m PniHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE %V^205 (1295) Spediziorie in abbon. plačana v gntbvini TRST torek 30. avgusta 1949 Cena 15 lir - 2.50 din DEMOKRATIČNI BORCI jajo informfairojevsko propagando j t B—■—IBiIHMBHHMHHIBB.JI MHUMI *W*W—CW—WK3CigWHIWHL.llI ^ev*kiih buL'i:cv demokratične armadi: Grčije zanikujejo lažne trditve iniurni-^18 ifL °^a vn^s*vai ki hof:c lastim krivdo za sedanje stanje v grškem deniokratie-ja jfiB! ai,iu Pfevaliti na Jugoslavijo - Ustreljen demokratični borec, ker je izjavil, ln,i!la demokratična armada več uspehov pred zamenjavo generala Markuša /TENE 29 c , Grčija# • i- -143010 “Svobod- Vsi borci, ki so pribežali v Jugo-aVgUala^aV If’ da 'e S0VraEnik slavijo, obsojajo laži o sodelovanju na Gr. nadaljeval svoje na- Jugoslavije z monarhofašisti. Bo-Vle'i nove n/l10311 skuzal za" rec Panajotis Haralangos je izja- t> *asarl a)e' sProžil je silo-* in raS °a sekt°rjih Papuli, 50 oddelki Kftranli. V Papuli ‘ZVetili Drri- eui°kratične vojske "ištim oin1-napa^e s silovitim top-5°4lenju d?0 ?n SQ kljub neu-Wofeje '01°zaju izboljšali svoje %ih in clražnik ie imel 220 . in 603 : “M ranjene. Računajo, spvražnik na Gramino- *■«. , -“‘-‘■itt. na v Njenih, v 826 lr|rtvih !0vrsž: in 2708 , ažnik wVsej Gr£iji pa je imel *1^0ran-* avSusta 1500 mrtvih Isti njenlh. •is?1 NlrniC°’ lavlja, da jg grška de-Vlada poslala OZN '■‘"Uoge a V kateri navaja razne fešitev orj^k^^kratične Grčije za 2?Vlja *- „ega vprašanja in ob-■ nat Pred'°ge ter predlaga za pravično >Ck cn°r?šitev- II Porns/ v£erai spo- itstva ' |° albanskega mini- 1&& hrambo, 1 ni m 8 bodo> j' *No n/,'!Se Pborožene osebe, Sonlle-iz Grčije, najsi bo- °rožene s'i a'i demokrati, /vCey /r na klevete informbi- 2 kaliti ]?!•' JuSoslaviji, ki hočete s^°je i a yd° na Jugoslavijo m6? Grfi vo nad demokrati h°’ s° številni borci in /je ,. flernokratične armade 'Vičij l.So sodelovali v bitkah i°/ i?, 'n Kajmakčalanu le dni to ib* uIaSr v katerem V želji, da se 1 ta, ;e. s katerimi zanikuje- Inlormbiroja. Tg izjave j vrčj; 'ezka obtožba vodstva i\Žtva ’ ki h°oe prevaliti na /totslt/ *astno krivdo in krivdo l aV Oljnega vzhoda ^i?orie i '*« T* Por026 dobro zavedajo, S v' E1Jud j* baj gredo ter se ; njegovo reakcionarno politiko. Izja. li» te61ePosest 'ieanju Predstavni- j vo sta podpisala tudi bivši finančni 0 “neodvisno- j minister Tenghsiao Jen in b;vsi 'tv ^^“/itajskeaa „* v. e Z- KoaiUn;otoka, pod vodka sv°io o! ?e Partije Kitaj. Poziv. Voboditev. Prebivalce Formoze, predsednik kvantunške univerze Sen Sie Hsiu. Izjava poudarja, da so se v zadnjih 20 letih Cangkaj-šek jn njegova klika posluževali kuomintanga v svoje osebne namene. Podpisniki poudarjajo, je treba zapustiti Cangkajška in sodelovati za demokratično Kitajsko. Iz Šanghaja je prišla v Peking sestra Cangkajškove žene gospa Sun Jat Sen, vdova po ustanovitelju kitajske republike. Po porazu Japonske je živela v Šanghaju in ,e vedno odklanjala Cangkajškove pozive, naj sodeluje s kuomintan-govim režimom. V Peking je prišla na vabiio Maocetunga. liou načrt za razdelitev iiaiijansKlh Kolonij RIM, 29. — Italijanski listi so objavili poročilo, da je sprejel britanski zunanji minister Bevin italijanskega veloposlanika v Londonu Galaratti-Scottija in mu sporočil, da so napravile zapadne sile nov načrt za razdelitev bivših italijanskih kolonij. Po tem novem načrtu, ki so ga izdelale Britanija, ZDA in Francija, ne upoštevaje OZN, bi dobila Britanija pokrovi, teljstvo nad Cirenaiko, Eritrejo bi razdelili med Abesinijo in anglo-e i t i.s;;, Sudan, ILlija pa bi obdržala upravo v Somaliji. BEOGRAD, 29. — Atenski in pariški radio sta v soboto javila, da so neznana letala, ki so prišla iz Albanije, bombardirala letališče blizu Prištine na jugoslovanskem ozemlju. Tanjug je pooblaščen zanikati to vest kot lažno. naših obveznosti smo hoteli z vse mi silami prispevati k graditvi socializma v naši državi ter dati ta-ko odločen rudarski odgovor vsem, ki nas obrekujejo. Takšne in še večje uspehe bomo dosegali, ker nas vodita tov. Tito in partija. Pred kongresom ameriških pristašev miru BEOGRAD, 29. (Tanjug). — Pri-pravljalni odbor amer'škega celinskega kongresa pristašev miru je objavil izjavo bivšega predsednika Mehike generala Cardenasa, v kateri izraža svojo popolno podporo kongresu. Hujskačem na novo vojno, izjavlja Cardenas, moramo odgovoriti z združitvijo vseh sil, ki se bore za mir. V zvezj z bližnjim interameri-šfcim kongresom pristašev miru, ki se bo začel 5. septembra v Mehiki, je pripravljalni odbor sporočil, da je doslej prejel številna poročila o utrjevanju gibanja pristašev miru v vsej Ameriki. Iz Guatemale opročajo, da je bil ustanovljen odbor pristašev miru pod vodstvom skladatelja Ricarda Ca-stilla. V Salvadoru se je lotil znani salvadorski književnik Luis Galla-go Valdes priprav za ameriški celinski kongres pristašev miru. Na Jamaiki je izjavil podpredsednik zveze sindikatov Can Hill v imenu vseh delavcev Jamaike, da bo vsestransko podprl celinski kongres pristašev miru. Spominska otvoritev tiskarne «Podinorniea» v Ljubljani KOROŠKI SLOVENCI v borbi proti germanizaciji Protestna zborovanja v Jugoslaviji proti sovjetskim notam, ki žalijo jugoslovanske narode CELOVEC, 29. — Pred volitvami poslancev za pokrajinsko skupščino na Koroškem je Demokratična fronta delovnega ljudstva poslala razglas vsem koroškim Slovencem s pozivom, naj glasujejo za Demokratično fronto. V razglasu poudarja, da se postavlja v današnjem stanju za slehernega koroškega Slovenca problem, kako naj se ljudstvo zavaruje pred načrtno germanizacijo, oziroma kako jo zavrne. Program Demokratične fronte delovnega ljudstva, je rečeno v razglasu, daje jasen odgovor na vsa ta vprašanja. V zvezi z zadnjimi notami Sovjetske vlade vladi FLRJ so delavci priredili po vsej Jugoslaviji zborovanja, na katerih so obsodili te note kot poizkus vmešavanja v notranje zadeve jugoslovanske republike in kot žalitev jugoslovanskih narodov. Protestr.-ega zborovanja delavcev, ki gradijo novi Beograd, se je ude- Volivno zborovanje bloka levice na Omiaiu DUNAJ, 29. (Tanjug) —■ Komunisti in socialisti levice so imeli včeraj na Dunaju prvo skupno predvolivno zborovanje, na katerem so govorili predsednik KP Avsstrije Kopplenig in predsednik napredne zveze socialistov levice Ervin Scharf. Zborovanja se je u-deležilo nad I ^ tisoč ljudi. Kopplenig je poudaril, da predstavlja prvo skupno zborovanje bloka levice proti kapitalizmu in reakciji združitev vseh sil, ki so odločene boriti se za boljše življenje, za mir, za demokratične reforme in za neodvisnost Avstrije. Kopplenig je dejal, da sta dve stranki koalicije, ki sta na oblasti — populistična in socialistična — odgovorni za utrditev izkoriščajočega kapitalističnega gospodarstva y Avstriji in za uvedbo korupcijskega sistema, ki vlada na vseh področjih gospodarskega in socialnega življenja. Govornik je zaključil % izjavo, da hlok levice pričakuje dan voli-tevt 9. oktobra, z zaupanjem. Voditeli socialistov levice Scharf je ostro kritiziral vodstvo avstrijske socialistične stranke, ki je v koaliciji s populistično stranko, napravilo vse, da še bolj poglobi razkol v delavskem razredu. Scharf je izrazil zaupanje v uspeh fronte komunistov in socialistov levice. ležilo nad 6.000 ljudi, ki so sprejeli resolucijo, ki pravi, da hočejo voditelji Sovjetske zveze s temi notami upravičiti pred svojim ljudstvom in pred drugimi državami ljudske demokracije svoje sramotno protijugoslovansko postopanje, ki jim ga mednarodno delavsko gibanje ne bo nikoli odpustilo. Rudarji premogovnikov Banic Luke v Bosni izjavljajo v resoluciji, da nobena kleveta