PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO P R I M O R •! E Leto 2. štev. 201 - Cena 3.- lire TRST. četrtek 24. januarja, 1946 h republiko Jugoslavijo in proti vsakršni drugi »rešitvi** V dneh, ko svobodoljubni narodi v Londonu pripravljajo temelje no-vega miru, poiUja primorsko Ijud-ttv°, povezano t» tvojih protifailr stkJnifc organizacijah, brzojavke in rMoIiici;'e jugoslovansyi delegaciji s P^fnjami, da zastopa njtgove in-tere»« in tako prispeva k utrditvi novega, pravičnega miru v tem delu Evrope. je mir, v katerem bo primor■ *fco ljudstvo moglo uspeino celiti rane, dobljene v tej vojni, zagotovljen edinole v Jugoslaviji, je primorsko ljudstvo dovolj dobro *Poznaio pod hudim jarmom, pod *Wbt* je bUo pahnjeno, proti svoji Dovolj žrtev je doprineslo pri nu>rgko ljudstvo zato, da se mu kri-vtoa ne pripett več. Dovolj, Zato veljajo resolucije jugoslo-VaA*Ki delegaciji In preko nje vsem *v°bodolju.bnim narodom, ki so sa »btnUH faSistično zlo. Primor-*^° Ifadstvo, ki je svojo dollnost v °to proti f'aSizmu opravilo sto od **otno šn izvršuje enako odtočno dollnost v boju proti ostan-taliema, eahteva e vso močjo *°°hga doprinosa priznanje svojih zahteva v Interesu novega /j*1 priključitev k Federativni republiki Jugoslaviji. Okrožni odbor Slovansko ita-janske antifašistične unije za Soriško okroije: zasedanja Zveze narodov '"kujemo v Gorici združeni v kvanako italijanski antifašistični y boju proti onim silam, ki ~~lo vse ovoj« upe oa to, da Jim °®fe dežela pristanišče, v katero *® bodo stekale in odkoder bodo te-njihove mreže, v katere hi **di zadrgnili vse, kar Je na. sve- < V Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1-L, at 93806 93807. 93gfo. Kokoplai »e ne vi-ačm^o tu naprednega ln ljudskega. ^ePrav Je njihov cilj isti — pre-J^ltl pravično rešitev vprašanja “S. ozemlja — so njihova sred. ®tva zelo različna. A na«, trdo prekucne v trpljenju ln borbi, ne Premotijo: poznamo jih po tem, ker ^Pihujejo sovraštvo med narodi, I^r *n ae hinavsko prilizutejo Pr»v zato, ker je naie orožje v ** naš cilj — priključitev k ~~~ ne sovraštvo, lem več orat-0 n»ed narodi, ne laž ln hlnavščl-^ temveč iskrenost ln poštenost 1,10 enotni v»l Slovenci ln Italija- 01, ki vemo, da lahko samo od l.tud- *^e oblasti pričakujemo uresniče- nj« •vojih teženj: svobodo, enako- j^vnost in pošteno priznanje za "'o. Posebno se Je ta zavest utrdila ob vseljudskem študiran ju o»nut-ustave FLRJ. Iz obmejnih fur-J^sklh vasi nismo slišali pomlsle-o pravilnosti členov, pač le Iz-^®*e dvoma, da bodo tl kraji de-■‘°1 vsjh garancij ljudske obla-in d% bodo rešeni osovražene ir. ^Pele oblasti stare italijanske u-Ptave, V taki borbi, delu prlčakova-j,JU vas spremljamo, tovariš j^rdelj. Vemo, da bo tudi na-, Sa, ki j0 sedaj izvršujete re-*ena tako, da bo ugled FLRJ v j etu 6e naraste!, da bo upravi-en°st zahtev jugoslovanskih _ ftKlov Se bolj jasna tedaj, ko y bo o njih dokončno odločalo. naSe sile so usmerjene v to Podpremo vaSe napore in da strjevanjem bratstva med Slo-M in Italijani ln utrjevanjem °tnostl vsega naSega ljudstva Wbt proti sovražnikom naše j^bode, pomagamo ustvarjati za to, da bo Julijska kra-r1*4 Člmprej del svoje edine pra-celote — Federativne ljudske Publike Jugoslavije. Drugih Rešitev*, pa najsi bo to lažna j^t°nomlja ali katera koli kom. nacija, n® bo priznal noben ln Italijan v Julijski Jtal. ki je antifašist in demokrat. r»n.!w’ia F«t*cratlvna ljudska rT,bhka Jugoslavija 1 boril®1 tov* Kardelj — veliki Undstv? Pravic® primorskega ** itevilnl pisem, ki so naslovlje-r’ vodJo delegacije FLRJ, odse-neupogljiv volja ljudstva K ra, • Soške doline, Gorioe, Brd in j ?'rene*te Benečije po priključitvi l»ke krajine k Jugoslaviji. Tako piše Rihenberk: f *^reblvalei požganega In lx-tJ"”e8a Rihenberka, ki smo .Peli v nemških Internacijah, ei!'r smo Pustili premnogo svoj-> Unirlih v trpinčenju in gla-**ni-in smo ‘zKubili svoje naj-sinove v borbi za unlče-n,. la^Lfašlzma, terjamo v ime-K^v°J'h žrtev priključitev tja tiv> spadamo, to jo k Federa Vjji Uudskl republiki Jugosla- lt|ilz .Požganega sela na Krasu ®jo: «Ni nam treba pleUscl. V( ,ha(pravlli so ga te na*i slno-vMin o4etJe, ko »o na teh preli-V^ojo krl.» k ln ^ Mevllnhnl pozdravnimi pismi »O^cljall, v katerih ljudstvo U ^fadnejšlh delov našega ozemlja v trti od,ločilnih d»eh »voj« VARNOSTNI SVET ZN PROUČUJE SOVJETSKO, UKRAJINSKO IN IHANSKO NOTO Arabske države bodo verjetno zahtevale odstranitev tujih čet iz Sirije in Libanona London, 23. AFP. — Tajništvo Združenih narodov je izjavilo, da je bila danainja popoldanska seja