EDAJA C? .GORENJSKI TTST« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR * GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K . ODGOVORNI URED-KDC GREGOR KOČIJ AN • TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TE-IOCI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KRANJ, SREDA, 15. AVGUSTA 1962 ST. 93 CIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA IZHAJA OT) OirrOHRA 1947 KOT TEDNIK • OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TE DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO V PETEK SEJA OLO KRANJ Xa dnevnem redu: problematika in naloge urbanistične službe Za astctk dopoldne, 17. avgusta, oeja okrajnega ljud-KranJ. Najprej bo •krajni zbor na ločeni sc-kMtri bo razpravljal in • verifikaciji mandatov fctv okrajnega zbora, ki base- as> seji tudi zaprisegli. Ta-*»J 9* seji okrajnega zbora pa bo sej* obeh zborov. Odbor-skupni seji kot prvo irnavali poročilo o 6ta-probiematiki in nalogah ur-stužbe v kranjskem O tem poročilu bo dal na •aji santi svet za gospodarstvo še ^*Ja analsaea in morebitne pred-lase za sklepe. Jas »kupni s*Jf bo ljudski odbor —pailjsl tudi o pritrditvah k o dodelitvi skupnih paš-r, k; Jih mora po zakonu po-Ijudski odbor. I <>■• se nanaša na pri-k odločbam občinskega featnean odbora Kranj in Tržič, ki sta s svojimi odločbami dodela* stropne paznike po^mnnim kn*-i*k:m ros pod a rs ki m orga-nadjaoi. Svet za gospodarstvo in sati za kmetijstvo in gozdarstvo '■■ v se«tem kolu prern*«^! T'* * letno prvakinjo JovaLS*!" Edina neporažena Igravka^*** Laza revi ćeva. ki tudi vL*l* * lestvici in ima največ ro*tf2!L * osvojitev prvega meata^^**^ * Rezultati - IX bale: Kitonič prek., 2 Noa3»2?*: LjUjak 0 : I, iAkeevuT^SSlj 0 : 1, Pongrac : Maičićfi a^ Nagy : V. NedeljkOvIC TtaJ V beri : Lazarevič 0:1. r" vanovič 0:1. Joeič : KuSm « . X.kolo: Ljiljak : Uk^S , J Miličie :Nagy 1 : o v 1^51* vič : Piberl 1 :0. Stadie*T,2*' grac remi. Kltonlc : Kure-* - >■ : •• • v v. v Tovanovič : Jocič prek. t JT*^" vic : Canji prekinjeno. Vrstni red po X. kora: t^, 8 (1). inž Nedeljković Ts/jJ?** vič 6.5 (1), Ljiljak. MP.^7J*T Stadler 6. Piberl Kure* «."^ 5 (1)S, Kitonič 4.5. Na«v a^TT*-3.5, Z Nedeljkovlc 1.5 sič 1 (1) in Ukeovtc braaST L D* POJASNILO .V Glasu z dne 11. arfuata §sa» v rubriki Obrazi la pajavi obM, prispevek pod naslovom GQS1Vv LJUBJE ALI HI^PCnTJTvtV -Opisani dogodek pa njtaa aabaa* zveze s tovarišem Karton Satbb-jem iz Kranja. Cesta Stapala fe. garja 26 Do enakega isrnaja « zgodbi je prišlo zgolj ja> a*, ključju. A*. 1*. XTBmr.< Hrt OB INTEGRACIJI LESNE INDUSTRIJE V LOŠKI DOLINI Iz petih eno podjetje s 1200 delavci CE BO ŠLO VSE PO NAČRTIH, BO ZDRUŽENO PODJETJE PETIH LESNO INDUSTRIJSKIH PODJETIJ ŠKOFJELOŠKE OBĆINE PRIČELO Z REDNIM OBRATOVANJEM 1. JANUARJA PRIHODNJE LETO, POTEM KO BO ŽE KAKE TRI MESECE DELALO POSKUSNO V ISTIH OKOLIŠČINAH Zadnjo sejo občinskega komiteja ZKS v Skofji Loki so popol-•*»»» posvetili vprašanjem združevanja lesnoindustrijskih podjetij r občini v eno samo, ki bi lahko uspešno zastopalo domačo lesno kdsjtrijo na tržišču, kar doslej posameznim podjetjem često nI aspevalo in so gospodarila z deficitom. V ta namen je omenjeni •očinski politični forum imenoval posebno komisijo, ki naj bi temeljito proučila še vsa nadaljnja vprašanja v lesnoindustrijskih gospodarskih organizacijah. Komisija je pri svojem dosedanjem aVhi že odkrila vrsto takih problemov, ki so lahko povod za zdru-To so predvsem problemi, ki zavirajo normalno gospodarje-pri vseh petih tovrstnih podjetjih v občini, medtem ko bi Jih zlahka odpravili. Podjetja, o katerih govorimo, da bi jih Mo koristno združiti, so: JELOVICA, lesni obrat GRADISA, MLIP CEAKJICA, MIZAR Gorenja vas ln OLEPS Sovodenj. a?at prvi vzrok za združitev lasnih podjetij naj omenimo vpra-aarje surov tu, ki jih bi združeno 1*311 DELAVEC tedjetje laže dobavljalo in smotrneje uporabljalo, kot pa če bi aafco od petih gospodarilo po •veje V prvi v-nsti gre za načrtno predelovanje hlodovine v žagan ftai — Morda še pomembnejše kot SEJA KOMISIJE ZA STATUT za izdelavo statuta ob-■as Skofja Loka se je v ponede-D*k asastae sestala. Njeni člani a* takrat že pregledali prvj osnutek statuta in ae pogovorili o na-■kjakeai dela, da bo ta dokument rj gotov. — J. 11 MILIJONOV DIN STANARINE Wletno porodilo o skupno ajtafani stanarini in zakupnini tat njeni razdelitvi in stanju aHlaflrnr stanovanjskih zgradb na pakiutju mesta Skofja Loka pota, d* jo bilo letos skupno vpla- Sinoči je blejaju folklorna skupina letos že sedmič razvedrila s svojim sporedom (v okviru kulturnih prireditev TD Meda) številne goste, ki so napolnili Kazino Pojutrišnjem pa bo tam družabna prireditev »Pokaži kaj znaš« — kabaret blejskih gostov. Več razumevanja pri zaposlovanju mladih ljudi Tako se glasi eden izmed sklepov oziroma zaključkov sveta zavoda za zaposlovanje v Radovljici, ki so jih sprejeli na nedavni seji, RADOVLJIŠKA KOMUNA potem ko so obravnavali analizo o pregledu zaposlenih glede na kvalifikacije (o čemer smo že poročali) in jih poslali v razpravo občinskemu ljudskemu odboru. Nedvomno moramo njihove 6klepe pozdraviti kakor tudi samo analizo, saj obravnava probleme v zvezi z nadaljnjim zaposlovanjem in ustreznim ukrepanjem v politiki zaposlovanja in skrbi za strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo brezposelnih. In kaj zagovarjajo ti sklepi? V njih je najprej izražena želja gospodarskim organizacijam in ustanovam, naj bi pri zaposlovanju novih ljudi upoštevali njihov socialni položaj. Pri tem pa je posebej poudarjeno, da bi zaposlovali tvsebe iz naravnega prirastka in tiste, ki imajo v kraju zaposlitve tudi stalno prebivališče. Zelo pozitivna misel pa je tudi, ki pravi, da bi podjetja zaposlovala v prihodnje vso manj tistih delavcev, ki jih veže pogodba r.a skrajšani delovni čas in jim zaposlitev ni nujna. Na njihova me«ta pa naj bi zaposlili delovne invalide in osebe z zmanj- Spori ni rally po gorenjskih ceslah šano delovno sposobnostjo, o katerih vodi zavod evidenco. Prav tako naj bi tudi osebni upokojenci, ki so v rednem delovnem razmerju, in listi, ki jim je potekla delovna doba. postopoma prenehali z delom (ce imajo seveda zadostna sredstva za preži vijanje), na izpraznjena delovna mesta pa bi prišli tisti, ki bi jim bila zaposlitev edini in glavni vir preživljanja. V gospodarskih organizacijah in ustanovah, kjer jc nadurno delo na dnevnem redu. pa bi morali odpreti nova delovna mesta in zaposliti nove ljudi. V zvezi zaposlovanjem mladih ljudi v starosti med 15 in 18. letom bi morala podjetja. kakor pravi sklep, pokazati v prihodnje več '•ste mlade ljudi, ki so končali 8-Ietno šolsko obveznost in nima-J° predpisane predizobrazbe za vključitev v uk in seveda tudi ne *a nadaljnje šolanje. Le-te bi nedvomno kazalo strokovno usposobiti in izpopolnjevat: v raznih tečajih, delali pa naj bi v dnevnili izmenah. Pri tem naj le omenimo, da bo potrebno kadrovske službe EOvspodarskih organizacij utrjevati, da bodo ljudje, ki na tem de-'ajo bolj seznanjeni s predpisi, k; zadevajo delavsko-uslužbensko zakonodajo. O vsem tem. kakor smo že omenili, bo razpravljal tudi zbor pro-IzvaJnveev ObLO Radovljica in prjč&kovati j,-, da se bodo tega normalno. Letos bodo dokončno adaptirali dve konjušnici oziroma dve stavbi, v katerih bodo delovni prostori. Tako ho preostala za preureditev- še tretja stavba, v I kateri nameravajo urediti pro-slore za obratovodstvo. dve delavnici za priučevanje invalidov m nekaj samskih sob za svoje delavce. V tej stavbi bo tudi kotlarna za parno ogrevanje prostorov. Prav zato bi bilo zelo zaželeno, da bi dokončno uredili te naprave še do zime, ker tako no bi bilo treba ogrevati delovnih prostoren- z navadnimi pečmi. To bi bilo zlasti dobrodošlo zato, ker je zima v Mojstrani dolga in mrzla. Vendar teh želja zelo verjetno ne bo mogoče v tem razmeroma kratkem času realizirati. Pač pa bodo tudi to stavbo dokončno adaptirali prihodnje leto. V obratu kovinske galanterije v Mojstrani je zaposlenih približ- at-trezne je reševati. Za svoja ' rielke - salonitni pribor, r*<* gradbena okovja, podložk«, aiUklc - nabavljajo suiovtp* jeseniški 2clezarni. Pn tem tmo uporabljajo razne cdp*~^ toRa podjetja, ki jih dobij* U dokaj ugodnih cenah. V bolj ali manj vseeno. . poiskali prostore kilometer ali dlje od centra. Veekako* i bo obrat kovinske galanu«rJ* 1 Mojstrani tako sedaj kakor perspektivi nedvornno velJc* dobitev za domačine tn tod* okoličane. - P. razumevanja. Pri tem gre zlasti za ' lotili z vso resnostjo. - S. Skrabar Letos drugače kot lani Čeprav je 7. oktober, ko bo na Jesenicah občni zbor občinskega sindikalnega sveta, še precej daleč, se sindikalne organizacije v jeseniških podjetjih in ustanovah nanj že sedaj pripravljajo. V ponedeljek je bila tudi seja na občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah, kjer 60 se med drugim pogovorili o sestavu novega plenuma občinskega sindikalnega sveta in o poročilu, ki bo prebrano na občnem zboru. Kandidate za skega sindikalnega sveta ~ ~Ja* nicah bodo letos priprav-^** r brali drugače kot v pxe±n ' \tT-' Ze sedaj so na to i***J^,i<* so na lo opean-i. sindikalne POdružTUc*V>o^2aa1*' yih. da bodo za plenurTn^aT^ le vsaka po 1 do S clana^Ts^ najboljša sindikalna «kcč dob kandidatov LO i tem ubrali v pl< so člane za plenum občužllCj sindikalneRa sveta zbirali &r nedcmokratičro. ker m> ^ Wj r.'avno določili na eni banol C izvršnega odbora ObSS s ^ njim načinom zbiranja čutno* y ega plenuma ObSS bo prsr/ r>vo tudi delo uspe***^-«-do vanj prišli ljudje. - M. lelo usrjeSnejse*^ K Včeraj jo pri Kopru prestopila državno mejo skupina okoli 30 italijanskih motoristov, ki so se iz Cervie odpravili na športni rally po naši deželi, njihova pot jih bo vodila tudi po Gorenjskem, zakaj njihov cilj sta Bled in Bohinj. Ta rally mladih fantov iz Cervie, ki si že dlje časa želijo spoznati naše kraje, naše običaje in naše prirodno lepote nima tekmovalnega namena. Edini namen je: spoznavanje krajev, hkrati pa 6e bodo spoznali z avto-moto dejav- nostjo pri nas. Včeraj so se nastanili v blejskem »Triglavu«, nato pa so se odpeljali v spremstvu naših članov AMD v Bohinj, kjer so jim pripravili tamkajšnji folkloristi pester spored, danes popoldne pil je na blejskem stadionu predvidena svojevrstna terenska vožnja, ki ji pravijo »gimkana«, v kateri bodo sodelovali najbrž tudi blejski in radovljiški motoristi. Prireditelji tega rallvja -»Izletnik«, Avto-moto zveza Slovenije pa jim bodo na blejskem gradu priredili sprejem. — St. S. Ivan l.regor,^ Jesenice. 