in nobena nota ne bo mogla preprečiti izgradnje socializma v Jugoslaviji ali pa preprečiti ljubezni, ki jo jugoslovanski delavci gojijo do partijskega in državnega vodstva Mi narodi Titove Jugoslavije, se poudarja v resoluciji, se ne bomo dali zavesti v zmoto, ker bi jugoslovanska vlada, če bi se pogajala in sporazumevala z imperialisti, gotovo dobila Slovensko Koroško, kakor je Sovjetska zveza dobila zase 150 milijonov ameriških dolarjev Protestna zborovanja so imeli tudi v drugih industrijskih in poljedelskih conah Jugoslavije. Ob tej priliki so organizirali tudi dneve udarniškega dela. FRANCOSKI NAPREDNI KNIIŽEVNIK CASSOil 0 1UG0SUVI11 = ,,1/zradoščen sem, ho vidim soglasnost ljudstva s unlililin iiržaas“ „Jam ni treba iskati prijateljev, dovolj je, da iščete samo priče. Priče pa bodo, nadejam se, postali prijatelji" BEOGRAD, 29. — Francoski napredni književnik Jean Cassou je v spremstvu svoje žene danes odpotoval iz Jugoslavije v Francijo. Na postaji so ga pozdravili predsednik Zveze jugoslovanskih književnikov akademik Ivo Andric, predsednik Zveze srbskih književnikov Milan Bogdanovič in številn; jugoslovanski književniki. Navzoči so bili tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu Ristič in člani francoskega veleposlaništva v Beogradu. Malo pred odhodom je Cassou izjavil, da bo njegov, obisk v Jugoslaviji in vse, kar je videl, zanj drag in trajni spomin. V razgovoru z jugoslovanskimi književniki je Cassou izjavil, da odkrito upa, da ta obisk Jugoslaviji in njenim državljanom ne bo zadnji. «Borba» objavlja razgovor svojega sodelavca Dušana Popoviča z znanim naprednim francoskim književnikom Jeanom Cassou jem, ki je je dospel na zemunsko letališče. Ob izstopu iz letala so bile njegove prve besede: «Priče so potrebne, čim več prič mora priti sem». (iVzradoščen sem,» je dejal Jean Cassou, iinad vsem, kar sem tukaj videl, nad prekrasno deželo, nad temi ljudmi, nad velikim poletom, s katerim kljub vsem težavam na vseh straneh grade. Kdo ne bi osupnil, ko srečuje povsod delovne brigade z razvitimi zastavami, mladince, moške in žene, ki med petjem grade nova mesta, Napad v Sofiji na šoferja poslaništva FLRJ SOFIJA, 29. — Dne 23. avgusta je bil v sredini Sofije surovo napadan šofer jugoslovanskega poslaništva v Bolgariji. Napad je izvedlo 5 izdajalcev, ki so po svojem begu iz Jugoslavije dob‘li zaposlitev v policijski službi v Sofiji. Rafinerija nalie na Real ie pel dni pred rokom izpolnila mesečni načrt Delovni kolektiv rafinerije nafte na Reki, ki je 27 dni pred rokom, med prvimi delovnimi kolektivi v naši državi izvršil svoj polletni j Plan, je izpolnil tudi plan za avgust 5 dni pred rokom. 1 Delovna brigada mehanikov je v ! določenem času izvršila vsa re-j montna d.ela, tako da so lahko pri-LJUBLJANA, 29. — Včeraj So v ; čeli s proizvodnjo 1. avgusta. Veli- Ljubljani slovesno otvoriii prvo ile- I galno partijsko tiskarno “Podmornica« na Brdu, ki je v stari Jugoslaviji tiskala ves propagandistični material ter list “Ljudska pravica«. Tiskarna je bila pred vojno v nekem ljubljanskem predmestju. ko pomoč pri izpolnitvi plana proizvodnje so nudile tudi racionalizacije delavca Bruna Tomassija. ki so jih ta mesec prvič uvedli v delovni proces. Z uporabo njegovih racionalizacij se ie povečala produktivnost za 30 odst. Trumanova politika poglablja gospodarsko krizo Priprave za finančne razgovore v Washingto-nu - Tudi Dulles obsoja Trumanovo politiko LONDON, 29. — Danes je britanska vlada razpravljala o navodilih, ki naj jih da britanski delegaciji, ki bo v sredo odpotovala na razgo. vore v Washin.gton Delegacijo bosta vodila Stafford Cripps in Bevin. V obveščenih krogih izjavljajo, da misli britanska delegacija za rešitev dolarske krize na področju funta postaviti predloge, ki bi obstajali v znižanju vladnih izdatkov in znižanju obdavčenja industrije. Na ta način naj bi se dvignila storilnost in donosnost britanske industrije ter zmanjšali proizvodni stroški. Dalje mislijo zahtevati od Amerike “pomoč«, ki bi vsebovala investicije ameriškega kapitala na področju funta, dogovore o surovinah ter povečanje ameriškega nakupa surovin na področju funta ter znižanja ameriških carin. Glede povišanja cene zlata bodo verjetno razpravljali na sestanku mednarodnega valutnega fonda, ki bo v Washingtonu okoli 12. septembra. Verjetno je, da bodo vladni stroški zmanjšani na račun raznih socialnih ukrepov, ki jih je uvedla sedanja laburistična vlada. Pričakovati je, da bo glede tega prišlo do kritik, ker se bližajo splošne volitve in s tem tudi vprašanje, ali se bo laburistična stranka še nadalje obdržala na oblasti. Londonski dopisnik «New York Timesa« objavlja, da bodo na dnevnem redu angleško-kanadsko-me-riških razgovorov tudi določena politična vprašanja, ker bosta pri razgovorih navzoča tudi Acheson in Bevin. V ameriških krogih so mnenja, da misli ameriška vlada omogočiti tudi Franciji udeležbo pri finančnih razgovorih v Wa-shingtonu. Iz Pariza poročajo, da sta predsednik sveta OECE in glavni tajnik pripravila poročilo glede razdelitve Marshallove pomoči državam članicam. V sredo se bo sestal glavni svet, na katerem bodo delegacije stavljale svoje pripombe. Znano je, da so številne delegacije kritizirale sedanjo razdfelitev. britanska delegacija pa je izjavila, da sedanjega načrta ne sprejme. * « * Danes je Truman imel v Filadelfiji govor, v katerem je dejal da obstajalo številni nesporazumi in zgrešene informacije glede mednarodne trgovinske politike ZDA. Dejal je da »poizkus komunizma, da bi gospodarsko in politično dominiral svet, komplicira delo za procvit sveta«. Omenil je nato gospodarske razgovore y Washingfonu in dejal: «1. Demokratične države nimajo nobenega namena vmešavati se medsebojno v njihovo notranjo politiko. 2. Zdravo in procvitajoče svetovno gospodarstvo je potrebno za ameriški mir. 3. Skušajmo zvišati izmenjavo živil med državami. Nimamo namena dajati miloščine. 4. Ne boino uspeli ustvariti zdravega in procvitajočega svetovnega gospodarstva, če ne bomo stalno posvečali temu namenu vseh naših sil«. Moskovski radio je v soboto oddajal komentar svojega diplomatič-nega opazovalca p zadnjem Trumanovem govoru v Miamiju. Opazovalec poudarja, da je bil govor namenjen kongresu in da je nov dokaz gospodarske krize ZDA ter vednp večjih nasprotij v stranki, ki je na oblasti. Truman si skuša zagotoviti podporo bloka obeh strank v kongresu. Ce hočemo pravilno oceniti izid glasovanja o programu za oborožitev, je treba upoštevati dejstvo, da se je Truman, zato da bi vplival na kongres, po-služii svoje najtežje artilerije. V komisijah kongresa so imeli dolge demagoške govore Harriman, Acheson, Marshall, general Bradiey, itd. Dalje je skupina poveljnikov vrhovnega štaba s povratka iz Evrope Poslala kongresu posebno spomenico. Vendar pa je Truman propadel pri svojem poizkusu, da bi kongresu vsilil svoj program. Komentator zaključuje: Ameriški napredni krogi odločno obsojajo Trumanovo politiko, ki še bolj poglablja gospodarsko krizo in vodi do nevarnih mednarodnih avantur. To Trumanovo politiko je kritiziral celo senator John Foster Dulles, svetnik republikanske stranke v zunanji politiki. Govoril je v prezbiterijski cerkvi v mestecu Watertown in dejal med drugim, da sedanja ameriška politika nevarno hodi po poti, ki vodi do vojne. ZDA se opirajo na svojo materialno in vojaško silo, kar je nevarno. proge, ceste, velike jezove — vse' to je zelo vznemirljivo. Vzrado-ščen sem, ko vidim v tem težkem položaju soglasnost ljudstva s svojim šefom in politiko države — ta enotnost v takem obsegu me je zares osupnila. Hkrati s tem sem si ustvaril vtis