glavne skupščine preložena, ker poročilo komisije za kontrolo a-tomske energije ne bo pripravljeno pred Jutrišnjim dnem. Pričakujejo, da bosta Jutri govorila Byr-nes In Visinskl. Govore tudi, da je eden Izmed glavnih razlogov za preložitev se. je poleg navedenega uradnega razloga, želja delegatov velesil, da bi predhodno sklenili, v kaki meri bi bilo treba trenutno razpravljati o velikih problemih Grčije, Indonezije in Irana. Varnostni svet, ki bo Jutri proučeval sovjetsko, ukrajinsko in iron-sko interpelacijo, bo odločil o primernosti razprave o teh vprašanjih na glavni skupščini. Zahteve arabskih držav London, 23. INS. — Nova. sporna točka, o kateri bodo verjetno razpravljali Zdruienl narodi, je nastala v arabskih driavah. Izvedelo se Je, da nameravajo te države poslati na zasedanje zahtevo po takojšnji odstranitvi vseh tujih čet iz Sirije In Libanona. To bo prvič, da bodo arabske države odrekale evropskim ali drugim narodom pravico vmešavati s« v zadeve a-Tabskib dežel. Ker Ima Britanija velike interese na srednjem vzhodu, bo glavna prizadeta stranka pri tem koraku. Britanska vlada je izrazila, da je pripravljena, predložiti varnostne, mu svetu potrebna pojasnila, ki bi Jih želel glede prisotnosti britanskih čet v Grčiji ln Indoneziji. Britanska vlada Je včeraj razpravljala o sovjetski ln ukrajinski zahtevi po preiskavi v teh deželah. Britanija bo verjetno predlagala posebno komisijo Združenih narodov, ki naj preišče položaj v Grčiji ln In. donenji, pa tudi v Perziji, Verjetno se bodo danes sestali Višinski, Bevin ln Byrnes la razpravljali o napredku na zasedanju skupščine Združenih narodov ter zlasti o sovjetskih predlogih varnostnemu svetu. VISinskl pri Bevinn London, 28. - (VZN) — Zvedeli smo, da Je britanski zunanji mlni-stfT davi sprejel vodjo sovjetske delegacije pri skupščini Združenih narodov Andreja VlSinskega. Vprašanje posebnih ustanov London, 23. APP. — tCe bodo Združeni narodi v svoji nalogi u-speli, bo to konec politike sile*, je Izjavil danes Noel Baker pred mešano podkomisijo, sestavljeno iz delogntov gospodarske ln finančne komisije ter komisije za socialno In človečansko vprašanje. Podkomisija Je pričela proučevati priporočila pripravljalne komisije o odnosih med Združenimi na- rodi in posebnimi ustanovami. Britanski državni minister je izrazil upanje, da bodo v kratkem mednarodni spori urejevani na enak način, kot se urejujejo spori med državljani posameznih dežel. Potrebno bi bilo preprečiti, da bi bilo delovanje raznih posebnih ustanov neorganizirano in razpršeno. Zato bi bilo najprimerneje, da bi te prganlzaclje prenesle svoje sedeže k sedežu organizacije Združenih narodov poleg pokrajinskih uradov na vsaki celini. Belgijski delegat Je predlagal, naj bi uživala gospodarski in socialni svet večjo svobodo pri skle- panju, kot pa Je bilo v časih Društva narodov, ko je zapletena procedura ratifikacije preprečevala vsako konstruktivno politiko Sovjetski predstavnik Kuznecov Je posegel v debato z utemeljevanjem zahteve svetove« sindikalne federacije glede članstva v organizacijo Združenih narodov. To vprašanje je bilo prepuščeno posebnemu pododboru. Kuznecov Je se enkrat poudaril, da Je nameraval samo izraziti upanje, da bosta gospodarski in socialni svet ugodno podpirala zahtevo svetovne sindikalne federacije. Nato Je bila seja prekinjena. Gospodarski In socialni svet m KRATKE VESTI London, 23. Ass. Press, — V sredo je bil formalno organiziran gospodarski socialni svet Združenih narodov, ki naj pripomore do boljšega življenjskega standarda po vsem svetu. Istočasno se skušajo voditelji delegacij velesil sporazumeti o Izboru glavnega tajnika. Na prvem zasedanju gospodarskega socialnega sveta danes popoldne Je bil izvoljen za predsednika indijski delegat Ramaswaml Mudsllar, za podpredsednika je bil Izvoljen član Jugoslovanske delegacije Andrlja Štampar, univerzitetni profesor iz Zagreba, ln Carlos Le-ras Restrepo iz Kolumbije. Višinski le sprejel britanskega podtajnika za zunanje zadeve London, 23. - (VZN) — Voditelj sovjetskega odposlanstva pri glavni akupSčini Združenih narodov Višinski je prispel včeraj popoldne v sovjetsko poslaništvo v oDndonu. Kmalu po njegovem prihodu ga je uradno obiskal britanski podtajnik za zunanje zadeve Hector McNoeil. RIM. Moneignor Giuseppe Fab tlzio Hurley, škof v Združenih državah, ki so ga prod kratkim imenovali za predstavnika apostolske delegacije v Jugoslaviji, je odpotoval v Beograd. LONDON. Poročajo, da bo londonska policija kmalu pričcla^po-rabljati solzavec v borbi proti naraščanju kriminala. KARACip. 