14. avg^saa .j* popoldne bo na pofco^^^T Nova bencinska črpalka »PETROL« v Radovljici, ki je veljala nkoll 30 milijonov, Je dograjena. Danes Jo prevzemajo od graditeljev jutri, pojutrišnjem pa bodo stekli tam že prvi Utrl raznovrstnega goriva v prazne rezervoarje avtomobilov, motorjev ... Mimogrede naj še omenimo, da nameravajo posta-viti, če bodo sredstva dopuščala, enako n drugi strani ceste. Razen tega pa pri ljubljanskem »Pe-trolu* razmišljijo, da bi zgradili bencinsko črpalko tudi v Tržiču KOZERI J A Tkrat sem opravil brez običajnih intervjujev, zakaj vtisi, ki sem jih bil deležen, so bili dovolj vsiljivi, da niso potrebovali še posel>-nih vprašanj in (komentarjev. Sloves, ki ga uživa gostišče v Ribncm, ni plod nabreklih govoric. Brezhibni urejenosti notranjih prostorov, obema terasama, dohodom h gostišču in n<> nazadnje dobri postrežbi lahko brez pretiravanja in pomisleka pripišemo oceno — vzorno! Vsaj jaz nisem v poldrugi uri, ko sem posedal na teraai, opazil nič takega, kar bi kazalo grajati. Pozneje sem stopil mimo parkirnega prostora. Naštel sem 18 avtomobilov - polovico z inozemskimi oznakami. Na senčnat gozdiček in na livado poleg njega je legla spokojnost nedeljskega popoldneva. V senci so počivali obi-skovavci gostišča, se polglasno pomenkovali in dremali. -Tudi sam sem se zleknil v ležalni stol pod košato smreko. Potlej sem si ogledoval sosede okrog sebe Moj prihod jc zmotil postar-nega Francoz;!. Lenobno je obrnil glavo in me zdolgočaseno pogledal. Zdelo se je, kot bi hotel reči: »Zdaj pa miru j! Rad bi zadremal.« Nedaleč od njega je 6edela deklica z nekakšno kriminalno storijo V rokah. Nisem je posebno vznemiril. Popravila si je krilo in brala dalje. vsem lepem nekaj močno oplazilo po glavi. Planil sem pokonci. Prostor okrog mene je, medtem ko sem dremal, precej spremenil svojo podobo. V neposredni bližini se je naselilo kakšnih pet ali šest druž-bic. Ena izmed njih je uprizorila pravo nogometno tekmo in jaz sem bil žrtev slabo po-merjenega strela. našajo — češ: Kar poglejte, tudi mi imamo tranzistor! Dva para. ki eta se utaborila na rahlo nagnjenem pobočju, sta se menda sklenila pre-tolči t^kozi nedeljo s popivanjem. Preštet sem steklenice, ki so se prazne žalostno valjale okrog njiju. Bilo jih je sedem. Žejni izletniki so mešali vino in pivo. Pogledal sem NEDELJSKA IMPRESIJA Z RIBNEGA Ni prostora za lepo vedenje Ozrl sem se po ostalih ljudeh. Malo dalje so se sončili trije mladi ljudje - deklica in dva fanta. S svojim utišanim pomenkom niso motili popoldanskega zatišja. ADIJO MIR! Dlje nisem prišel s svojim opazovanjem. Pogreznil 6em 6c v 6ladko dremavico. Ne vem, koliko časa 6e nisem zbudil. V snu 6e mi je zdelo, da ndkje govorijo ljudje. Slišal sem muzi ko in razbrzdan ženski 6mch. Potem me je na Ozrl sem se po svojih prejšnjih sosedih. Ni jih bilo več. Nemiru nakljub je vztrajala le deklica s "kriminalke Morda zaradi dobrih živcev ali pa zaradi dobro kriminalne zgodbe. Potem sem opazoval neotesane prišleke. , TRANZISTORJI IMAJO BESEDO V eni sapi sem naštel štiri tranzistorske sprejemnike. In kar je bilo najhuje — vsak je glasno tulil svojo vižo. Zdelo se je, kot da se lastniki po- bolj natančno. Pijača je že popačila njihove obraze v maske pijanih ljudi in spremenila glasove v hripavo in kričavo govorico. V pestro druščino kalivcev miru sta se naposled zagozdila fant in dekle in so kot obsedena podila za žogo. Seveda je ta včasih zašla tudi med miroljubne goste. Nekemu gostu - menda je bil S ved - j« mimogrede pobrala z nosa naočnike. — Namesto besede: -Oprostite! — le neotesan smeh. Vzdušje je postajalo bolj in bolj ».ubrano«. Dekle, ki je vse doslej tekala za žogo in kričala, kot bi jo drli, je nenadoma stekla proti avtomobilu, pognala motor in objestno zapeljala čez livado. Potem je ovinkarila okrog ljudi, ki 6o posedali po travi. Po prašni cesti-so prihajali novi gostjo in dvigali oblake prahu. Ogledal sem si oznake avtomobilov. Prebral sem: LJ in KR. SPRIČEVALO: NE-' /tDOSTNO Naj bo tako ali drugače: (o pot smo ae predstavili kot pravi neotesanci. Nihče ni proti žoganju, perjanici, love-nju in drugim igram, toda izbrati je treba primeren prostor, kjer igra ne bo motil,i ljudi, ki si želijo miru in počitka. Tistikrat sem slišal dve pripombi iz ust inozemskih gotov. Najprej so vzklikali: Čudovito! Krasno! Kasneje pa so njihove impresije usahnile. To sklepam iz pripombe: Nemogoči ljudje! Brez bontona! in podobno... Dobili smo nezadostno rz vedenja! - S. S. sko Dobrav* WWVT> ^ »O nega španskega borca Iva** &j gorčica. Ivan je brat naredO heroja Jožeta Gregorčiča, z **S se jo tudi udeležil španske r*\» lucije. Ko so se morali re/T' je Ivan i vso ljubeznijo ag^/ seboj rdečo zastavo, pod l^te<*> se borili. To zastavo je oc. Loko za-enosobno ali večjo Skofja Loka—Kranj. Oddati ponudbe pod - Presveta ali pe- 3155 Knjigarna »SIMON JENKO« Kranj obvešča vse cenjene odje-sasvee, da Ima na zalogi vse šolan* potrebščine in šolake knjige, ki SO ssdaj izšle pri založbah. Da M se izognili prevelikemu nava-ob prič**tku aoie, vljudno pro-*3v>, da si potrebščine čimprej :t248 fisetlnakega vajenca in osebo, k je vajena dela v točilnici. *r»Jme restavracija »PARK«. Kranj 32S3 Peser! Ekspresna vezava knjig. Knjigoveznica Požgaj, Kokrski br*g 2, Kranj. Lepimo tudi slike :t280 Od gokntr 18. avg. zopet redno tentaje gostišče Zlata riba«. - Dobra kuhinja, priznana vina, solidna postrežba, — Prepričajte ae! 3289 Jopico sem Izgubila od restavracije »Park« do Zlatega polja. - Podboršek, Zlato polje 8. 