z.avednosti —• in to posebej poudarjam — visoke zavednosti, ki se vnaša v vse, v občutek, da dobro delajo, da imajo prav. Kajti ni stvar samo v tem, da se vodi borba, da se človek samo dobro bori, temveč da se bori za resnico in za pravično stvar, da so v borbi ljudje prežeti s tem globokim občutkom. Ponavljam, zlasti je značilno, da se vsi zavedajo tega, kar grade. In še nekaj. Povsod na vsakem koraku živi krasen občutek, občutek velike osvobodilne borbe, ki ste jo nedavno vodili. Občutek je živ v spominu ljudi, o njem govori vse, vaše planine, reke, sledovi bitk, še posamezni ožgani zidovi. Na te spomine sem povsod naletel in to potrjuje, da se je tu vodila herojska borba. Moja želja je — to sporočam vsem jugoslovanskim tovarišem, da bi čim več ljudi iz tujine prišlo v vašo državo: naj tu raziskujejo, naj se razgovarjajo z ljudmi, naj se seznanijo s stvarmi. Pokličite jih — vam so predvsem potrebne priče: naj dobe, naj odnesejo odtod stvarne podatke. Novinarji, književniki, politiki in vsi drugi morajo priti sem. V tej državi se odigrava drama, ki jo je treba vsaj spoznati. Vam ni treba iskati prijateljev. Dovolj je, da iščete — samo priče. Povedati jim morate samo, kaj delate, da jim vsaj pokažete, kaj se pri vas dogaja. Priče pa bodo, nadejam se, postali prijatelji. To ni vprašanje nikakršne tako imenovane propagande, nikakršnega prepričevanja, ampak samo to, da odkrijete dejstva, ljudje pa bodo po tem sami sodili, dobili jasno sliko.n — Različne tuje radijske posla: je poročajo, da je pri nps osebna negotovost, da so celo neki oddelki... Jean Cassou je godrnjaje zamahnil z roko kot o stvari, or /aPUa!isheneCna/‘.me: t. '-'uuv. V/ držav/130 50 s°delo- fe/k/* l^ieme .S°ClalisWncSa ^„S° zako8-b kaPitalističnega 3e. Povsem Sl^*'1^ silil S' erna kot se 1 v to vsako je tako ob- Sfgl V da'2h0ri-Žčevalec' ki to t "L ki /liga stremi i čim več iz-k°t izkorišča-. ,za tem, da izkoriščan. Vsak daru lntei'eSe>> (ki ram*! manj Jih ^ *svoje toh?*1 L1 2(jaj “r‘‘ kaPitalizem). "to F* br0biPodrob) s* s v V S ,naie obde-moramo reči s,a Jugoslavija in P7'ru po poti W Glisti* rcn®Ssih od-■ 'tadai. ,rumi državami, Jf«i' ^ da ki :Hh em. je in to bilo zanjo manj ugodno kakor trgovina e kapitalističnimi državami (kot n. pr. z Madžarsko, o čemer bomo kasneje navedli podatke). V čem se je to odražalo? 1. Jugoslavija je bila iniciator vseh ekonomskih pogodb z vsemi socialističnimi državami in je pri tem vedno predlagala in se borila za čim širšo menjavo. 2. Jugoslavija je bila iniciator velikih dolgoročnih investicijskih pogodb. Te se po ekonomski vsebini ne razlikujejo, ne odstopajo od temeljnih ekonomskih pogojev kapitalistične menjave dobrin, regulirajo pa menjavo blaga za daljše obdobje; potemtakem obvarujejo gospodarstva socialističnih držav pred ko-njunkturnimi’ in drugimi kolebanji, ki so mogoča na svetovnem trgu, še posebno pa pred krizami, katerih učinek se lahko prenese tudi na socialistične države in začasno ustvari težkoče ali celo ogrozi gospodarstvo v nekaterih industrijsko razvitih državah Pri tem smo naleteli v neka- terih državah (Češkoslovaška, Madžarska) na nerazumevanje in odpor in smo morali porabiti morje besed, da bi jih prepričali, da so takšne pogodbe kot prva raza medsebojnih odnosov koristne. 3. Jugoslavija se je lotila reševanja teh odnosov predvsem s stališča prijateljstva in kot rezultat tega je bil izvoz posebno konjunkturnih surovin, in- polizdelkov v države socialističnega tabora razmeroma večji kakor v druge, kapital-stične države, čeprav je to v neki meri onesposabljalo našo državo za menjavo blaga s kapitalističnimi državami in nam delalo resne težave. Mi smo to delali zavestno, kar je brez vsakega pojasnila povsem logično in razumljivo. Toda nekatere druge države niso tako delale nasproti Jugoslaviji niti pred resolucijo Informbiroja. No, pretirane zahteve po izvozu surovin in hrane, a posebno konjunkturnih surovin in polizdelkov, so imele za našo državo še druge slabe posledice. Državi, ki v hitrem tempu gradi socializem na temelju hitrega porasta industrije in kmetijske proizvodnje, lahko pretiran izvoz surovin in hrane, ki ni v skladu s splošnim razvojem proizvajalnih sil, škoduje, zavre in celo ogrozi industrializacijo in gradi- tev socializma. Smisel industrializacije je v tem, da krepi proizvodnjo vseh vrst surovin in polizdelkov, s tem pa tudi proizvodnjo izdelanih proizvodov — ker je mogoče samo tako zagotoviti nadaljnji hitri razvoj proizvajalnih sil prav tako v industriji kakor v kmetijstvu. S tem se veča tudi število mestnega prebivalstva. V tem so tudi osnovne težave v graditvi socializma. V kol-kor smo prisiljeni pretirano izvažati surovine in hrano, nas to lahko pripelje: a) do odvzemanja surovin in polizdelkov lastni industriji z^ izvoz, a s tem do zmanjševanja tempa razvoja nekaterih, za graditev socializma, za ustvarjanje materialne baze socializma nujno potrebnih vej proizvodnje; b) do povečanja proizvodnje nekaterih surovin in polizdelkov brez zadostne mehanizacije, do povečanja, ki prekaša potrebe, ki ustrezajo domačim potrebam graditve in normalno ugodni menjavi z drugimi državami; zaradi tega nastopi preobremenitev v porabi delovne sile, transporta itd., a zaradi vsega tega slabitev tempa na drugih področjih graditve. Močan izvoz hrane izpodkopava prehrano čedalje večjega šte- MELENTIJE POPOVIČ) Sui rapporli economici fra gli sfafi socialisH (Nadaljevanje na 4. strani), VI. In base alla legge sullo svilup-po ineguale del eapitalismo, lo sviluppo economico deU’ult-mo decennio porto a cambiamenti essenziali sul mercato mondiale, tanto nei rapporti fra i paesi sviluppati — sfruttatori e quelli non sviluppati — fruttati, quan-to anche ne» rapporti all’inter-no dei paesi sviluppati,sfruttatori. Primo. tln gruppo di paesi imperialistki con la Germania alla testa chc dopo 1’America era in-dubbiamente e tecnicamente il paese piti sviluppato del mondo, fu estromesso dal campo della concorrenza mondiale. Secondo. Sfruttando la congiun-tura della guerra e del dopoguer-ra, le forze produttive dei monopoli americani si sono straor-dinariamente sviluppate, unita-mente alla loro partecipazione allo scambio mondiale. Terzo. A causa del grande pro-gresso tecnico, in America 6 grandemente aumentata la pro-duttivita del lavoro. Nello stesso tempo pero gli altri paesi industriali capitalisti-ci sviluppati non hanno conse-guito aleuno o quasi aleun pro- gresso ne economico ne tecnico. Cio porto alle seguenti conse-guenze: 1. ,Ad un’mtensificata appro-priažiohe di extra-prodotti; allo intensificato sfruttamento dei paesi arretati e delle colonie in seguito all’aumentata produtti-vita del lavoro nelTAmerica in-dustriale. Con cio viene ad acu-tizzarsi la lotta fra i monopoli americani e tutta una serie di paesi arretrati e delle colonie. 