2.000 članov indijskega kraljevskega letalstva v okolici Karachl-ja je od nedelje v gladovni stavki zaradi počasne demobilizacije, nadurnega dela in neprimernih stanovanj. TOKIO. Mac Arthur jo odredil aretacijo nadaljnjih 48 vojnih zločincev, med katerimi bo bivši ča<• slnlkl filipinske armade in dva generala. WASHINGTON. Stavke v Ameriki se še nadalje širijo. Včeraj Je stopilo v stavko 30.000 delavcev uslužbenih v štirih velikih tovar nah, ki proizvajajo poljedelske stroje. Nevzdržno stanje v Grčiji Atene, 23. Tass. — Na vpraianja o sedanjem političnem položaju v Grčiji ln o terorju monarho-fašl-stičnih elementov je EAM-ov voditelj Partsalidls izjavil: «Ce hočemo osvetliti položaj, Je dovolj, da opomnimo na dogodke v južni Grčiji, kjer so monarho-fa-šlstične bande začele oboroženo vstajo proti vladi, EAM-ova delegacija, ki Je bila pred dnevi poslana v Južno Grčijo, Je bila napadena, pri čemer so fašisti v Korintu resno ranili dva delegata, Zevgosa ln Prolmaklsa. Guverner Korinta Je izjavil, da ne more pod vzeti nobenih uspešnih u-krepov proti rojallstlčno-fašlstld-nemu terorju, ker je policija v rokah izdajalcev.* O organizaciji Xitos Je general Oregoriadls poudaril, da je to čisto fašistična organizacija, ki je prejela orožje od Nemcev in ki »e je skupno z nemškimi fašističnimi osvajalci udeležila kazenskih ekspedicij proti grškemu narodno-osvo-bodilnemu gibanju. General je de. Jal, da Je grška narodno osvobodilna vojska ELAS v borbi proti nemškim osvajalcem in njihovim pomagačem prizadejala sovražniku težke Izgube. Ubitih Je bilo nad 16 tisoč Nemoev, ranjenih 6.000 in 2.000 ujetih. Znatne izgube so utrpeli tudi Italijanski osvajalci. Narodno osvobodilna vojska je izgubila v teh borbah 4JJ00 padlih. Lulls je Izjavil, da Je položaj v grškem gospodarstvu tragičen. 60 odstotkov delavcev nima dela. U-radnl kurz drahme Je 200.000 za funt iterlirg, čeprav je bil še pred kratkim 4.000. Eden izmed glavnih vzrokov za sedanji težki položaj je množični teror, ki vlada po vsej deželi. Skozi grške Ječe Je šlo okoli 100 tisoč mož, ln to samo zato, ker so pripadali £AM-u. Nad 1.000 EAM-ovih članov Je bilo zavratno umor. jenih, kaznovan pa ni bil niti en izdajalec. Taki so bili nacistični krvoloki Odlikovanja za izirebifanje oezasTileneea ljudstva Ktev, 23. Tass. — Na predpol-danskl razpravi pred sodiščem, ki sodi nemške fašiste za zagrešene zločine v Ukrajini, Jo bil prvi zaslišan obtoženec Draohonfels-Kallu-werl. Ta fašistični Izmeček Je prispel v začasno zasedeno ozemlje Ukrajine v novembru 1941 s policijskim bataljonom Ostland. Ta poklicni morilec, ki Je dovršil poacfbno policijsko šolo, se je udeležil streljanja 25.000 civilistov, požig* številnih vasi, plenjenja ln usmrtitev v žl-tomlrskl pokrajini. 0 km vzhodno od mesta Rovno so nemški fašistični zločinci pripeljali množico več tisoč ljudi, med njimi otroke in šene, v ozko dolino kjer so jih slekli, Jih vrgli na tla in Jih nato ustrelili v tilnik. Po grozodejstvu v Rovnem Je Draohen-fols Kalluweri spremljal vlak z ukrajinskim prebivalstvom na prisilno delo v Nemčijo. Ljudje so bili zaupanje v voditolj« Jugoslovanskih narodov, ne moremo mimo tega, da ne bi seznanili Javnost s pismom Iz Benečije, pisano v pravem bone-čanskem narečju. Pismo je na slovljeno Zvezni vladi FLRJ v Beogradu ln prinaša številne podpise: «Mi Benečani la Sentlonard-»Vih vasi, s Skriltovo, Mer**, Oznja, Puostarh, Hrastovo, Ko« ca, smo se v ča-su borbe zdro-žili i našimi brati Slovenci z zaupanjem, da bomo priključeni k novi Jugoslaviji- *e 80 let »mo su*njt pod italijanskim tujim faiistlftnlni Jarmom. Cas Je pri tel, da smo svobodni tudi ml. Imamo zaupanje v naSec;« tov. marlala Uta, da nas ne bo pozabil. na tovornih vagonih stisnjeni kot živina in niso vso pot dobili hrane Tožilec je vprašal: »KaJtšna na-vodilla so Vam dali glede teh dejanj?* Obtoženec: «NaJ jih pretepamo In ustrelimo vsakogar, kdor bi se upiral*. Tožilec: cin VI ste osebno koga ustrelili?