3390 Stanovanje nudim delavki, ki dela v izmenah za varstvo 2 otrok. Planina — provizorij 4 D, Kranj 3291 Iščem službo traktorista. Naslov v oglasnem oddelku 3292 Izjavljam, da vsebini dopisnic z dne 17. julija in. 10. avgusta nista namenjeni osebno Leonu Suehj/Ju :/. Kranja, temveč tistim, ki so delali nezakonito pri Društvu golobov pismonos. Milin M. 3293 RaznaŠavko-ca za dostavljanje jutranjika »Delo« v Stražisču sprejmemo takoj. Dober zaslužek CP Delo, podružnica Kranj 3294 Sveži piščanci na zalogi vsak dan v trgovini Delikatesa Kranj. Vsak dan pražena in mleta kava v trgovini Delikatesa Kranj. Bogat izbor mesnih izdelkov in suhega mesa v trgovini Delikatesa Kranj. Kavarna Evropa Kranj je polletnem času odprta od 19. do 2. ure po polnoči. NESREČE MOTORIST IN MOPEDIST TRČILA V ponedeljek. 13. avgusta, nekaj pred šesto uro zjutraj je prišlo do prometne nesreče na Trati pri Cerkljah. Ko je mopedlst Albin Nastran, doma s Trate, pripeljal s stransk poti na prednostno cesto, se ni prepričal, če je ta prosta. S tem je zaprl pot motoristu Stanku rečku Iz Velesovega. Pri trčenju se Je motorist poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico. Skoda na obeh vozilih znaša 50 tisoč dinarjev. Prihodnje leto nova Staničeva koča ZAHVALA Zahvala vsem, ki ste spremili mojega ljubega moža ALOJZA OVCAKA na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali r. mano in mi izrekli sožalje ter kakonkoli opmagali. Posebna zahvala tudi gg. duhovnikoma za .spremstvo. Kranj, 12. avgusta 1962 Žalujoča žena Vida ZAHVALA Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA KURALTA ter mu poklopili vence in cvetje. Zahvaljujemo sc g. dr. Cofu za dolgoletno zdravljenje, g. Francu Fortuna za dolgoletno dušno uteho, sosedom, posebno pa še Strupijevim. Žalujoči: žena, sin Janko, Gust I z ženo, Anton z družino, Micka ln Ivanka z možem ter ostalo sorodstvo Čeprav so na Javorniku in Koroški Beli ustanovili samostojno planinsko društvo šele pred 15 leti, so bili ljubitelji gora iz tega delavsko-kmečkega predme l j» Jesenic že mnogo prej gonilna Kila planinstva na Gorenjakem. Med obema vojnama so hoteli zgTaditl planinsko postojanko v Medjem dolu v Karavankah, vendar do uresničitve te zamisli ni prišlo. Po osvoboditvi je planinska skupnost z Javomika in Koroške Bele spet usmerila vso svojo aktivnost na Pristavo - prijazno planinsko postojanko v Javoenjs-kih rovtih, kjer se naglo razvija v pravi rekreacijski center za mladino in delovne ljudi javomiške valjarne in jeseniške železarne. Pred leti so usmerili poglede tudi proti Triglavu, kjer jim je planinska zveza Slovenije zaupala v upravljanje in oskrbo naj«tarpiv> in popolnoma dotrajano Stanice-vo koćo. V Krmi na Zasipškj pla- nini pa so podjetni in kot mravlje marljivi gorniki s Koroške Bole in Javomika zgradili pTijazno kovinartco planinsko postojanko, ki jc nekaka osnova bodočega triglavskega plann.sko-smucarskoga turističnega centra. Tamkajšnji planinci imajo velike načrte. Njihova zamisel je gradnja moderne gondolsko žičnice na Prsivec, kjer obstajajo vsi pogoji za razvoj visokogorskega smučarskega športa in turizma na Triglava Za 15-letnleo svojega obstoja in neumornega dela to m- gorniki /. Javomika in Koroške Bele odločili obnoviti (modernizirati in povečati) Staničevo kočo. Pri njih vedno velja »rečeno - storjeno-. Kljub težavam in občutnem pomanjkanju sredstev so zavihali rokave In ob pomoči PZS pričeli z delom. Sredi poletja so skoraj do temeljev podrli staro kočo. sedaj P* ©biskovavci Triglava že lahko opazujejo, kako s Tal nad Kotom ln Peklom raste nova postojanka, ki ho ustrezali sodobnim potrebam planinstva. Ze doslej so vložili v staničevo kočo preko 12 milijonov dinarjev, graditelji pa l>i /a dograditev in notranjo opromo potrebovali še nadaljnjih 15 milijonov dinarjev. Koča b«> slovesno izročena svojemu namenu sredi prihodnjega poletja, ko bo naš.i slovenska planinska orsraniy;iH ja slavila 70-letnico svojega obstoja (1893 do 1963). - lJ. Zupančič PIONIRJI IN KOŠARKARJI TRIGLAVA SE PRIPRAVLJAJO Najmlajši košarkarji kranjske« ga kluba Triglav so marljivo pripravljajo na finalni turnir seli h najboljših slovenskih moitev za naslov republiškega prvaka. Pravico sodelovanja v finalu so si Kranjčani pridobili na pred tek -movanju v Domžalah. S tega dela pred tekmovanja so se v zaključni del uvrstila tri moštva, tri pa so se v iinale plasirala s pred-tckmovan.ia v Mariboru. Kranjske pionirje - košarkarje Pripravlja na te/ko preizkušnjo igravec prvega moštva Milan Rus. ki ima z njimi treninge dvakrat na teden. — J. 2. Ni ga spametovalo DVE LETI IN SEST MESECEV STROGEGA ZAPORA ZA TATVINO DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO Vister in Tabakovic - prvaka V četrtek in nedeljo Je bilo v Ljubljani nadaljevanje državnega atletskega prvenstva. Na sporedu je bilo tekmovanje v maratonu in hitri hoji na 20 in 50 kilometrov. V slednjih disciplinah sta nastopila tudi Jeseniška tekmovavca Ožbi Vister in Munib Tabakovic. V četrtek je bila na sporedu hoja na 20 kilometrov. Vister je takoj prehitel ostale tekmece m vodil vse do cilja, vendar zaradi (krize v drugem delu proge — kljub novemu državnemu rekordu — ni dosegel norme za PEA. Tabakovic je bil tretji. Nedeljska hoja na 50 kilometrov (v njej Vister ni nastopil) J(; pripadla Munibu Tabakoviču, vendar je bil njegov čas — kljub premočni zmagi - kar za celo uro slabši od predpisane norme za evropsko prvenstvo. S tem sta Jeseničana zapravila zadnjo možnost za nastop na PEA, saj jima odličnih rezultatov , prvenstva LRS za ta nastop ne bodo upoštevali, ker sta jih dosegla na tekaliftču. — M. J. Devetnajstlorni France Smld 1z Škofje Loke je konec junija Igtof komaj odslužil sedemmese<'-no zaporno kazen zaradi vlomne tatvine, pa je *s pozabi na obljubo, ki jo je d. I sodnikom, da ne bo voc segel po t ijih ..»v ••«•■ Ko jo hodil mimo »Slepega Janeza« nad Ljubljano, ga je premotilo h gostilniški ograji prislonjeno dvo-kolo; in ker se mu je zelo mudilo na d<4o, ga je pač zatrdel in odpeljal. Odpelje! so je najprej nazaj v Ljubljano, kjer si je oglodal kinopredstavo, potem pa se je pori.,! naravnost proti Skofji Loki. Vendar ga jo kolo pripeljalo v Virma.se, kjer ga jc že čakala nova preizkušnja, ki se ji spet nI znal upreti. Prithcna hisa Ivanko DANES ZAČETEK ŠPORTNIKI IZ KRIZFV BODO ZACELI URESNIČEVATI s\o JO DOLGOLETNO 7.FI JO Razprave o pomanjkanju športnih ighšč v Križah so bile v zadnjih letih na najrazličnejših sestankih zelo pogoste. Zo v začetku letošnjega leta pa so, postale vse konkretnejše in pred'kratkim so športniki v Križah dobili tudi potrebne načrte za gradnjo novega športnega stadiona k številnimi igrišči in atletsko utezo. Prav v zadnjem času pa bo se v Krizah temeljito pripravljali na samo gradnjo, s katero bodo pričeli danes. Bržkone bo za vse tamkajšnje prebivavntvo današnja sreda pomemben mejnik v njihovi športni zgodovini, saj bo danes buldožer prvič zakopal svoje velike -roke« v zemljo, kjer bo v bližnji prihodnosti lep in sodobno urejen športni objekt. SVET IN UO ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB NA JESENICAH razpisujeta naslednja delovna mesta: 1. VODJA KOVINSKEGA OBRATA 2. VISOKOKVALIFICIRAN ORODJAR 3. VODJA IZMENE V PROIZVODNJI Pogoji: pod 1. strojni tehnik s 5-letno prakso ali VK orodjar z 10-letno prakso v vodenju delavnice — pod 2. in 3. visoka kvalifikacija z večletno prakso v kovinski stroki. Ponudbe poslati na UO Zavoda, Jesenice, c. Zelezarjev 12, najkasneje do 1. septembra 1962. Obveščamo, da je po kratki bolezni preminul ŠTEFAN HORVAT član našega kolektiva Pogreb bo v četrtek, 16. avgusta 1962, ob 16.30. uri izpred križišča na pokopališče v Kranju. Industrijski kombinat »Planika« Kranj Delavski svet in Sindikalna organizacija VABILO NA 48 SEJO OKRAJNEGA ZBORA OKRAJNEGA LTUDSKEGA OD-BORA KRANJ in NA 62. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ. Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sklicujem 48. sejo okrajnega zbora okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v petek, dne 17. 8. 1962 ob 8.30 url v sejni dvorani OZ, z naslednjim dnevnim redom: razprava in sklepanje o verifikaciji mandata odbornikov okrajnega zbora in zaprisega novih odbornikov. Takoj po seji okrajnega zbora, predvidoma pa ob 8.40 uri, bo v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora Kranj 62. skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Kranj I naslednjim dnevnim redom: 1. razprava in sklepanje o poročilu o stanju, problematiki ln nalogah urbanistične službe v okraju Kranj; 2. razprava in sklepanje o pritrditvi k odločbam o dodelitvi skupnih pašnikov; 3. razprava in sklepanje o pritrditvi za združitev veterinarskih postaj Bled in Bohinj z veterinarsko postajo Radovljica; 4. razprava in sklepanje o sprejet iti poroštvene izjave za podjetje Transturist Skofja Loka; 5. volitve, imenovanja in razrešitve. Podpredsednik OLO: Sveto Kobal 1. r. Pevec jo bila zaprta in vse je kazalo, da ni nikogar doma. Ker je Pevčevo dobro poznal, je tudi vedel, da hrani Angela Norat* ki stanujo v podstrešni sobici, denar v omari mM perilom. Povzpel se je na streho hleva, ki se drži hiše, odkril "streho, Ikot jo storil tudi že pri jjrejs-njem vlomu in nato a sekiro odprl zaklenjena vrata Angeline fiobe. Takoj nato so je lo- S sodišča til se omare jn jo premetal, ven" dar — zaman. V omari nI bilo pričakovanega plena. Angela tokrat ni imela nobenih prihrankov. Smole se rada drži smola! V spodnjih prostorih se je rezko oglasila gospodinja, ki se ja pravkar vrnila domov, Francetu je padla vsa podjetnost v pete in pobral jo jo po poti, po kateri je prtSeL Toda Ikmalu no ga zunaj ujeli va-iVa.ni. ki so bili urne j 61 kot on in ga izročili varnostnim organom. Preveč očitni so bili Francetovi tatinski nameni, da bi mogli sodniki okrožnega sodišča v Kranju« ki so ga te dni sodili, verjeti nje« K ovim izgovorom, da Je hotel kolo uporabiti I« zato, da bi si čimprej poiskal zaposlitev in da je hotel pri Pevčevih priti samo do hrasta, France je, čeprav tako mlad, postal ■/<• t.it iz navada, saj je imel za seboj razen obsodbe, katere; kazen Je neposredno pred tem prestal, že pogojno kazen 7 mesecev zapora i/, meseca avgusta 1. 