2. A causa della loro grande percentuaie di partecipazione allo scambio mondiale e per il fatto che la loro produtLvita del lavoro si trova molto al di so-pra della media mondiale, e per-sino al di sopra del livello degli altri paesi capitalistici, i trusts americani si appropriano della massima parte degli extra-profi-ti, mentre gli altri paesi capitalistici diventano relativamente sempre piu «poveri». Da cio de-riva il vertiginoso arrichimento deH’Amewca ed il contempora-neo relativo “impoverimento«, p. es., dellTnghilterra, della Francia, ecc. Cio significa che i trusts americani sono oggi in effetti i prln-cipali padrorto del mercato mon- diale ed i principali sfruttatori dei paesi arretrati e delle colonie, mentre gli altri paesi capitalistici sono diventati una sem-plice leva sussidiaria dei primi, con cui essi effettuano lo sfruttamento; vale a dire, questi paesi svclgono la loro funzione a be-neficio dei monopolisti americani, ricevendo parte del bottino. CARATTERISTICHE DEL MERCATO MONDIALE Il mercato mondiale e il ri-sultato dello sviluppo della pro-duzione mercantile capitalistica perche «il eapitalismo non e che il r-sultato di uno scambio di merci, largamente sviluppato che oltrepassa i confini dello Stato«. (Leni, Op. scelte, edizio-ne russa, IV libro, pag. 39). II fenomeno dello sviluppo ineguale e per il eapitalismo la legge che provoca un forte au-mento delle forze' produttive anche la, dove non esiste un’ade-guata base di materie prime, per cuj Tulterior« sviluppo ri-chiede Funificazione economica di immensi territori per ottene-re queste materie prime e per poter vendere le merci. Percid Stalin dice: «Gia nel secolo scorso, lo sviluppo del eapitalismo ha dimo-strato la tendenza all'internazio-nahzzazione del modo di produ-zione e dj scambio. aH’elimina-zione del provincialismo nazio-nale. alTavvicinamento economico dei popoli e all’unificazione graduale di immensi territori in Un organismo solo. L'ulteriore sviluppo del eapitalismo, lo sviluppo del mercato mondiale... hanno rafforzato ancora di piu questa tendenza con l’aver lega-to i popoli piri diversi con i vin-coli di una divisione internazio-nale del lavoro e d» una dipen-denza reciproca generale«. (Stalin: Il marxismo e la questione nazionale e coloniale, edizione “Kultura«, pag. 148). Nel suo ultimo stadio, nell’im-perialismo, il eapitalismo abbrac-cia tutto il mondo, diviene sistema mondiale della economia, crea un forte mercato mondiale, collegando le singole economie nazionali nel sistema economico mondiale, in una catena in cui le economie nazionali sono sol-tanto parti di essa. suoi anelli. II eapitalismo sollega completa-mente tra loro le singole economie nazionali autonome e le por-ta alla loro dipendenza reciproca. II mercato mondiale e diveou-to percio la condizione dell’esi-stenza del eapitalismo sviluppato, Tuttavia: «In quanto questo processo esprimeva un’enorme sviluppo delle forze produttive; in quan-to facilitava 1’eliminazione dello isolamento nazionale e del con-trasto di jnteressi di diversi popoli, esso e stato e rimane un processo progressivo perche prepara le cond-zioni materiali per la futura economia socialista mondiale«. (Idem, pag. 148) Cio significa che 1’ulteriore sviluppo dell’economia e del mercato mondiale deve andare in direzione di un collegamento c ratforzamento ancora piu tyan- (Continua in 4, pagina) 30. avgusta TRŽAŠKI DNEVNIK Zdravstveno in socialno nezavarovani delavci pri anglo-ameriški vojaški upravi Stavka delavcev avtomobilskega parka vojaške uprave - Borba v montažnem oddelku ■Tovarne strojev se nadaljuje - Stavka bančnih nameščencev in železničarskih delavcev Obnašanje angleške policije z napadom na civilne delavce, ki so zaposleni k njihovem avtomobilskem parku, je dvignilo med prebivalstvom val gnusa in odpora. Pretepanje nekaterih delavcev s strani vojaške policije, ker so jih po krivici osumili tatvine, preveč spominja na načine, ki se jih angleški kolonisti poslužujejo v svojih kolonijah, kjer ječijo pod njihovim krvavim bičem milijoni kolonialnih narodov. Nedvomno so angleški policisti mislili, da imajo opravka z nesrečnim kolonialnim narodom, toda so se grobo zmotili. To njihovo dejanje je rodilo pri nameščenih delavcih in šoferjih takojšnji odpor in so napovedali protestno stavko. Položaj v katerem se nahaja več tisoč delavcev in nameščencev, zaposlenih pri raznih delih vojaške angloameriške uprave, smo že večkrat obravnavali v našem časopisu. Delavci in nameščenci, zaposleni pri vojaški upravi, so vedno bili v slabšem gmotnem položaju kakor ostali. Sindikatj so se že pred časom borili pri odgovornih organih vojaške uprave, da se tudi tem delavcem priznajo vse sindikalne pravice, ki so jih več ali manj deležni delavci zasebnih podjetij. Vsa prizadevanja KS, da bi bila ta osnovna vprašanja priznana, pa so bila zaman. Delavci in nameščenci anglo-ame-riške vojaške uprave dane3 nimajo nobene kolektivne pogodbe. Vsi zaposleni delavci imajo z zakonom priznano pravico do zdravstvenega benci morali prenehati z neprekinjenim delovnim časom in to zaradi organizacije FABI, ki je enostransko sklepala z direkcijo nove dogovore in s tem prekršila vso sedanjo sindikalno prakso. Ta korak, ki ga je FABI napravila skupno z Zvezo bančnih in zavarovalnih uslužbencev, je napravila z namenom, da pripelje uslužbence v zmešnjavo, kj naj bi koristila izključno interesom delodajalcev. Bančni in zavarovalni uslužbenci se morajo danes boriti tudi za svoje pridobitve. Ce se oni sami ne bodo potrudili, da uveljavijo svoje pravice, ki jim jih to pot odrekajo direkcije bank, se tudi drugi ne morejo. Borba bančnih ir, zavarovalnih uslužbencev uživa popolno razumevanje vseh delavcev in se bo pokazala tudi s bolj konkretnih oblikah, če bodo prilike kaj takega narekovale. o o o Železničarski delavci so od 12 do 17.30 stavkali, da dosežejo zboljšanje plač in normativno pogodbo. Stavke se je stroka v celoti udeležila. Omenjena stavka je del sindikalnega gibanja, ki se razvija v italijanski republiki in v katerem sodelujejo ne samo delavci te stroke, ampak tudi železničarji. Poleg tega moramo podčrtati, da je minister Corbellini povišal cene za vožnjo po železnicah, vendar pa za upravičene zahteve delavcev doslej že ni pokazal nobenega razumevanja. DOSTOJNO BOMO PROSLAVILI spomin na bazoviške junake Pred 19 leti so med 23. in 30. avgustom pripeljali iz rimskih zaporov v tržaške 17 tovarišev, in med njimi tudi bazoviške žrtve Ferda Bidovca, Franca Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojzija Valenčiča. Ta njihov »povratek« je tržaško demokratično ljudstvo, posebno pa slovensko, spremljalo s trepetajočim srcem, ker dobro je vedelo, da fašistična zver ne pozna pravičnosti do slovenskega ljudstva. Fašistična agiustizian z dvatisočletno kulturo se je priplazila v Trst, da bi strla življenje štirim mladim borcem in s tem terorizirala slovensko demokratično ljudstvo, ki je ječalo v fašističnih okovih in vlak je vstopil major karabinerjev in pregledal, ali so bile roke in noge tovarišev trdno uklenjene. Okovi so povzročili na rokah in nogah tovarišev hude otekline med dolgim 26 ur trajajočim potovanjem. Ko so se tovariši obrnili na »sprem-stvo«, da bi dobili kozarec vode, niso dobili niti odgovora. Na vsej poti iz Rima v Trst so ostali trdno privezani za roke in noge, tako da se niso mogli niti zganiti. Na postaji v Trstu je čakala truma karabinerjev, ki so zastražili vsako ped na postaji. Se pred iztopom z vlaka je prišla »komisija« in pregledala, ali so okovi dovolj tesni. Nato so tovarišem odstranili okove z trpelo krvave krivice. , .... . .. .. j nog in jih odpeljali v zaprte avto-2e samo »spremstvo« karabiner- mobj,e. v vs3k ai/tomobil so no- jev na poti iz Rima je pokazalo, kaj velja za te zveri človek. 