* Obtoženec: «Da». Sodišč« Je ugotovilo tudi obtožen-čevo krivdo pri drugih zločinih, ki so bili zagrešeni v različnih dobah na ukrajinskem ozemlju. Vojaško sodišče je nato prešlo na zasliševanje obtoženca Meyerja, vojaka nemške armade, člana fašistične organizacije Jungvolk. V juniju ln juliju 1942. Je na čelu takozvume »borbene skupine* sodeloval pri u-morlh, požigih in plenjenjih v sar-nljškom okrožju v pokrajini Rovno. Skupno s svojo skupino se Je obtoženec Meyer udeležil streljanja 14 tisoč prebivalcev mesta Sami. Tožilec: «Kollko oseb ste VI o-sobno u»tr*UU?» Obtoženec: «Prvega dno 80, drugega dne pa okoli 140 oseh*. Obtoženec Meyer ae nikoli ni u-deležll borb. Vse njegovo delovanje Je bilo omejeno na borbo proti neoboroženim, na iztrebljanje nezaščitenega ljudstva, za kar Je bil tudi odlikovan. Nato so zaslišali obtoženca Lauor-Ja, dlan štaba Orelske komanden-ture. Po napadih Lauerja ln njegove tolpe J« na »lotlne trupel ust rejen ih in mučenih ljudi ležalo na robu mest v Jarkih in luknjah. Njegova tolpa J»'v peščeni jami blizu Lvova ustrelila v enem samem dnevu 800 ljudi, med njimi žene ln otroke. Lauer Je priznal, da Je tudi osebno streljal ljudi Socialist Feliks (iouin izvoljen za začasnega predsednika francoske vlade Pariz, 23, AFP. — Po dolgem zasedanju treh glavnih strank, ki Je bilo ob 14.10 na zahtevo predstavnikov ljudskega republikanskega gibanja prekinjeno, se je ob 15. uri pričelo ob prisotnosti številnega občinstva zasedanje ustavodajne skupščine. Predsednik parlamentarne skupine ljudskega republikanskega gibanja de Menthon je zahteval, naj se zasedanje prekine. Radikal Maurioe Violett Je odločno protestiral proti tej zahtevi in dejal, da ima skupščina veliko odgovornost in da 99 ne more igrati s časom. V skupičlnl Je vladala velika nervoznost. Končno Je skupščina sklenila preložiti sejo in ni ničesar odločila gle. de ure naslednjega sestanka. Dvorana se je Izpraznila ob 15.10. Ustavodajna skupščina ae Je sestala na ponovno sejo okoli 19. ure. Naslednik De Gaulte-a Pariz, 23. Ass. Press. — Socialist Felix Gouln Je bil v sredo zvečer izvoljen za začasnega predsednika francoske vlade kot naslednik ge. nerala de Gaullea, Gouln je 61 let star ln je po poklicu pravnik. Bil Je poslanec 25 let ln predsednik sedanje ustavodajne skupščin«. Ostal bo predsedniki začasne francoske vlade, dokler ustavodajna skupščina ne bo končala svojega dela. Stanje po De Gau/le-jevem odstopu Pariz, 23. AFP. — Parlamentarna skupina poslanoev združenega gibanja odpora, ki Ji predseduje E-masuell Dastier de la Vigerie, je danes objavila poročilo, ki pravi: »Danes mora oblast bolj kot kdajkoli preje pripadati zvezi levičarjev, ki lmqJo v debeli veliko večino. Ta oblika vlade je neizpodbitno najuspešnejia za uresničenje programa zunanjo In notranje politiko Francije, kot Jo je dolflSl-la volja prebivalstva. Skupina si želi, da bi se velike stranke kaj naučile Iz De Gaullovega odstopa.* Kakšna bo politika «V Londonu in Wa»h!ngtonu se zavedajo, da bi De Gaullov odstop mogel pomeniti razne vladne kombinacije, v katerih bo komunistični vpliv vedno bolj občuten. Zdi se, da bi sovjetska orientacija francoske zunanje politike mogla povzročiti resne skrbi v ZDA ln Veliki Britaniji.* B um veleposlanik v ZDA Pariz, 23. Unlpress. — Več Jutranjih listov J? brez navedbe vira, poročalo, da bo De Ganile v kratkem «za nedoločen čas* odpotoval na počitnice v Kanado. Pariški tisk poroča tudi, da bo Leon Blum novi francoski veleposlanik v Washlngtonu, Nemci uporabljali v celicah plin «cyklon» Varšava, 23. — Komisija za ugotavljanje zločinov, izvršenih v Krakovu, je napravila kemično analizo ženaktfc las, ki so Jih našli ▼ tabo- rišču amrtl Osvvledclm« po nemškem begu. Analiza Je ugotovila plin «Cy-kkrne*. Dokumenti dokazujejo, de so Nemci v razdobju med avgustom 1943 in aprilom 1944 dobavili taborišču 1155 kg tega plina. Ameriška mladina delala en dan v Stalingrada Moskva, 23 - Tass — Po obisku v Georgiji in Stalingradu se je vrnila v Moskvo amerl&ka mladinska delegacija. V Georgiji so se delegati sesna-nlli z življenjem georgljske mladine in obiskali Tbilisi, georgljsko prestolnico, mesto Batum na Črnem morju prestolnico adža rijanske avtonomne ropublik«, ter Akumi, prestolnico abhaske avtonomne republike. V Stalingradu to amerifikl gostje delali en dan v korist obnove mesta ln darovali zasluženi denar v podporni sklad atalingrajskib otrok. Na vrsti sta Fritsche in von Papen Nemška propaganda v službi nacističnih osvajalnih načrtov nove vlade ? Pariz, 23. AFP. — V listu «La Natlon* proučuje Plerre Bernus možne posledice sedanje vladne krije na usmeritev francoske zunanje politike ln pl&e: Ntirnberg, 23. AFP. — Predstavnik ameriškega tožilstva Je prikaeal danea zadevo Fritsoheja, ki Je delal od 1933 do 1945 v protpagandem ministrstvu in je bil zadnja leta pooblaščenec za radio. Tožilec Je prikazal, da Je obtoženec igral precejšno vlogo na polju notranje politike. Razpolagal Je z znatnimi fondi. Posluževal se Jih je za preusmerjevanje Javnega mnenja na fašističen osvajalni načrt. Pred Monakovim Ja bdla vloga nemške prot flteWa )M_ 0membe vredno Je . . ... , Radlch rek Ji dR 