak način pomaga, mu je končno ponuJll posteljo v svoji sobi. Albanec je bil ves vesel. Da dokaže Jakobu, »kako mu ie hvaležen, ga je povabil v bližnjo gostilno, kjer sta se ga pošteno nalezla. Eii-Io je že pozno ponoči, ko sta sc zibala proti Jakobovemu stanovanju v ulici Scuole Israclitidie 4. V oni ncči sta postala najboljša prijatelja. Minule je nekoliko dni. in J-:Jcob je izja\II Albancu, da mora za nekoliko časa iz Trsta. Ker ne prav, kedaj sc povrne, bi bilo najbolje, da kar on prevzame njegovo sobo. Albanec, ki je ifctk nameraval ostati še precej ču^a v Trstu, je PTav rad sprejel to vljudno ponudbo. Šci ic k gospodinji m $ pojasnil, da }e od danes dalje on najemnik njene sobe. Prišel je večer — poslovilni večer. Prijatelja sta se ga zopet pošteno nalezla in zopet sta sc pozno v noči priaibaia domov. Poslovila sta « kar takoj, ker Jakob se Je moral odpeljati nim črevfcm se proda, l^endice Scorcola 405. 133| DEKLE, pož t r ©žilice itd. ako želite dobiti službo. | izglasHe se pri' Posredovalnici za službe (Uri:-} cio coHocamento) v Trstu, ul. Milana 13, I. (P 1S9 Trst, Mlica AcquadoKo 95, u!ica Pindeiiionte 4, Telsfos 3?-84 Popolne obrtne uredbe. — Stroji za obdelavo lesa. Splošno zastopstvo odlikovane tovarne za obdelavo lesa MORITZ ZUCKERMANN's W.\ve Stroji za obdelavanje kovin, usnja, papirja. — Železnitia, medenina, orodje in žage prvovrstne tovarne in lastne produkcije. 1SCE se II. aH 111. brač. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 126 I SCE se učitelj ali učrteiKca za slovenski jez^k. Ponu.be na ins. oid. E&no.-ti pod »Anita«. 131 deklica iz T>oštene družine želi vstopiti kot učenka pri šivilji za zenu&a dela. Pfačaia bi mesečno odškodnino. Naslov pove ins. odd. Hcino-sti. 113 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojž Povh, Oaribaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341 pozor! Plfečarn za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št 17, vr. 2, pritličje. 4467 DESET velik.h srebrnih srnnbov za zapestnice sc prod« po ugodni ceni. Pojasnila v ;ns. Edinosti. odd. » 2i4 na prodaj anain več orehovih in mandeljevili sadnih drevescc po VA ,1 o2?Z m visokih v Pli-sko\nc» št. 21, pri Komnu. 116] Houo pofirebns Corso V. E. lil. itev. 47. TeSefon 1402 (vogal Goldcnijev erg). Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno- z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. -- Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, !«)-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, razlLnc vencc s trakovi in napisi, obleke, pajčoiane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. V primerit izrednih ur se sprejmajo naročila v lastnih prostorih podietja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvaškli potrebsčih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti. D ležnik in upravitelj II. ST1B1EL,