2e iz rimskih zaporov so vsakega tovariša posebej odpeljali na vlak. Na PEVSKE ZBORE ki se bodo udeležili komemoracije bazoviških žrtev dne 4. septembra t.l. prosimo, da po-nove sledeče pesmi: »2rtvam», »Hej brigade«, »V nove zarje«, »Seljačka«, «Naša pesem«, »Mi smo ubežniki« in »Partizansko« (heja-ho!). jn socialnega zavarovanja, medtem ko ti delavci te pravice nimajo, ker angleška komanda dolguje zavodu za zdravstveno in socialno zavarovanje nad 90 milijonov Kr. Te osnovne sindikalne pravice kakor tudi pravico do ustanovitve svojega sindikalnega odbora je an-gloameriška vojaška uprava kratko malo pahnila na stran. Tenru že tako neznosnemu izkoriščanju so se sedaj pridružile še batine, kar pa se ne sme in ne more dopuščati. Z včerajšnjo stavko so nameščenci angleškega avtomobilskega parka jasno pokazali okupatorjem, da zahtevajo spoštovanje svojih pravic. o oo Ker na sestanku, ki se je vršil n« Uradu za delo med zastopniki sindikatov in delavcev Tovarne strojev Sv. Andreja, niso prišli do nobenega pametnega zaključka, so omenjeni zastopniki ostal[ pri tem, da se ponovno sestanejo v tem tednu. Med tem časom »e stavka v montažnem oddelku nadaljuje. Delavci oddelka so odločeni, da nadaljujejo * borbo do preklica odpusta delavcev ob nasilni odstranitvi delavskega stenčasa s strani ravnateljstva tovarne. V vseh tržaških tovarnah delavci s simpatijo spremljajo borbo delavcev v montažnem oddelku, o o o Razprava glede dopoldanskega in popoldanskega delovnega urnika bančnih in zavarovalnih uslužbencev se bliža h kraju. Vse kaže, da bodo bančni in zavarovalni usluž- Uslužbenec kopališča je pravočasno odkril mladega tatii Neki šestnajstletni fant, katerega ime nam nj znano, je včeraj popoldne odložil svojo obleko v kabino kopališča «Na digi«, kjer je imela spravljene svoje stvari tudi neka družba, ki je med seboj govorila po nemško. Fant, ki je verjetno opazil, da imajo precej denarja, je iz listnice skrivoma vzel 20.000 lir, jih skril med dva kosa kruha in v čevlje ter skušal oditi. Čuvaj kabin, ki je že prej opazil mladeničevo sumljivo kretanje, je povprašal pri omenjeni družbi, če jim ni mogoče kaj zmanjkalo. To je zadostovalo, da jg vestn; čuvaj kabin takoj zadevo prijavil policiji, h; je vrnila denar oškodovancem, mladega tatu pa odpeljala na policijo. Kaj bo dosegel odv. Poilucd Alojz Caliri je bil letos marca meseca pred tukajšnjim vojaškim sodiščem za določevanje narokov. Obtožnica mu je očitala, da je kupil nekaj zabojev mila, ki so bili last ameriških oboroženih sil. Sodnik je tedaj moža pustil na svobodi do procesa, ki bi se moral vršiti kasneje. Obtoženi je seveda za to položil kavcijo. Do procesa pa ni prišlo, ker je Caliri medtem izginil s Tržaškega ozemlja in odšel v Tržič. Kakor kaže pa so Calirija tam prijeli tamkajšnji karabinerji in ga v Devinu izročili civilni policiji. To dejstvo je včeraj zjutraj spret r.o izrabil pred sodiščem za določevanje narokov, kjer se je Caliri znova pojavil, njegov zagovornik odvetnik Poilucci. Omenjeni zagovornik je namreč oporekal italijanski policiji io pravico, da bi aretirala italijanskega državljana, pristojnega na ozemlju italijanske republike, in ga izročila tukajšnji policiji za običajne prekrške, ne da bi za to obstajala uradna zahteva o izročitvi. Predsednik sodišča kap. Dye je zaradi tega sklenil, naj se zaradi tega ugotovi, na kakšen način namreč so Calirija aretirali. Zakaj napadajo in sabotirajo vidalijevci samo slovensko narodno gledališče, • italijanskem gledališču, kjer so sami šovinisti, pa vztrajno molče? Ne poznajo nedeljskega počitka Niti v nedeljo popoldne s; običajni priložnostni tatovi niso privoščili počitka. Ro 20. uri zvečer so obiskali na ul. Carducci 28 trgovinico, kjer ima 45-letni ZorzuA Josip iz ul. Del Rivo 46 svojo urarsko delavnico. Spretni tatovi so izrabili komaj 10 minutno Zorzuto. vo odsotnost, ki je zvečer imel posel v trgovini ter si s ponarejenimi ključi odprli vrata delavnice. Obiskovalci so odnesli 2 ženski zapestni uri, gno od teh zlato, drugo pa iz jekla; vrednost obeh uric, ki sta bilj v popravilu, znaša 20 tisoč lir. Zorzut je tatvino prijavil na policijski postaji v uh Caprin, ki je uvedla preiskavo. Na glavni policijski postaji je krojač Ozzj, Josip iz ul. Giulia 15 javil, da so neznanci s ponarejenimi ključi vdrli popoldne med 14. in 16. uro v njegovo krojaško delavnico v ul. Brunner 5. S seboj so tatovi odnesi; kos blaga za novo obleko rjave barve in par moških hlač. Skoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša 50 tisoč lir. 53-letna gospodinja Ribarich Marija iz ui. Padovan 11 je včeraj zjutraj bila v ribarnici v ul. Sette-fontane 28. Na stojnicah je izbirala ribe za večerjo. Zaverovana v ribice pa ni opazila, licijski agentj našli ob 2.10 zjutraj ležečega na tleh pred hišo št. 60 v ul. Udine. Moža so »obrali in ga s policijskim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Tu so možu obvezali ( Tik pred zaključkom lista Jugoslovan STRAIN prvi na cilju, za njim Tržačana C0K in Javornik. Moštvo STO še vedno na prvem mestu glavo in ga obenem pridržali, ker je bil močno vinjen. Sercellija so zaman spraševali, kako se je ranil. Na noben način se ni namreč spomnil, kako je obležal na tleh. Nekaj več je policija zvedela iz ust gosti’ničarja Artura Memolija, lastnika neke gostilne v ul. Udine. Ta je policijskim agentom, ki so Ser-celliia pobrali na cesti, povedal, da je bil omenjeni zvečer v njegovi gostilni. Viiijer. se je začel kregati S skupino vinskih bratcev. Potem, ko sa si naslovili najrazličnejše psovke so se spoprijeli. Zaradi tega so bržkone ti vinski bratci spravili Cercellija na tla. Namesto žganja je pila salmiak Slletna -Stival Pisana iz ulice C. Ardi 1 je včeraj popoldne šla obiskat prijateljicoGiacazMarij0 v ul. Miramare 65. Slednja je kot gostoljubna ženska ponudila Stivalovi kozarček pijače. Huda vročina je pritiskala, kaj naj bi utešilo žejo, si je mislila Giacaz. Alkoholne pijače utrudijo in ne pogasijo žeje; voda je prelahka in ni je mogoče ponuditi gostu. Najbolje bo kozarček žganja, si je mislila Giacaz. In res je iz shrambe prinesla stekle-nioo ter nalila Stivalovi v kozarček. Stivalova je zvrnila kozarček v usta, a »a srečo le samo polovico. Z opečenim jezikom je takoj še to polovico izpljunila. Stivalovi je bilo jasno, da v kozarcu ni žganje, pač pa kaj drugega. Preplašena Giacaz je takoj pogledala steklenico in povohala. S strahom je ugotovila, da je bila steklenica poifia salmia-ka. Stivalova je takoj tekla v ambulanto glavne bolnišnice. Tam so jo potolažili in ji svetovali, kaj naj napravi, da si bo ozdravila opečeni jezik. Prejeli sledeče poročilo: Druga etapa kolesarske dirke «Po Hrvatski rn Sloveniji«, ki je šla včeraj iz Crikvenice v Pulj (149 km), je prinesla nekaj vidnih sprememb na tabeli. Predvsem moramo omeniti silno voljo dirkačev, ki jih je vzpodbujala, da so premagali, težave na poti in vročino. Posebno Jugoslovani so bili ta dan izredno borbeni, kar velja predvsem za Straina, ki je prišel prvi na cil i in tako zasedel v končnem plastngnu četrto mesto. Poredskega, ki je prišel peti, in Boseka, dalje Železnika, ki je bil prvi na Reki in zato prejel posebno nagrado. Kakor smo že pohvalili v poročilu za prvo etapo reprezentanco ZDTV iz Trsta, tako velja tudi za drugi dan dirke. Cok, Javornik in Rinaldi so se častno odrezali in zasedli ta dan drugo, tretje in deseto mesto in s tem tudi kot moštvo obdržali častno prvo mesto na končnem plasananu. Vrstni red druge etape: 1) Strain (J) č:53*21”; 2) Cok (STO) 4.53*29”; 3) Javornik (STO): 4) Malabrocca (I); 5) Poredski (J: 6) Zuccolti (I); 7) Perne (J); 8) Zolig (T); 9) Rinaldi (STO); 10) Bosek (J) itd. Končni rezultat obeh etap: 1) Malabrocca (I) 11.13’45”; 2) Cok (STO) 11.18*4”; 3) Rinaldi (STO) 11.26*43”; 4) Strain (J) 11.28*35”; 5) Zclia T) 11.28*35”: 6) Osrečki (J); 8) Javornik (STO) itd. Danes krenejo dirkači na tretjo etapo Pulj—Koper (117 km), kjer bo en dan počitka. V četrtek pa bodo šli iz Kopra na Bled (266 kjn), ki bo četrta, najdaljša in najtežja etapa. Združene države so si ponovno osvojile Davisov pokal V zaključni teniški tekmi med Avstralijo in Združenimi državami je avstralski prvak Segd-man zgubil z Američanom Schroederjem. Igra je bila kratka, saj je Schroeder premagal svojega nasprotnika v treh setih 6:4, 6:4, 6:3. Partizan zmagovalec mednarodnega troboja v Beogradu Dvodnevne lahkoatletske tekme v Beogradu med pariškim Ra-cingom, belgijskim Saint Gilloisem in jugoslovanskim državnim prvakom Partizanom so se končale z visoko zmago Partizana, ki ima 174 točk; drugi je Racing s 143 točkami, belgijsko moštvo pa ima 100 točk. Prvi dan troboja je imet Partizan 84, Racing 82 in USG 43 točk. V štafeti 4x490 m je bil postavljen nov jugoslovanski rekord v času 3*13*3;. Tehnični rezultati so naslednji: tek na 110 m z zaprekami: 1) Fra-yer (R) 15”4. Skok v višino: 1) Di-mitrijevič (P) 185 cm. Tek na 1.900 m: 1) Reiff Wright. 