80 zadnje de- d& ^ ipekulant nl ^ ^ lavsko zahteve minimalne. Na doi. partlzimBko ^ da nl go je razpravljal o vprašanju ko- ^ ^ ra , 8lromaine. laktivnih pogodb in pripomnil, da ja v tem času nemogoče izdelati Spor med delavci in industrije; še vedno na mrtvi točki predek z mlrtve točke, ki je nastala pri pogajanjih med delodajalci in zastopniki dveh sindikalnih organizacij glede zahteve po Da bi Izboljšali »tanje, predlagajo naj ZVU pokrene popravilo cest, ki so v slabem stanju. S tem bi zaposlili brezposelne in usposobili cesto za avtobusno progo Gorica-Komen, ki je za tamkajšnje vasi velike važnosti. Tudi šolo so okupatorji tožko prizadeli. ZVU v Gorici je obljubila, da bo poslala klopi ln čipe, toda do sedaj Je ostalo le pri obljubah. Vaaki učitelj pa je vseeno osnoval večerni tečaj, kjer lir, Loice 233 lir. Vse vas! so torej darovale po vseh svojih mcžnosUh. Tudi osiale vasi so se zelo lepo ix' kazale. Okrajno učiteljstvo, okrajna nabavna in prodaja zadruga, okrajni aktivisti so odstopili enodnevno plačo in darovali v ta namon 2779 lir. Skupno so nabrali 16.631 lir. Kakor v ostalih knajih cone A, je tudi v Kanalu potrebno dovoljena za prirejanje sestankov zbo- Vsem je znano, da se razprostira Panovec ob levem robu ceste, ki vodi iz Gorice proti Ajdovščini. To valovito ozemlje, hribčki so naravno nadaljevanje Bi*, ki se preko Soče spuščajo proti Vipavski dolini iia so s svojimi nedkaj lepimi gozdovi mogočnih hrastov prispevali k dobri kiimi in milemu podnebju Gorice, tako, da slovenski bratje onstran raznih razmejitvenih črt zavidajo Primorcem tople pomladanske dneve, medtem ko je pri njih še sneg, megla in mraz. Med temi hribi je Panovec zadnji ostanek mogočnih, skoraj neprehodnih gozdov, ki so pred stoletji segali od Nabrežine, čez Kras in Gotisko dolino do Trnovskega gozda, zapuščenih Banjšč in Se dalje. Ogenj in sekira so jih že davno uničili. Pole® manjših sorodnikov na Stari gori je kot dokaz nekdanje moči in sile narave ostal edini Panovec. Panovski gozd, ki obsaga približno 600 ha je pred stoletji prešel lz rok gor iških plemičev v državno posest Država ga je čuvala vsa dolga leta. Bil je ponos goriških _ . Slovencev in Italijanov, ki so dejavnih namsi^ncev, v Trstu, trg ?,tokrat v hlad njegove detta, da «. .9 kopale vse pripra- g3noe ^ ^ varoval m^-0 ve za sistematično zbiranje oseb- ^ dollne pr£d mo»virje(m> nih podatkov. ^ ^ ^ i ki je s svojimi 30 poskusnimi plos- Zato vabimo vse bivše rametcen- kvamj imel in ima znanstveni zna- Vsem odpuščenim državnim ln javn m us ntacem Odbor odpuččenih državnih in tiste zadnje ostanke poteg, revnih ljudi izseka vajo kakor vse primor ake gozdove črnoborzijanci, in šp®-kulantje, ki prvič Škodujejo skup nemu gospodarstvu, drugič pa * prodajo drv izmozgavajo ljudstvo. Zadnje mesece je Panovec oddal še poslednje. Razne domače tvrdta so pod nadzorstvom gozdne milW sekale na debelo do golega. Pol«S tega so tatovi kljub tolikokrat opevani civilni policiji in kljub gozdni milici kradli ponoči in podnevi. Sedaj prihaja najhujše. Gozdna niil>' ca izdaja dovolilnice za nabavo dračja. Toda poleg revežev izvažaj® »pekuiantje polne vozove akacije., pet, šest letne hraste, cele ldade itd., ker nekaki »varnostni* organi zamižijo pri takem «dračju» 04 obe očesi. Ta drva in les gredo na trfc kjer jih po črnoborzijanskih cenal> lahko kupujejo samo izžemalci " vojni dobičkarji in špekulant«# prekupčevalci Ob tem se ljudstvo Mrool. Livek Tudi na Livku so osnovali gospo, dlnjski tedaj, ki ga poseča nad 60 mladink in nekaj mladih gospodinj. Ker se je tak tečaj uspešno končal že v Kobaridu, so ga s tem večjim zadovoljstvom sprejeli tudi na Livku. Tečaj vodita učiteljici Grbec Rozalija in Hmeljak Nada. Tečaj obiskujejo tudi članice »Marijine družbe>. Čudno pa sa vaščanom zdi, da omenjene tovaris’ice nimajo še dovolj razumevanja do skupnega dela na kulturno prosvetnem polju. Izgovarjajo se, da ima prosvetno dručtvo »Planinka* politično ozadje, ki ni v skladu s pravili «Marijine družbe*. Ogrevajo se za nekakšno neodvisno kulturno društvo — apolitično — ki bi bilo gotovo zakotniiko in bi životarilo ločeno od življenja. Ssdaj hočejo nastopiti na ljudskem odra, na ti- Fred dnevi je kanalska mladina priredila kulturni večer z namenom, da s prispevki podpre prihodnji mladinski kongres. Ob tej priliki je Žigon Feliks, kaUrega ljudje poanajo dobro Izza časa okupacije akužal z raznimi govoricami zanetiti razdor med prisotnimi. Njegov namen Je bil razburiti udeleženu? iu povzročiti prepir ter dati zavss-niški upravi povod, da bi v bodoča ne