1961 za prav tako dejanje. Se kot mladoletnik je bil zaradi tatvin oddan v vzgoji poboljševalni zavod v Radečah, kjer pa hode vzgojne zanomarjenosti is njegove zgodnje mladosti niso mogli več popraviti. Kako nevaren postaja tujemu premoženju, dokazuje to, da je vdrl že drugič v hi-« šo skozi streho. Okrožno sodišče v Kranju mu je odmerilo za zadnji dve dejanji dve leti strogega zapora, preklicalo pa tudi prejšnjo pogojno kazen in izreklo enotno j kazen 2 leti In 6 mesecev strogega zapora. Velik del odgovornosti za Francetovo nagnjenje h kriminalu pa nosijo tisti, ki bi ga morali vzgajati, pa so to zanemarili. Ta odgovornost jo tem težja, ker sodno statistike dokazujejo, da prav taki mladostniki, ki zabredejo ža v svojem prvem razvoju v kriminal, postanejo dostikrat nepopravljivi povratniki. Grigori] BAKLANOV Seženj zemlje IT Poman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala v knjigi. , -Pravzaprav se Je imenovala Pa-*«.*' pravi Rita. -Toda ime ji ni tai> vta* tn vsakogar, ki Jo je pobliže spoznal, je prosila, naj jo t£/e Musrj*.- In žalostno pristavi: -Vtvojnakt so bili njena zamisel, stresno rada je jedla sladkarije- Ha mosUAČu so dogaja nekaj nenavadnega. Streljanje se je taja* okrepilo, da M več f"*a*i posameznih strelov ln zadetkov, le asutz*lK>, tekoče grmenje. Na tej strani se oglasi na*c topništvo in aasttsn Dnjestra prasketajo strojnice v kratkih razmakih. Hipoma sm prevzame občutek groze. Rita pravi, da bt morali Pašo zaradi dežja prekriti s šotorko, vander j« skoraj ne slišim. -Kozzncev naj pride k meni,« zakličem Sajenku in stečem proti k*> po brzostrelko. Med potjo mi pride naproti Pančenko s svojo m Znajo brzostrelko. Vselej kar čuti, kaj potrebujem. Se preden •ser. pomsdjin, že ve, kaj hočem. •Tovariš poveljnik, sef vas kliče,« pravi, se ozre naokrog, da bi a» nihče do slišal, ter tiho pristavi: •Pravijo, da Nemec napada.« Na pol poti srečam Jazenka. -N. svaave a tvojimi ljudmi! Kaj neki počenjajo, mar spijo, »Anjarjl? Nasloni Kondratjuka, naj pogleda!« ' sTfSadr■ I juk se ne bo znašel, sam pojdem.« . -Sem. Torej naprej, pa sam. Le naglo! Zvezo, zvezo je treba ♦apnatavrtt! Na slepo streljamo, nihče nas ne usmerja!« BoM-de poudarja s pestjo. Členki na prstih so beli, tako jih htisk«. Priteče Kozincev. za njim Pancenko. Steceva proti brodu. Tedaj Mgledam Paneenka, ki hiti za nama. -Kaj hočes?« Molk. -Nazaj! Takoj!* Oidane v dežju, žalosten, užaljen ne nenadovoljon; od daleč vidim, d« ae |gj vedno noče vrniti. Ljudje, ki jih srečujeva, imajo prepadene obraze, v očeh pa vprašanje: -Kaj »e dogaja na drugam bregu?« Onkraj reko ja ogenj vse močneje m Ae vedno nimamo zveze. Na križišču je v blatu obtičala vprega. Voznik Jezno mlati ko-nja po gobcu. Čezenj pri tuli granata. Voznik strga puško z rame in drega s kopitom konja v bok. Zavijom tjakaj. Tedaj pa se onstran hi* razleže grmenje eksplozije, konj se epiasi, potegne vprego lz blata in v*a.oznojen, s spusčeninii vajeti, zdrvi po cesti. Voznik kriče teče za vozom. Pehota pri brodu je že pripravljena za spopad. Pesakl molče stojijo v Jarkih in strmijo proti nasprotnemu bregu. Strojnice so naperjene proti reki. Topručar s šotor ko in ogdavnico stoji na dežju in ukazuje v telefonsko slušalko. Stečeva k čolnu. Vrv je razmočena, ne moreva je razvozi jat i. »Pohiti vendar! Poprimi!« V dvoje izpuliva kol iz peska in ga zasopihama vrževa skupaj z vrvjo v čoln. Potem odrineva od brega ln ko čoln poplesuje po vodi, planeva vanj ter seževa po veslih. Dež zakriva pogled na nasprotni breg. Tostranski počasi bledi in se skrije. Mokra sva prav do kosti. V skornjih mi žvrklja voda, s klopi kaplja. Pred menoj je drobni tilnik Kozineeva, vrat z jamico m lasje, zlepljeni v mokre sope, s katerih voda v curkih teče za ovratnik. Napeti hrbet z oprtano nemško brzostrelko se mi izmenoma bliža in spet oddaljuje. Cemu ni zveze? Vedno razločne je j« slišati strojnične rafale: nase in nemške. Onstran deževnga zidu grmijo topovi. In ker se ne morem znebiti zle slutnje, traja prevoz čez reko predolgo. Vse se mi gnusi, drobni tilnik Kozineeva in bojazljive kretnje v gležnjih opletajočih rok, ki tu in tam potegnejo veslo iz vode. Slednjič zagledam prek ramo nasprotni breg: zdaj že razlikujem sipmO, nad njo pa gozd. Vso razločnejo so nama bliža iz dežja. Čoln podrsa po pesku, premočena planeva na breg. Kozincevu spodrsne pa omahne v vodo. Ko Kozinoev pričepa za menoj, že sedim pod obronkom z brzostrelko na kolenih in poželjivo kadim vlažno cigareto. Voda curlja z njegii. •Nogo sem si zviL« pravi ves bled in težko sope. Potem sede na pesek poleg mene in skozi mokro usnje otipava gleženj. Voda mi curlja po obrazu. Obrišem jo z dlanjo. Cigareta mi opeče ustnice. Kc*inceva sploh ne pogledam. Tako je pač: dokler sedi takle v zaledju, ga nič ne boli, toda brž ko pride na fronto, st zvije gleženj. Strmina nad nama drhti med udarci in grmenjem. Zemlja so osiplje, razkriva suhi pesek ln sive korenine. Zraven vodo leži mrtev konj in kaže zobe. Dež izpira lesketajoče se lakotnice, val mu preplavlja grivo. Zraven je svet lijak, poln vode, krvava cunja, ostanek obveze, iz katere je dež že izpral kri. Kozinoev se vedno otipava gleženj in Urili z izbuljenimi očrni v obvezo aa pesku. Pre-rnočend obraz ni več bled, temveč sivkast. •Pokonci!« Cigaretni ogorek vržem v lijak. Dva piškurja se takoj pože-neta nadenj. Na fronti je življenje vselej tik zraven smrti. Razleti se bomba, ubije konja, človek je mrtev ali ranjen — okrvavljeno obvezo izpira dež - v istem smrtonosnem lijaku pa se živita piškurja, ki Ju Je prinesel val. Skrčim od v dve g**d ln zatumem oči: tresk in dim. Z brezine naju oAkropd blato. Minometit •Pokonci!