19.00: Filmski 11 Baletna glasba. 19-45( . 20.00: Uverture. 20.30: <*®V 20.45: Chopinovi prelu«)' j|) vir. 21.00: Vzori nUadj^# Lahka glasba. 22.00: c fi Variacije na rokoko 'eI\‘V Plesna in lahka glasba ** = KINO rossetti. zaprt. *tfl EXCELStOR. 16.30: »N Arturo De Cordova, £■_ FENICE. 16.30: «Tartu)'vev i(ir ščines, Robert Donat ih FILODRAMMATICO. Zapf4- J 1TALIA. 15.30: «KristaW« * » V. Cortese. Mihael r*nis0V ALABARDA. 16: «Ob tvoi',w!t David O’ Selznick, G' , Cotten. v * IMPERO. 16: *PustciOvSH«Lj, inoH ^‘h «Omnie*, o no-ljenejjj , aem stadionu, o obnovil ejr,)!,, ®u. o zidovih, ki so v tisto m f10 in srdo zakrivali !:Pr^a;o “1?±’ ?" grartri” ?a smo dosleJ pi53' *a(e! s*°vensko-italijanske ^jih >aJladi na prostorih nek-* v o hotelu, kl .se gra- hfajh nh. a‘SCu, in če o drugih Vt!*°> o A se bo prišlo na d,i povemo v svet, ka-kjer res delajo z Darav^0':a iksno več pisali, ker _w Jpj . 1 nnttam^ .. ».^4 1»-o ‘wstVo!!teni' DJnes 111 23 ljudstvo. povpdari pa *e ne- v Prostor pred sta. telo oie lprskimj vrati se je USto z„PSai in razširil. Lepo in ’ n° skladišče »Istrani (»K PPPolnoma spremenilo v k„.8rd Prostor pred vho-v^lkvainl' Tiste ro&: tam Pred d ^Irim- i°’ s sv°ii' barvami ves prostor u w°koli nckai vzdol ■ ceste. . ®r°ti stari postaj'. I ki - yuoKij ^i k ba bI-'i v velik otiraš bi 2ažčitni pas oljčnim ' Pešcem in prometnim . Času divjanja burje. ^ tir ^ b!ižanl° -ieseni in H gotovo več deževnih Or5vu° Prav, če bi mislili na v*1 h k'* **am° hič koliko, te- M halašč primeren za to. govorni za to napravil' SvKj.*'J in 'zbrali primemo >£LOt.nai 5e -skopljejo'?e C^v »sv1" k času deževja naj se IP , če bi pb morju "‘^Vi^81* ih®'1 dfisno in ievo tj. hitite. *krbeli za nasaditev &iW $ >z»* ^ambnega pasu, S k S jw uurji ono silovito 5 K,v°ča zelo veliko škotskim kulturam in <^oV in tajnikov ^ koprskega okraja 5^8co^5'let^3 .ie bil f.esUinek *9toljke« i,n fajnikoo prosvet-fj kli „ ^?’?fccea okraja, ki \Mki( SHpZ-A ktL*9 dr,,,t-Prc°!cdu> ki se Je ;W-Jfl,",ror^9‘ ^"91'ci; KP STO-^ 06^ in čn° 9°nj° proti k >0 in poletiu tekmovanja ,'atirtIžne domove, je % krnega delovanja. iu tajniki so ^■i Z1”0 Seu b®1”0 in koristno j' Prerii?^ V^stvvm. Spre-1 b» 'UfOj„ 0nP,'esn0 tekmova-e 11. n«slednje obveze: e,nbra bo tekmoval- ni nastop dramskih družin v zadružnem domu v Vanganelu. 2. Izvedli bodo ose priprave za tekmovalni nastop pevskih zborov koprskega okraja, ki bo v tednu slovenske kulture 25. septembra v Šmarjah. 3. Ustanovili bodo tri nove pevske zbore, in sicer v Babičih, Pomjanu in Semedeli. 4. Za pevevedski tečaj, ki bo v jeseni, bodo pripravili 15 kandidatov. 5. Za kapelniški tečaj bodo pripravili 12 kandidatov. 6. Za režiserski tečaj bo do pripravili 20 kandidatov. 7. Na festivalu hrvatske kulture bodonasto pili s pevskim zborom. S. Imeli bodo sedem občnih zborov prosvetnih društev. Poleg teh obvez so napravili sklep, da bodo imela prosvetna društva predavanja, izpopolnila bodo administracijo in pripravila enotne napisne deske nad sedeži društev. Tovariši predsedniki in tajniki so se razhajali s trdnim sklepom, da bodo nastopili s pevskim zborom, gi kongres KP STpja tudi dosledno izvršili. O8taotaesMtti80Mtei88 okrsjnesa HO Koper zi !l. kongres KP STO Na zadnjem sestanku naže sindikalne podružnice smo obravnavali predkongresno tekmovanje. Sprejeli smo obvezo, da opravimo 600 delovnih ur pri kanalizaciji mesta Vse to na čast drugemu kongresu KP STOja. Kot ostale podružnice nočemo zaostajati v tem tekmovanju. D .bvo vemo, da bomo z našo požrtvovalnostjo pomagaji graditi ljudstvu lepše in bolj m mio življenje. Niso pa vsi člani nate podružnice še r.Lčulili, t-a je danes potrebno nzpi&viti nekaj tudi izven uradnih ur. Prostovoljno delo razumejo le za nekttere, zanje naj bi ne veljalo. Ni že rvčer.o, da je z esemurnim delom v uradu napravljeno vse. Taki niso aktivisti, ket jih zaideva današnji razvoj. Potrpimo je imeti pred očmi, da je r.ajvečja delavnost najvetja odlika današnjega aktivista. Sele takrat ko bodo tudi taki tovariši, ki jim danes ni za prostovoljno delo, razumeli to resnico, bodo lahko rekli, da so pravi ljudski aktivisti. Takrat bomo lahko vršili tekmovanje z večjimi uspehi in s tem dokazali našim sovražnikom in obrekovalcem, da so oni tisto, ža kar dolžijo — nas. Tradicije NOB naj se v našem delu za vsakodnevno izboljšanje vodijo in vzpodbujajo. Neia slavna KP pa r.aj nas vodi v tej borbi. Naše geslo naj bo: Vsi in vse za predkongresno tekmovanje. Baruca Gildo je Mendifcovičevi povzročil težke telesne poškodbe. V cono B se je vrnil oborožen, kjer je tudi izvršil zločin. Zanika vse druge obtožbe, kot tatvine, rop itd.. Številne priče, med katerimi tudi Mendikovičeva, Pelronio, Jurin-eič in druge, so Ee bolj obtežile obtoženčevo odgovornost, ki pa je vse odlečno zanikal. Priča Flori-dan izpove, kako mu je Cergol ob nekem srečanju v Trstu pokazal dve bombi. Eno je vzel v roko in mu zagrozil: «Vidiš, prižel bom v cono B in vrgel y zrak vojašnico NZ v Portorožu«. Priči Petroniu je grozil: «Le bodi na varnem med »Titini« v Piranu. Prišel bom, in tedaj bo odbila ura tebi in podobnim«. Po daljšem presledku se je razprava nadaljevala Z zasliševanjem ostalih prič. Ena izmed teh je povedala, kako se je Cergol v Trstu stalno družil z esuli. Prečiiane so bile že nekatere izjave nenavzo-čih prič, ki so označevale Cergo-la kot nevarnega in zelo napadalnega človeka. V teh izjavah je obtoženec karakteriziran kot nevaren ljudski element v kraju Passugo. V njih zahtevajo za obtoženca smrtna kazen. Branilec advokat Della Savia je zahteval, naj obtoženca pregleda psihiater. Javni tožilec se je temu predlogu uprl. Prav tako je tudi sodišče po kratkem posvetovanju predlog branilca zavrnilo. Javni tožilec je nato jasno prikazal vse zločinsko delovanje Cer-goia, poudarjal njegovo nevarnost za družbo m zahteval ostro kazen, za soobtoženko Ruzzierjevo pa je zahteval primemo kazen. Branitelj je še nadalje vztrajal, naj Cergola zaradj duševnih motenj internirajo v kako umobolnico za kriminalce. Ob 20,SO je sodišče izreklo naslednjo kazen: 20 let odvzema prostosti z obveznim delom za Cergola Jožeta in 1 leto odvzema prostost; Ruzzier Mariji. * * v Tako je bila ponovno izrečena ostra kaze« nad element k rat>čne mladine M « Hatojs,0 ,b° vsak mladi- h ,!