dovolila raznih zborovanj in plesov. Z besedami je hotol povzročiti spor med zavezniškimi vojaki in ljudstvom. Toda zavezniški vojaki so ga sami prijali in vrgli iz dvora., ne. Ljudstvo je bilo zelo veojlo, kajti videlo je, da kdor iali partizane in novo Jugoslavijo, iali tudi skupno zavezniško stvar. V*;njevik 16. t. m. je bila pri nas mladinska kulturna prireditev. Domači reakcionarji so hoteli izkoristiti stem odru, ki so ga tekom osvo-, „„ . „ , , . . . . , _ . priliko za svoje podle naklepe- bodilne borbe sovražila. Prosvetna ... društva, ki bi bila ločena od ilv-! ra*b’janJe 1Judake enotnostl ln P°' Ijenja ln od širokih ljudskih pla-!vzroianJe «^d°voljstva med va-sti bi ovirala vzgojo ljudstva v du- s';an:- K teJ »kupim spadajo dezer- hu napredka in ustvarjalnih Idej, ki nas navdušujejo ln nam kažejo terji, ki »kujajo pridobiti r.a svojo stran rasne omahljivce in špeku- povičanju mezd. Na torkovem sestanku niso spre-j nove kolektivne pogodbe. Zato ne j jeli ponudbo Zavezniške vojaške u- j bi ostale sedanj-; pogodbe s prave, naj bi na predlog delodajal- j ctntualnim povišanjem v veljavi. cev delovni odsek zavezniške vojačke uprave razaodll spor. Delovni oddelek Zavezniške vojaške uprave je danes izdal nasled- Zastlpnlk Delavske zbornice j« Izjavil, da so njihove zahteve minimalne; mislijo pa, da bi bilo mogoče izdelati nove pogodb« v krat- nje poročilo o omenjem sestanku :> kem času. «Na sestanku, katerega so se u-diležill podpolkovnik J. C. Smuts dil predlcg delodajalcev, naj Po daljši razprav1, kateri je sle. se mu ljudstvu niti para čevljev niti metra blaga Ta Izžemalec ni v , svoji sebičnosti poznal nikakega ! ; usmiljenja napram svojim starim odjemalcem Kanomlčanom in Vojskarjem, ki »o v teku osvobodilne i torbe žrtvovali ne samo obleko in hrano, temveč tudi domove in življenja. Ce pa Je kakemu kmetu ponudil, žeblje ali drugo, Je zahteval v zameno tako količino masla, da (okrožni komisar za področje mesta Trat), ki je zastopal glavnega častnika delovnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, ter zastopnici delovnega oddelka, delodajalcev, Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ao razpravljali, kako bi prišli z mrtve točke, ki je nastala pri mezdnih pogajanjih. Podpolkovnik Smuts je poudaril nujnost vprašanja In škodo, ki bi jo utrpeli delodajalci ln delavci, ako ne bi v kratkem rešili vprašanja. Navzoče stranke je prosil, naj pojasnijo svoje stališč« In povedo, kaj bi bilo treba storiti, da se vprašanj* reši. Delodajalci so odgovorili, da so i« ponudili, kolikor jim je največ mogoče, da pa pristanejo na pet lz zatiranja ir. politične neved-J lante> kl naJ W jih zagovarjali pri nostL Rešitev vprašanja je samo J 1Judstvu 111 oblasti. Med govorom člana okrajnega odbora SIAU so mrmrali zlasti dezerterji Simčič Leopold iz Vrdjana, Sirk Jože iz Drnovka, Sirk Mih sij iz Vižnjevika ln Marinčič Ivan. Ob tem so Je dvlgr.il tov. Triglav in izzivače raz. krinkal kotiprotiljudska in razbija5-ke elemente. Vaščani so pritrjevali: «Takoj je». Izzivači so se pred ljudstvom, ki nikomur ne dopusti sramotiti svoje oblasti in vojske, visi poparjeni umaknili. spor reši z arbitražo, je pcdpolkov- f 80 zara?' P^jkanja molzne n:k Smuts predložil, naj zadevo re-iŽIvlne vra‘ a11 Praznih rok 11 n^' šijo v dveh točkah: *°ve trgovine, Trgovec Likar nl a) da določilo sedanje povišanje plač z arbltra-o, b) da vse prizadete stranke v določenem času sklepajo o rovih kolektivnih pogodbah, da bi videle, a'i so težave tako velike, kot jih slikalo Enotni sindikati. Sindikati tega predloga niso sprejel!, ker niso hoteli prevzeti odgovornosti — ker bi se lahko zgodilo da za morebitno znižanje delavskih mazd, kl bi ga utegnila povzročiti arbitraža. Po vsem tem Je bilo očitno, da nadaljnje razprave za leve ne bi rešile. Zato Je podpolkovnik Smuts to, da se zadeva uredi x arbitražo.; sestanek odgodiL* hotol dati pogorelcem niti žeblja, niti vprege za živino, da bi se tako vsaj nekoliko opomogli od hudega udarca. Za vse to bo Špekulant Likar, kl je sedaj v zaporu, prišel pred ljudsko sodišče. Ljudstvo zahteva zanj enoduino najstrožjo obsodbo. T«ko Je treba delali Vaščani Kostanjevice na Krasu se nahajajo v zelo te'zkem socialnem ln gospodarskem položaju. Toda dasiravno so rasmere, v katerih živilo, včasih celo neznosne^ ne popuščajo, temveč vodijo ostro borbo proti v»et» ljudskim _ v medsebojnem sodelovanju ln v ukupnem vzgajanju na kulturno prosvetnem polju. Padtiče V nedeljo 13. t. m. popoldne eo zavezniški vojaki prišli v vas in iskali »onega* človeka, kl Je poškodoval