« se zaderem znova, ker tudi meni nI do odhoda. Z brzostrelkama na hrbtu se plaziva po spodrsljlvem pobočju; z rokama se oprijernljeva mokrih, Ilovnatih korenin, plezava ob njih kakor opice, doseževa vrh, etečeva pa se vrževa na tla: za nama se razleti granata! Kozinoev zasepa močneje, vendar si ne upa zaostajati. Morda si je res zvil nogo. Tečeva v gozd. Tu najdova prvega ranjenca. S prernooano, čez ušesa potegnjeno pilotko bodi pa naslanja obvezano roko na zdravi laket. Za trenutidc jo lr^stt ln obupano odmahne z zdravo roko. •Prekleta sodrga! Iz vseh lukenj smodijo..: nimata Bčeax*i tf>* baka?« Cf,SR rištof Dima č n iše: Janez GRlDLA 145. E*blskwee je opazila, da se na Krlševem obrazu skriva žalost. -V tvojih očeh vidim hrepenenje po svetu,« mu je rekla. -Ali •eliš nazaj v svet?« Sele zdaj je spoznal, kako mu je draga Joy. Povedal si mi, kaj je ljubezen.« mu je rekla. Pomagala ti bom »bežati nazaj v svet. To naj bo preizkušnja moje ljubezni!« 116. Ponoči je Labiskvvee potegnila Kriša za rokav: -Pojdi!« Vstal je in previdno poslušal. Pobral je mokasine in se odplazil. Dekle je preskrbelo krplje, puško, meso, moko, vžigalice in celo smuči. «Tukaj med drevjem je skrito,« je pokazala z roko. Ko sla zakurila, se je priplazil že McCan, ki ju je stalno opazoval. 147. Samo dve poti sta jim bili na razpolago: proti zahod« proti jugu. -Hitro moramo na prelaz, da nas ne bode prehiteli I**' ci.« je spodbujal Kriš. Ob eni url popoldne se je ledena skorj* ** toliko raztalila, da so se »muci začele vdirati. Se pred droM *** se je začela vdirati tudi pod krpljami. Boj s kamenjem Jekleni, stroji • buldožerji • šibkejši od mladih rok • V treh letih Športni park na Jesenicah <>Za razvedrilo: športna tekmovanja in glasba 2e zarana in še potem, ko se zmrači, vse letošnje poletje odmeva pod Mežakljo na Jesenicah brigadirski »hooooruk«. Mlade mišice neumorno »krotijo« kamenje in velike skale, ki jih izravnavajo z mehko zemljo in pripravljajo veliko površino, ki bo čez nekaj let preoblikovana v jeseniški športni park. Precej brigadirjev se je letos že zvrstilo pri gradnji omenjenega športnega objekta, prav te dni pa je na delu VII. koroška brigada »Prežihovega Voranca« iz ravenske občine. Koroški brigadirji — srednješolci so prišli na Jesenice pred štirinajstimi dnevi in bodo zapustili gradbišče nekaj dni pred pričetkom novega šolskega leta, to je konec avgusta. SLAB ZAČETEK DOBER KONEC Star pregovor je to. ki pa ima tudi v -atomskem času« svojo veljavo in jo bo skoraj gotovo obdržal tudi takrat, ko se bodo ljudje sprehajali po nenavadnih parkih na Mesecu, ki jih danes Se vedno oblikuje samo fantazija. Precej bridkih uric, tednov, mesecev, pa let, če hočete, je minilo, preden je prvi satelit obkrožil Zemljo, pa smo vendar že skoraj na pol poti do Meseca. Precej klavrno se je začelo tudi s prvimi zamahi ravenskih brigadirjev pri gradnji športnega parka na Jesenicah. Pod Mežakljo, v bližini drsališča in sedanjih športnih objektov, Je sama skala in Ocamenje. Buldožer je v tem predelu nemočen. Skoraj neverjetno pa je, da ga lahko ukroti mlada in še neizkušena mišica brigadirja ali celo brigadirke, ki jih je med 100 Ra-venčani. skoraj polovico. Pred brigado -Prežihovega Voranca« so bili na Jesenicah v juliju ljubljanski brigadirji, skoraj sami mladi, ki so bili v borbi s kamenjem nekoliko močnejši, kot so sedaj Ravenčani. Prav to pa daje mladim Korošcem skoraj nepopisno zagrizenost — nikakor nočejo zaostajati za svojimi predhodniki! Da bodo imeli težko delo, so računali, toda da so prvi dan opravili svojo nalogo le 48 odstotno, jim nikakor ni šlo v račun. Odločno so se lotili dela z vso prizadevnostjo in že po šestih dnevih so nadomestili vse zamujeno in delovno normo celo prekoračili za 13 procentov. Težko se je bilo sprijazniti z začetnimi težavami, toda pogum in volja sta vendarle zmagala in v razgovoru z upravnikom brigade Hugojem Polajnarjem smo zvedeli, da se bodo v prihodnje še bolj temeljito oprijeli dela in da bodo predvideno delo, če bo le vreme, usipešno dokončali. »ŠTRAJK« ZARADI HRANE Bržkone so ob prvih neuspehih mladim brigadirjem popustili tudi živci. Marsikdo izmed starejših se bo nasmehnil, češ Ikje pa sploh sme imeti mlad človek -živce«. Toda prav gotovo jih ima. Mladi koroški brigadirji so sprejeli precejšnjo delovno odgovornost in zavest, da ji ne bi bili kos. Jim ni dala miru. Za začetni neuspeh so iskali vse mogoče vzroke, največkrat podzavestno, dokler niso skoraj »soglasno« ugotovili, da nimajo dovolj moči, ker ima hrana premalo kalorij. Takšen zaključek pravzaprav ni presenečenje. Pogostokrat pravimo, da bi mlad človek -vola pojedel« in bržkone bi po Delo je naporno. Pod Mežakljo Je sama skala In kamenje »Se mene, prosim«, je zakllcal Ivan PetrlČ, ko je ugledal našega fotoreporter ja. Tovariš Ivan je letos že četrtič v delavski brigadi ln so mu na takšne mladinske akcije najdragocenejši spomin fotografije tej logiki, če šest ur vihti -ma-colo« in udarja ob trdo kamenje, lahko pojedel tudi dva vola. -Obetajoči štrajk« je bil uspešen — obroki so večji in izdatnejši, ma- lo manj je tudi izbirčnosti in rezultat: zadovoljstvo pri delu in med