° ** ^ **- 5 zlbgia razbi:aško de. K . ‘o klev J .:fa°Iucije IV, kNhv0 Men; 0 in ra2bi* 6 ^ 4 « -tem’ MaSjt J *°sa ****ti djJ^kodneune u-tu m°kr USpela■ Rcsnica > u9»i »- slei na b-i I« v - star ,»1 *“ dan, k<<-4,,‘Nt se prego- J**aw,o omo- V1* sede« iN U/odilo, JS o suetu s* ^ w 4c * ni m05°' 01* «1 daje d neosebe in se - imperializ-, branih, narodov, J r. *** rramft narod' ‘ ^ tUdi prt nas V A,i i* moj/o-Ofbanje, ki je v prvih povojnih letih doseglo tak razmah in vključevalo v vrsto stotisočev ljudi, da bi v enem samem letu skoro popolnoma propadlo? Ali je mogoče, da tržaško delavsko gibanje mera danes ponižno čakati na povelj češ da je to najboljši način in- da so povsod odpmvili oblastne ukrepe o racioniranju živil, nakaznicah itd. Omenili pa smo že, da postopajo n. pr. v Veliki Britaniji deloma drugače in dajej0 državne subvencije za pocenitev blaga široke potrošnje. Pri rokah nam je primer Danske, male severno-evropske države, ki pa ima precej boljšo upravo, v primeri z našimi razmerami. Tam so izračunali, da znaša prispevek države k nižjim cenam živil in najnujnejših potrebščin, računan na glavo prebivalca 74 danskih kron (1 krona — okrog 120 lir). Samo prispevek za maslo in margarino znaša 47.8 kron na družino. Celokupni prispevek države Cenijo na 135 milijonov kron. Največji je prispevek pri masti in svinjini (101 milij. kron), maslu, mleku in smetani (55 milij. kr.), moki in kruhu (51 milij. kr.), sladkorju (36 milij■ kr.). S posebnimi «rabat-nakaznicami» nabavljajo naj revnejše družine še ceneje maslo in tkanine in sicer znaša prispevek države pri tem 47 milijonov kron. Zadevne subvencije krijejo razna ministrstva in uradi s pristojbinami in davki ter drugimi dohodki pa tudi iz rednih proračunskih sredstev. Izplačujejo jih v obliki premij in razlik proiz-vodnikom blaga, bodisi na kg ali na liter, na podlagi oddane količine in kontrole kakovosti, Kaj poreni ta x>odpora za potrošnike vemo šele, ako navedemo, da znaša n. pr. cena svinjine v izvozu 3.80 kron za kg, v notranji nadrobni prodaji pa le 2.60 kron in sicer odpade na državno subvencijo 1.20 kron ali skoraj polovica cene!! Mast prodajajo 2.50 kron 'za kg. Ne samo, da niso ukinili sistema političnih cen (in Danska ni revna država!), marveč imajo še vedno preskrbo po nakaznicah za maslo, margarino, sladkor, kavo, čokolado, meso, milo, premog in petrolej. Kako daleč od tega smo že v Trstu po zaslugi oblasti, ki je jeseni 1947 utemeljevala ukinitev sistema subvencionirane garantirane preskrbe s potrebami Marshallovega plana za Trst. Zdaj, ko je plan dejansko propal, nimamo ničesar in tržaške družine so v primeri z danskimi na stopnji kolonialnega prebivalstva. Težko je zapisati takšno ugotovi- KOLESARSKA DIRKA „PO HRVATSKI IN SLOVENIJI it. MCSTVC S ve na PRVEM MEST V Pecchiari je imel smolo. Prehitel ga je Italijan Malabrocca, ki je prišel prvi Velika mednarodna etapna kolesarska dirka «Po Hrvatskj in Sloveniji« se je pričela v ned;ljo. Tekmujejo meštva jn posamezniki. Kot moštvo šteje prva trojica, kj prispe na končni cilj izmed 7 članov moštva. Vsi tekmovalci v moštvih in pa ostali udeleženci tekmujejo tudi kot posamezniki. Kompletna moštva, to je od 5 do 7 članov, so prijavile naslednje države: Italija, Francija, Avstrija, Tržaško ozemlje ter Jugoslavija z dvemi moštvi, skupno torej 7 moštev. Posamezniki pa nastopajo iz Danske in Avstrije ter iz vseh ljudskih republik Jugoslavije. Tako je postavila Hr-vatska še 13 vozačev, poleg tistih, ki so določeni v državno reprezentanco, Srbija še 7, Slovenija 9, Bosna in Hercegovina 2, Cma gora, Makedonija in Parti- zan P° enega. Z obema Dancema Dielsenom in Riethejem ter Avstrijci Pueloepom, Schlosserjem, Stephanom in Bartonom, torej 41 posameznikov proti 49 vozačem iz posameznih moštev. V nedeljo je bil prvi dan dirke in so vozačj vozili jz Zagreba v Crikvenico. Start je bil ob 9 dopoldne na trgu maršala Tita. Proga, ki je dolga 179 km, je izredno naporna, vendar zanimiva. Dan je bil vroč in kolesarje je na prašni cest; mučila žeja. Vozili so v lepi strnjeni vrsti, iz katerih'se je včasih utrgala posamezna skupina ali pa posamezniki. Dolgo časa je bil na čelu Pecchiari iz Trsta in je kazalo, da bo ta položaj tudi obdržal. Na progi med Ogulinom in na 145 km, kjer je najvišji vzpon je imel V NAPOLI JU SO JUGOSLOVANSKI mladimi premagali itcilijcmbke V nedeljo je bilo v Napoliju mladinsko srečanje jugoslovanskih in italijanskih plavalcev. Dvoboj so dobili Jugoslovani. Najboliša od Jugoslovanov sta bila Korpes, ki je zmagal na 200 m prsr.o. in Silovič 100 m hrbtno. Prav tako so Jugoslovani dobili v waterpolu, kjer so se tehnično in taktično izkazali boljši od Italijanov. Igrali so zelo živahno in zanimivo. Zlasti je treb.a pohvaliti Matuliča. Rezultati tekmovanja so naslednji: 200 m prsno: 1) Korpes (J) 2’49”2; 2) Barbič (J) 2’56”9; 3) Ghislancone (I); 4) Depita (I). 400 m prosto: 1) Pagliaga (I) 5’12”9; 2) Corič (J) 5’19”3; 3) Bonocore (I); 4) Silovič (J). 100 m prosto: 1) Pagliaga 1’4’T; 2) Bonocore 1’4”5; 3) Corič; 4) Hafner (J) 1’6”4. 100 m hrbtno: 1) Silovič 1’17”; 2) Gligorijevič 1’18”2; 3) Costa (I); 4) Cavari (I). Štafeta 4x100 m: 1) Italija, 2) Jugoslavija. VVaterpolo tekma Jugoslavija-Italija 5:0. V veslanju so Izolani boljši, v plavanju pa Pirančani V Piranu je bil v nedeljo pla- valni in veslaški dvoboj med Izolo in Piranom. Najprej je bila veslaška tekma v četvorici s krznarjem na 1.000 m, kjer so se Izolani pokazali odločno boljše. V plavanju pa so Pirančani do- 50 bili vse tri tekme na 25 m, m in 100 m. Veslanje — 1) Izola 3’33” (Kovačič, Moscolin, Del Gos, Drecs-si in Pellizzaro); 2) Piran 3’40’ (Giurini, Giraldi, Fragiacomo, Fonda in Spesot). Plavanje — 25 m: 1) Piccoli; 2) Muiesan. — 50 m: 1) Puglie-se 29"; 2) Miarti 29"7. — 100 m: 1) Spessot 1*5”; 2) Miani 1’7”. Veslaške tekme v Comu Jugoslovanski veslači Hajduka, Mladosti in Mornarja so povabljeni na velaške tekme v Comu, ki bodo 11. septembra. Jugoslovani bodo nastopili v dvojici brez krmarja, v četvorici brez krmarja in z njim ter v osmorici. Hajduk četrtič premagal avstralsko reprezentanco )C Na svoji avstralski turneji jugoslovansko moštvo «Hajduk» iz Splita v petek zvečer premagalo avstralsko reprezentanco s 6:3. To je četrta Hajdukova zmaga nad avstralsko reprezentanco. Razmerje golov se je s to tekmo zvišalo na 56:13 v korist Hajduka. Jany v Jugoslaviji Znar.i francoski plavalec Jany in njegova sestra Ginette Jany, ki je i a izmed najboljših francoskih plavalk, bosta prispela sredi septembra v Jugoslavijo. V istem času bo v Splitu jugoslovansko državno prvenstvo v plavanju. SELLIER, EDEN NAŠIH NAJBOLJŠIH KOLESARJEV, že več kot 2 min naskoka. Izredna vročina in okvara kolesa ga je zadržala, tako da ga je 10 PECCHIARI in CORETTI, dva borbena tržaška kolesarja. .Mm/st-- Odlični jugoslovanski kolesar STRA1N. km pred Crikvenico prehitel Italijan Malabrocca, ki je prišel prvi na cilj v Crikvenico v času 6. 17’36”. Tu naj omenimo tovariško gesto Malabrocce, ki je Pecchiariju ponudil zračnico za kolo. Od ostalih tekmovalcev moramo posebno pohvaliti moštvo STO (Cok, Rinaldi, Sellier), ki so priborili za svojo ekiPo prvo mesto. Skoda le, da sta imela ta dan Mozetič in Javornik smolo s kolesom in da nista mogla doseči boljših mest. Vrstni red prve etape je naslednji; 1) Malabrocca 6.17*36”; 2) Varga (J) 6.21’34”; 3) Cok (STO) 6.24’35”; 4) Kurbt (T); 5) Osrec-ki (J); 6) Rinaldi (STO); 7) Zol-lia (T); 8) Kukowetz (A); 9) Pecchiari (T); 10) Crnobrnja (J); 11) Sellier (STO); 12 Grajzer (J); 13) Fontanot (STO); 14) Strain; 15) Žerjal (T); 16) Turitto (T); Polak (J); 18) Zucotti (I); 19) Godnič (J); 20) Rouffteaux (F); 21) Mozetič (STO); 22) Grlo (STO) itd. Vrstni red moštev: 1) STO 19 ur 22’48”; 2) Jugoslavija B 19.34'22”; 3) Jugoslavija A 19. 