telefonske naprave. Ker »e nihčo ni prijavil, so šli k vaškemu predsedniku tov. Grgiču Lovrencu. Na njegovem dvorišču ao našli kos stare vojaške telefonke žice in ga aretirali. Vaščani pa vedo, da je takih kosov vojaške telefonske žice povsod polno. Preteklo poletje so jih raz. metali po polju novozelandski vojaki. Namesto da bi ta žica legala na polju, so Jo nekateri kmetje prinesli domov ln jo uporabili. Zato Je Jasno, da tudi arataclja tov. Lovrenca nl bila upravičena. Upo-iftevamo važnost telefonskih napeljav in obsojamo elemente, kl Jih kvarijo. Smatramo pa, da bi zavezniški vojaki moral! poiskati krivce, no pa aretirati nadolžne ljudi. Kanal Tudi kanalsko ljudstvo razume, kaj vse so dali za svobodo oni, kl so oetalt brez ata rS«v. Pokazalo je svojo globoko razumevanje s tem, da Je sirote padlih borcev zelo lepo obdarilo. Kanal je daroval 489® lir delavci cementne tovarne v Anhovem 1641 lir, Dohtarji 600 lir, Ko-* tanj+vica 280 Ur, Gorenj« polje 485 Ur, Podravno 100 Ur, Kekovo 200 lir, MoiUa 334 lir, Ajba 133 lir, Ro. TRST s ko gozdno bogastvo. Skoraj da 1 dračja od hlodov, ko dopušča ** lahko še rečemo, da je Panovec bil. j r>odlagi dovolilnic za nabavo dr*' Ce pogledamo objektivno, lahko | čja izvajati mogočne hraste ^ ugotovimo, da je Panovec — poleg j jelke ter dnevni promet 60-70 vo®* lesa, ki so ga izsekali Nemci — poklonil Gorici mogoča največ j takega »dračja* po ajdovski I pomeni, — da preti ne saimo svojih zalog lesa. Neusmi jeno izčr- I novcu, temveč tudi ostalim prim«1' pana glavnica zato ne to mogla ! skim gozdovom veliko opustošenj* dolga leta dajati obresti. Toda še — če ne celo unlčsnje! Povir 30. aocembra p. 1. so bile volltv« KNOO. Novih volitev nl zahteval zbor volivcev, temveč odbor sam. Razlog temu Je, da so se prejšnje volitve vršile meseca maja p. 1., v času, ko je bl!o doma ravno najmanj ljudi. Sedaj so se iz vojske vrnili borci, vmlll so se ujetniki ln interniranci, med katerimi Je mnogo sposobnih tovariSev ln tovarišic. Na zadnji seji KNOO so sklenili, da bodo ekupno z jusarsklm odborom postavili gozdnega čuvaja. Ugotovili so namreč, da so v zadnjih treh mesecih tatovi odpeljali več voz drv. Poleg tega so sprejeli tudi sklep, da bodo postavili nočno stražo. Sedaj vršijo to službo vaščani sami, in sicer po atirjo vsako noe. Vsi vaščani so ta sklep »preje-11 z odobravanjem. Vabilo Omejtev električnega toka po večernih urah Oddelek za javne naprave pri ZVU naznanja, da bo od četrtka 24. t. m. dovod električnega toka vsak večer od 17 do 21 ure prekinjen v enem izmed petih predelov, na katere je bilo mesto razdeljeno. Dell mesta ln dnevi, ko bo dobava električnega toka prekinjena so sledeči: Ponedeljek. Servirni del mesta onstran ulici Ghega in Romagna. Torek: Del mesta, ki meji na ulice: Romagna, F. Severo, N teza, P. L. da Palestrina, San Francesco, G. Oarduccl. Dal meeta, kl meji na ulice: Corso Cavour, Ghega, Trento, Galatti, trg Vittorio Veneto, ulica Roma. Machiavelli, FJzi, S. Spi-ridiciie, Mazzini, Dante, Genova, Coi-so, Piazza della Borsa, Canal Piccolo, Piazza Tommaseo, Riva 3 novembre. Del m-teta, ki meji na ulice: Bosco, Guardia (nižji dol), Madonnina, Pondares, bivši trg Im-pero, Corso Garibaldi, Androna Zu-decche. Ulice: Vlale XX Settembre, ulica Ireneo della Croce, Viale XX Settembre od ulice Ironeo della Croce do obokov Chiozz>-. ulica Gluha do ulice Rlccl, ulica Battisti (lihe številke- in ulice, kl vodijo počez med tema dvema. Sreda. Del mesta, kl meji na ulico: Geppa (visoki del), Carducci (lihe številke), Imbrlanl, trg San Glovanni, Goldoni, Corso, Imbriani, Mazziai, S. iLazzaro, Pontlghielli, Danie, Genova, San Spiridione, Fil-zi, Milano, trg Vittorio Veneto, ulica Roma. Del mesta, kl meji na u-lice: Fabio Severo, . Castagnetto, Vlila Glulla, Scoglietto, Cologna, Volta, Maroonl. Del mesta, kl meji na ulice: S. Francesco, Rismondo, Battisti (sode štsvilke), P, L. da Palestrina. Uitoe S. Giacomo in Monte, Pascoll, Largo Plccollnl Foscolo, Piccardl, Gamblni, Rosset-tl, Mamell, Eremo, S. Luigl, Crispi, Timeus, trg Ospedale, ulica Parlni. Četrtek. Del mesta, kl meji na ulice Bonomo, Ippollto Pindemonte, S. Giovannl, F. Severo, Scoglietto, ulica Scoglio, Cologna, Kandler, trg Voiontairi, Giuliani, Lonjeraka ce«ta. Ulice v bližini Largo Pesto-loazi z ulico Mollno a Vento, Rlgut-tl ln Guardia (visoki del). Del mesta, kl moji na ulice: Passagglo SantAndrea, G. R. Carli, Combl, Muzzio, Anice, Clamlclan, Terza Armata, Šalita MontanelU, Via U-nlversiti, Promontorlo, Riva Otta-, viano Augusto, Molo Fratelli Ban-dlera ki