ljubitelji športa na Jesenicah, ko vidijo vel3ke spremembe pod Mežakljo. PERSPEKTIVNO UREJANJE Trenutno na Jesenicah še niso v hudi zadregi zaradi športnih igrišč, toda zaradi perspektivnega načrta o ureditvi š-portnih objektov so se morali že sedaj lotiti dela. Tako smo zve-jdeli v razgovoru z ing. Božičem, j &nano je, da je na Jesenicah hokej — in drsanje 6ploh — šport I številka 1. Ob drsališču pod Mežakljo pa za številne ljubitelje hokeja doslej ni bilo dovolj -parkirne: a« prostora. In končno v perspektivi morajo dobiti na Jesenicah tudi odkrito drsališče. Ze samo to dvoje zahteva precejšen prostor, ki pa ga je pod Mežakljo moč dobiti le na račun nekaterih sedanjih športnih igrišč. Razen tega se tudi jeseniški atleti že nekaj let pritožujejo, da nimajo primernih naprav za delo. a znano je, da je med Jeseničani atletika zelo priljubljena. Preurediti bo torej treba tudi nogometno igrišče, okoli njega atletsko stezo in ostale atletske naprave. Zaradi omenjenih in se nekaterih drugih vzrokov so se na Jesenicah že sedaj lotili dela. Da zaradi gradenj ne bi morala športna dejavnost nekaterih sekcij povsem prenehati z delom, sedaj pripravljajo prostor za teniška igrišča, za košarko in pomožno nogometno igrišče in seveda tudi parkirni prostor. Z dokončno ureditvijo športnega parka pod Mežakljo bodo zaključili verjetno v treh letih. Najtežja dela pa so na vrsti sedaj, ko je treba splanirati velik prostor pod Mežakljo in prav na ta dela so naleteli tudi brigadirji, ki bodo prav ^»** kljub temu kos svoji naka*! Doma so kisli obrazi kaj pogosti, ko Je treba po kosiru rokave ln pomiti posodo. V brigadi pa Je zadeva drugačna, t^at^ Je nad sto krožnikov, žlic, skodelic in drugega, Je delo hitr^ o4«r*r IJeno, četudi so med delom šale zelo pogoste Zanimanje za najnovejše dnevne dogodke Je med brigadirji vedno veliko. In ko razobesijo časopis, Jc pred njim prava gneča Ker je čas dopustov in toplega vremena, bom najprej povedal nekaj »dopustniskih*, ki sem jih nabral minulo nedeljo. # 2e zarana je moja Marjana prepevala nekakšne popevke o Bledu. Takoj sem vedel, kje jo tišči čevelj in da bom moral se ta dan z njo na Bled. — Spotoma sva se sprehodila po Radovljici. Ko sva prišla v zloglasno »ozko grlo* — ulica, ki pelje na radovljiški Mestni trg, ni dosti manjkalo, p* bi Marjana postala vdova. Skozi tesneč med hišami se je neki motorist pripodil s tako brzino, da si številke motorja nisem utegnil ogledati. Ce nt bi tako naglo skočil, bi bilo po meni. »Mi Radovljičani smo teh divjih voitnj tod skozi ie tako navajeni, da se nam- čudno zdi, kadar.'Jedo vozi počasi,* me je tolažil domačin, ali posebno zabavno je ob deževnem vremenu, ko se nabere na kotanjastem asfaltu voda. Takrat imamo pa neprostovoljno javno kopališče.* , . . # Pred časom sem bral v brošuri »Bleiske informacije*, da /c uvedel Avtoservis na Bledu Si letni sezoni ncdeluko dežurno službo. Po na-kliuiiu pa sem se prepričal, da >e ostala ta nedeljska dežurna služba le na papirju in da uživa delavnica Avtoservisa blaženi nedeljski mir. — Menim, da turistični center, kakršen ie Bled z okolico, le ne bi smel biti brez nedeljske avtoser-visne dežurne službe! % Tokrat me je zaneslo tudi v lako na Bledu. Toliko kopavcev in avtomobilov že lep ?as nisem videl. Jaz sem bil navdušen, Marjana je pa ko} vihala nos. »Tu se ie ne bom kopala,* je začela regati. 'Je preveč ljudt.* (beri: čedno rasčenih kopavk!) No, pa sem to le prepričal, da je ostala v laki. Meni je seveda svetovala, naj grem v muzej ma otoku. Ne kot eksponat, temveč le na ogled. Matiček, za muzej pa le se nisem! Preden sem zlezel v čoln, sem opazil v vodi znanca iz Kranja. Pa kako smešno se je namakal. V plitvi vodi je ležal na hrbtu, desno nogo — od gležnja do kolena V mavcu — pa je molel v zrak, da^jt ne bi zmočil. Nak, take kopalne vneme, da bi se kdo z zlomljeno nogo kopal, pa "se nisem videl! Pa mi je možakar razložil, kako je s stvarjo. Noga se je že zdavnaj zacelila, le mavčnega oklepa se ne more znebiti. Osebje zdravstvenega doma v Kranju je namreč odšlo na kolektivni dopust! O Pa je tistikrat tako naneslo, da sva se z Marjano dolgo zadržala na Bledu. Ko sva okrog ene po polnoči stopila iz kavarne na cesto, sva videla druibico, ki je s harmoniko »plemenitih* nočni mir. In da bi bilo vzdušje kar najbolj »karnevalsko*, sta se dva^ razgrajača v nekakšni vrtnarski vnemi spravila nad cvetlični nasad ob cesti. Začela sta puliti cvetje in ga metati na cesto. Nikogar *J jjsf'^ ne miličnika ne čuvaj* _ J,, fj*1" jezil njuno vrtnarsko - Na otoku tem si |«aW $*X ,dati muzej, ki je urejen sj '^dfj pajnisem-kaj prida oprsoil J*& ltedijo x lučjo! To so ui04jagSr tudi drugi obiskovala, ii ,4 teti ogledati muzej proti \?f*++ t Zato sem zamujeno naufnmtsJ^ * študijem »atomskih* lepoti Q/f da sem potem Marjani mm daJjg* široko govoril <— ne o JaaOPfS pavkah — temveč o obisk* zeju. w Zdaj Pa *e eno s kr^J^ kopališča! Tobogan -— x7e» terem se spuščajo otroci v rvjt' je zelo obiskan rekvitit. Ni pa tu vsem v redu. Videt sem agjaSjf se je spustil v vodo, K - «, . r zel na suho, je jokaj, V« urlfi, pločevini, s katero je prtknt se ]t ranil in si strgal koornlkt-Menda ne I« kilo odveč, (e bii £ paliska uprava kdaj pa eaV fj± gledala kopališke rekvizit* is r popravila. Vas pozdntvhm oni \ BOD L* g*