35’22”; 4 )Italija 19.50’55”; 5) Avstrija; 6) Francija. PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME lilova Corica-repr.lstre 1:0 Na športnem igrišču v Novi Gorici ie bila v nedeljo prijateljska nogometna tekma med tamkajšnjim moštvom in reprezentanco Istre. Prvi napad so začeli Istrani ob 5’ in je bil to njih najboljši napad vse igre. Kaj drugega niso več dosegli, ker so imeli prešibko napadalno črto. Posebno ge je izkazal- Goričan Kortar, ki je ob 30’ zabil edini gol v tekmi. Istrani so tekmo izgubili, ker niso imeli dobre sestave moštva in ker so bili nekateri igralci na nepravilnih mestih. To naj jim bo v šolo, da bodo polagali več pažnje v izbiri in seveda več resnosti. Njih borbenost in odločnost bi imela tako boljši učinek. PIRAN-ARZENAL 3:2 (3:1) Ta prijateljska nogometna tekma v Piranu med domačini in Arzenalom je bila že od začetka zelo živahna. V 12’ je Grigio zabil prvi gol, nekaj minuf pozneje pa drugega. Nato le Arzenal pričel napadati in 4u je Uršič v 28’ dal prvj gol za Arzenal. Arzenal je še vedno napadal .vendar je že začel polagoma popuščati, kar je Grigiu omogočilo, da je poslal tretji gol v mrežo. V drugem polčasu je skušal Arzenal na vsak način stanje izenačiti, kar mu je deloma uspelo z golom v 17’. Tekma se je končala z zmago Pirančanov. MEDUZA B-OLIMPIJA 1:1 Tekma živa, vendar brez posebnosti. Čeprav je moštvo Olimpije močnejše, se je končala tekma neodločeno, ker se je koprska Meduza ta dar, odlično borila. Za Meduzo je zabil gol Valenti, za Olimpijo pa je bil avtogol. tev v dobi vsestranskega ka... PripranijalDi MUj amerlšKega nasiou uesiKe Težko je reči, ali ameriški krogi pr redvolhti \ žaj Anglije zato, da se m' :l(f je sporočajo svoje krilit« zahteve, ali pa da bi P°^J ali ono stranko, ki se jm položaje v britanskem P® g tu. Angleško strankarsko , pisje seveda brez izjemo » i ča glasove z onstran W Oj med volivci zelo os J Celo liberalni tEccnOt**Li zadnji številki za 18® ^ premenil svoje stališče 1 jf. zagovarjati laburistično kar kaže, kako zelo je 1 ^ i javno mnenje razkačeno ^ meriko. A bratje z °"e njji] oceana se za to malo vse močneje perejo zamorcan. - M «New York Timesu * J| f. m. sicer obžaluje dveh, ki se vsložno borile totalitarizmu)), vendar P j» *" Of j, vi uCisto gotovo je reS’yr , ko socializem (misli le 'a | KJ- op. ur.) poveča težave vjf rit.nnsho krize• . 1$ v.anja britanske krize. napade prinašajo Scripps-Howardovega v zvezi s pripravami finančna pogajanja v »f tonu. Tam čitamo ^ K V? vorico: «Bevin in Cripr ^ morala poslušati atnerišh1,. j nike, ki jima bodo j* katere gole resnice. Pcv., pi bodo, naj iščeta izhod u pfi ne v. Amerik i, marveč v- '.j ’ sami. Cula bosta, da ie^df krep za gospodarsko jf nje Anglije razvrednote ^ ta. Razložili jima bod° .tft ZDA, da mora britans darstvo znižati stroške, bi to povzročilo nadal)™1 življenjskega standarde»• ^ V Angliji sta UberaM ^ c hester Guardian» in # Chronicle» že pisala °^]š^ reč, 400 milijonov Sun^°.' $. jih vlada prištedi, ,. $ s skrčevanjem ugodnos *, J __ .V 17(11 1 J ne zaščite. Zmanjšajo nalJ .« . državno zdrTj sti izdatki za ______ no službo, za subVen znižanih cen trebščin. Recept je seVi, preprost. Vprašanje i6?# poreče k temu angleško “ nt' Newyorški ajournal ° ^ merce« poroča, da je^ . , - - ,, . no nazadoval ameriški le iz Velike Britanije, vse Zapadne Evrope, naj bi ivashingtonska 'j, it. ca popravila tako ^k. mogočila večje trgov.oBL £ gzrdš pač pozablja, da je - ^ dovanja ameriškega uV žaj ameriškega 90S1}0^ stopa v krizo, potem ■ j(1 , prej žrtvovalo Angli)0 padno Evropo. Tako britanski, vojni minister ki je v. nekem govtn'11 «oni preko morja Po2<1 ,4® je bila in je še velik odjemalec, kar lo koristilo. Zdaj, ko je ^ letih vojne v gospodors I)St ščah, se ne zmenijo 70 Dobički aiiol^ zamuakl Lela 1948 so preseg^jJ pri 24 angleških M za pomorsko zavarov0n> £ lijonov funtov. To ie j,j(i znesek, ki so ga sploh beležili. j itiiiiiitiiMinniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiniiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiii1111!111 Ang.eio Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM Ogorčena borba italijanskih luk proti Tr*1 V tej zvezi je brošura (iDedizioni del Comitato jnunicipale ferovhrio» iz leta 1868, zelo jasna!« Z dogodki leta 1866., pravi ined drugim. «so prenehali veljati argumenti, ki s0 jih doslej' uporabljali zagovorniki pontebske proge«. S tistim letom se je začela ogorčena borba, ki jo vodijo proti Trstu italijanske luke, da bi privlekle nase vso trgovino med Azijo in Evropo. Drugje Občinski železniški odbor obrne grajo, ki jo je neki videmski časopis izrekel proti- nekemu Cedadcu, ki se je zavzemaj za Predil, češ da «gotovo ni hvale vreden tisti, kdor se pridruži nasprotnikom, ki spadajo k drugi državi, proti trgovski zbornici. In s tem v zvezi se je treba spomniti, da je Italija smatrala takrat Predil za nevarno vojaško črto. Edini tržaški liberalec, ki je bil odločen nasprotnik predilskega projekta, je bil Hermet. Toda Hermetovo nasprotovanje ni izviralo iz vzroka, kakrše-nega navaja Nemec Bucheben, ki se bavi z našim železniškim vprašanjem, ko pravi, da «so pristaši društva «La Societa del Progresso« opustili miiel na predilski projekt zato, da ne bi imeli ničesar, kajti s tesnejšo povezavo med Trstom in notranjostjo bi bili izgubili osnovo svoje politične moči«, To machiavellistično samouničevanje je v prevelikem nasprotju z v bistvu trgovsko miselnostjo italijanske tržaške buržoazije in s Herjnetovo miselnostjo še prav posebej. Možno je, da j.e Hermet s svojimi prijatelji vred rad opustil misel na predilski projekt (ki naj bi škodi koristim Benetk) tudi iz čustvenih nagibov. Toda, ako bi se bil Hermet pustil voditi izključno od unitarne težnje, bi se bil moral toliko bolj upirati novemu železniškemu projektu, za katerega pa se je po letu 1870 začel bojevito zavzemati. Takrat se namreč vlogi spremenita: trgovska zbornica, ki je bila prej zagovarjala Pontebo, začne zdaj zagovarjati Predil; mestni sosvet pa sc zavzame za drug projekt, ki je sicer mnogo manj v opreki s koristmi Benetk, a ki je prav zaradi tega še bolj avstrijski. Gre za projekt proge, ki bi morala iz Trsta skozi Razdrto doseči Rudolfovo žclgznico v bližini Škofje Loke in peljati od tam čez L" t J lovec. Ta tako imenovana škofjeloška proga je bila zaini-4D® 3 gačnim namenom in z drugačno vlogo kakor predilsk3-namreč svoje naravno nadaljevanje v zahodnem masivu $0% ske Ture) in bi zato zbližal Trst posebno s švicarskimi vZ c f&j škimi industrijskimi predeli, to je z zaledjem, za katerega jejo Trst, Benetke in Genova. Avstrijskgea zaledja pa ^ l£i proga -o-«. J«. ijtil* Ul le malo dotaknila. S tem zbližanjejn bi sc o350 pR Češke in Zgornja Avstrija (da omenimo samo industrijske L# severe škofjeloška železnica pa, ki bi tekla bolj proti lj; peljala proti vzhodnem masivu Tur in bi tako predstav^ srednejšo zvezo z zgodovinskim in državnim zaledjem ^ največjimi industrijskimi predeli Avstrije (s srednjoj^jii’j Češko, z Moravsko itd.). Ta proga bi torej ustrezala l dicijam Trsta, a bi tudj zvezala tesneje kakor kdaj koli .^0^ 1 avstrijskih dežel in bi bila zato v popolnem nasprotju ki je za priključitev Trsta pos ■ta k Italiji. Kljub temu pa ]et proge Škofja Loka - Zahodne Ture za dobo tridesetih gis'111, geslo železniške politike italijanskih tržaških liberaleev- C neutrudni zagovornik te politike pa je liberalni sVC,t.1Prhli<’^ Oombi, ki jo brani z pa je »uei-ai... - ’deter-m* načeli najstrožjega ekonomskega u J kakršen izhaja iz specifičnega položaja in vloge Trsta .. jv. !£, j/vniiviitjo m Viugc * • • Vpr‘ državi. Ze leta 1847. je Combi v spisu «Tržaško železnik 0icra)J pravil: «Usmerimo naio dejavnost proti našim severni’11 ki jih je narava sama postavila v naše zaledje in kjer p re biva zel. '01 milijonov prebivalcev«. Dvajset let potem je takole P°v’ ^ gram: «Vskladiti moramo, kolikor je to mogoče, interese gjiO i| teresi njegovega zaledja in ohraniti in razširiti našo ^ vozno trgovino v osrčje našega cesarstva, fn to skozi ne pa da bi odprli nove poti tujim interesom, itd. <<