Skedenj. Petek. Področja onstran ulic: Val-maura, Istria, Marenzi, Mollno a Vento, del Veltro, P. P. Vergerlo, Set b; Fontane, P. Revoltella, Bar-toletti, Ananiam, Mameli (proti Rozolu), Pog-gi sv. Ana (do Osti-nare ln Lonjera proti Zavijam). Področje med Riva Grumu la, Na-aarlo Sauro, ulica Boocardl, S. Se-bastiano, Galleria, Protti, Corso, Gallerla Sandrlnelll, trg G. B. Vico, D. Bramanle, ulica Scuole Nuove, Ponziana, Don G. Bosco, Passagglo SantAndrea, G. R. Carli, Muzzio, Aliče, Clamlclan, Terza Armata, Šalita MontanelU, UnlversltA, Pro-montorio in Riva Grumula, cona Opčin. Z današnjim dnem bo pri-čel izhajati v Trsfcu „LJUGSKf TEDNIK" Obsegal bo na osmih straneh bogato politično, gospodarsko, kulturno vsebino in bo opremljen s številnimi slikami. Izhaja! bo redno vsak četrtek popoldne. Zahthevn jte ga pri vseh vaz-prodajalcih in krajevnih kolporterjih. Sv. Ivan pri Trstu Roditeljski svet pri Sv. Ivanu pri Trstu vabi vse starSe na sestanek, kl bo v petek dne 25. 1. t. 1. ob 8. RADIO ČETRTEK, 24. JANUARJA 20 napoved časa - poročila v s10 ven5!ini; 20.15 poročila v italiM’ »čini; 20.30 glasba po željah; J, komedija, nato lahka glasba; napoved časa - zadnje vesti v lijanščinl; 23.10 zadnje vesti v veniJinl; 23.20 oddaja za Italiji v Angliji in Egiptu; 24 zaključi PETEK, 25. JANUARJA 7 glasba za dobro Jutro; 7.15 ročila v slovenščini; 7.55 p*9^,; jutranja glasba; 11.30 operna ba; 12 orkester Nlcelli; 12.30 mentar konference ZN (eloV-j' 12.45 poročila v slovenščini; 1^' reproducirana glasba; 13.30 monlčnl orkester; 14 razno; 1*- zvečer v Narodnem domu. Na dnev-1 p^gi^ veBti in ploSče; 17 pr«15! nem redu bo prode-vanje o vzgoji | \z vi jma; 18 obvesti a svoje«1* in obravnavali bomo šolska vpra- 118.15 kcmorna glasba; 18.40 19 komorni Sanja. SIAU ŠkorhMa (Vicoio deirOspedalo Milltare Danes ob 20 važno tov. Kovačiča. 2) Ska lekcija; (slov.); 39.30 obvestila svoj«6^ (slov.) 19.45 Dvorakove skla"^ (slov.); 20 poroč'la v slovenil Obj ava Ker je dvorana zaradi nujnega in važnega zborovanja zasedena, sestanka Sentjakobekega prosvetnega društva «Ivan Cankar* v četrtek 24. 1. 19-16 ne bo. Odbor Prosvetno društvo predavanje i 20.30 plesna glasba; 21 tr | kvartet; 21.45 romance in metod'"] I 22.15 ipredavanje; 22.30 p' glasba; 23.10 zadnje vesti v s’.3v' »”ini; 23.20 nočno zabaviSče. ve* Odg. urednik DUŠAN HREi MALI O G L A 51 ZA TEMELJITO POPRAV^ Opozarjamo članstvo, da se viai 'obnovo ln izpopolnitev koles 1 obrnite na: Kovačič, via Moim0. Prosvetno dru&tvo »Slovanska straža* v Grcpadi Ima dre 27. t. činj 380 lir, De*kie 260 lir, Morsko v Jolskem poslopju kulturno 430 lir, Gorenja vas 348 lir, Srednje I prireditev M pestrim sporedom, OH Ur, Modreje* MO Ur, Sosi 782 i v»blj*ni vsi prijatelji prosveto! v soboto 26. t m. ob 20 redni ob«.ai zbor. Vpisovanje v židovski otroški vi lec Vpisovanje v zidovski otročki i >’rtec «Tedcschi» se vapora 3t. 6. t PRVOVRSTNA NOVA DOMA . DELANA KOLESA, originalni Z . pedo, vsakovrs^n pribor za lovski otroaki i s&f kakor: plašče in zračnice '*-■ vn?i pri rav- j vrat, pedale Sheffield, dobite nateljstvu židovske osnovne .-'ols v ; zmernih cenah pri Kova ‘ic, ponedeljj k 28., Mollno a vapore st. 6, prva pr^ J ''..IS_ 1 r. A a v . ulioi Monte »t. 8 v torek 20. In sredo 30. t. m. od 11-12 ulica levo od via Madonnina. ure. Pri vpisu morajo star:’: pred- ' -x>HTE cep'jeie, lepe In zdrave % lomiti tudi predpisane zdravniške! bite pri Tavčar Stanislavi, iva^jj J* dokumente (potrdilo o cepljenju j grad (Komen) koz ln proti davicl in potrdilo o zdravih očeh). GORICA riAKRENI KOTEL za kuhffyi žganja, 1. 120, prodam za 35.000 ", Naslov v upravi »Primors14^ dnevnika*. / KJSLO ZELJE prvov’-atno, V -,f Tih naprodaj. Skladi&če Corso gji ^ Dvignite pokC'Wne Nekateri upokojenci na področju vour 4. Kobarida niso dvignili pokojnin za maj ln Junij 1045. Po sporočilu Za-vezničae informacijske sluT;be bo to vpračanje v kratkem rešeno. Prebrana čuku In plastiki. Največja Razdeljevanje sira. Od jutri do ' clja. Sprejema od 10. do 12. 'CJ 30. t. m. bodo razdeljrvall vsem po- 13- do 19. (govori sloven troinlkom, kl Imajo iivliske izkaz. TKST, via Torre Bianca ^ nlce tiiačke občine, po 50 gr sira , o ogal via Carducci) r.a osebo. Cena 270 lir zi kg. I — Br. MEITfi. zclinzira**' u«'' Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, Preklic Prireditev v Barkovljah J* 26. t. m. zaradi tehničnih ovir odgo-dena. (f^san Specialiteta za on-.e!i*anfe kože po brM^u« za odpravo dmienjs, kl gm povzroča rezilo za hHtie Zastopnik za Juaoslavi]o JULY MAYER -TRST, Piazza della