90- itev. Poünmm ptafaaa r fotarmi Celje, pondeljek II. novembra 1929. Leto XI. NOVA DOBA lzhata « pondeljek In petek. Stane mesečno Din T— ta inoiemstvo Din 2O—. ftMRietna fttewllka t Din. RaCun poštno-čekovnega xavoda Stev. 10.666. Urednlttvo I« uprmwniitv« i Strossmaycrjeva ulica 1 pritllčje. RokoplsoV ne vraCamo, OqImI po tariff«* Telefon Int 5tev. 65. Ugovori proti novim do- kladam za Trgovsko- obrtno zbornico. V Mariboiu, 9. novembra. Ker bo zadeva gotovo zanimala na- Be tovariše v Celju in okolici, Vas pro- sinao, da priobeite tudi v Vašem listu sledece poročilo: Na izvanrednem občiiem zb.oru ma- riborskega trgovskega gremija so se oglasili trgovci s protest! proti ogrom- nemu povišku lotošnjih dofclad za tr- govsko-obrtno zbornico v Ljubljani (mi rairi-mo staro, krajše ime). Te do- klade bodo dosegle trikratni običajni znesek. Razlika je delorna nastala vsled tega, ker so bile doklade zvišane od 15 na 25% odmerilne podlage, na drugi strani pa je bila baš v tekočem letu zvišana odmeiilna podiaga sama, ker je odpadla še doklad prosta pri- dobnina in jo bil upeljan nov davck na podjetja in obrate, ki je v oeloti podvržen vseni samoupravnim dokla- gaon. Da .so ti protesti upravičeni, kažejo .vledeči autentični primeri: 1. Srednji trgovec je plaeal v letu ^928 v dinarjih: kontingentirane pri- dobnine (54, 130% enofnega pribitka 83.20, 30^ izrednega pribitka 44.15, Kkupaj tedaj 19J.35 J)in. Poleg tega še 480% obeinske in okrajne doklade v znesku po 307.20 Din (v Celj-u bi pla- ča! še nekaj več, op. ur.), 15% doklado za trgovsko-obrtno zbornico 22.10, in- \alidskega da.vka in komorne doklade 72 in koncno doklad proste pridobni- ne 903.75, skupaj 1.496.40 dinarjev. -- Za istega trgovca je določil davcni odbor za I. 1929 20.000 Din letnega ei- stega dokodka, od katerega plača: po novem predpisu 10% pridobnin. dav- ka 2.000.— Din in 2.5% dopolnilnega davka 500.— Din, skupaj 2.500 Din državnega davka, daljc 350% doklado za občino, okraj in. oblasl na lansko- letno odmerilno podlago 224.— Din in konOno 25% zbo-rnic.no doklado od 2.000 Din, kar znaša 500.— Din. Sku- paj davkov za 1. 1929 3.224.— Din. Pazite na to da je ta trgovec placed I. 1928 zbornične doklade 22.10, v I. 1929 pa 500.— Din! Kako se pa zvisanje pozna pri veo- jem trgovcu? L. 1928 «iu je bilo treba placati po istem ključu kot srednjomu trgovcu 3.050.40 konting. pridobnine s pribitki, okrajne in občinske doklade 4.992 Din, 15% doklade za. trgovsko- obrtno zbornico 424.20 Din, invalidni- ne in komornine 1J260 in ionečno do- klad proste pridobnine 16.240, skupaj 20.563.60 Din, — Za istega trgovca je dolocil davčni odbor za 1. 1920 dotaodi» ka 250.0(X).— Din in znaša dTŽavni daviek skupno (10 .+ 12%) 55.000.— dinarjiev. K temu sainoupravne dokla- de (350%) na lanski podlagi 3.640, doklada za Trgovsko-obrtno zbornico pa 25% od 25.000.— Din 6.250 Din, skupaj 64.890.— Din. Ta trgovec je tedaj plaeal I 1928 424.20 Din, letos pa 6.250 Din zbornicne doklade! Te številke veljajo naravno samo za Maribor; za druge kraje se pa lahko preračunajo. One pomenijo, da so se doklade za zbornico povišale za 13 do 15 - krat. docMm so samouprav- ne doklade oslale več ali manj taiste. Mariborcani smo vsled tega tudi skle- nili, da pošlje gremij peticijo na no- vega1 bana, da prekliče odlok ljubljan- skega velikega zuixma z dne 26. de- cembra 1928, s katerim so se dovolik doklade zbornice za 1. 1929. V sredo se je vrsula v Mariboru predsedi5tvena seja Zveze trgovskjh gremijev za Dra,vsko banovino, na ka- teri se je sklenilo, kakor čitamo v li- stib, »da stopi Zjveza glede odmere zbornicne doklade neposredno v stik ¦/ zbarnicniin predsedstvom po depu- taciji. Ein etwas magerer Trost. Bolniško zavarovanje zasebnih nameščencev. Trgovsko dru'stvo v Celju, ponioč- niski zbor pri Gremiju trgovcev v O- ljU in Zveza privatnih naimescencev Jugoslavije so sklicali za nedeljo, dne JO. novembra t. 1. ob 10. uri predpol- dne v Narodnem demu v Celju sesta- nek clanstva, na katerega so povabili ravnateljstvo Trgovskega, bolni«kega in podpornega družtva v Ljubljani, da poroca o spreinejnbi bolniškega rt'da ter o dclžnojitih in pravicah zavarova- nili članov. Sestaiiek je vodil gospod Pibrovc, podpredsednik trgovskega društva, ki je v svojeni uvodnein govo- ru pojasnil nannen sestanka, obonem pa naglašal, da imajo danes clani pri- liko izjaviti svoje simpajtije za Trgov- sko-bolniäko podporno druištvo ali za hrvatsko društvo »Merkur«, ki je v zadnjem casu razvilo v Sloveniji prav živahno pristopno propagando. Predsednik Trgovskega bolniškega in podjjornega društva g. KHnar je v izčrpnem porocilu pojasnil navzočim reorganizaeijo družtva, ki jo misli v najkrajžem casu izvesti in obenem precital nova društvena pravila. Pra- vila predvidevajo vse one ugodnosti, ki jib bodo uživali člani poleg dajfttev ki jih sme društvo vsmislu zakona o swivarovanju d^Iavcev nuditi svöjemu članstvu. Predvsem hoce druätvo omo- goc'iti članstvu zdravl'jenje v klinikab. sanatorijib in zdraviliščih v tu- in inozemstvu, prispevati obolelim c-la- noirn diferenco bolnice od III. razreda na II. razred, vp.ostaviti zdravnike- specijaldste za razne bolezni, organi- zirati širokogrudno zdravniško sl'uz- bo, ki bo onrogoöila članom prosto iz- biro zdravnikov in nuditi primerne prispevke k pogrebnim stroäkom. So- oijalno vprašanje vsega trgovskega na&tavljenistva bo z reorganizaeijo Trgovskega bolniškega in podpornega dfuštva urejeno po najmod'erneJKih liačelih ter bo na ta način tudi ustre- ženo zahte^•aln clanstva. Po porocilu predsednika Trgo,\\ske- ga, bolniškega in podpornega društva se je razvila prav ostra diebata, v kate- ro so posegli gg. Veble, tajnik Sreske- ga greimja trgovcev v Gelju, Djukic, uradnik »Merkurja« v Zagrebu, Born- šek, trgovs-ki pamoenik, gdc. Ajdišek, tajnica Zveze privatnih nameščenoev v Ljubljiani jn g. Ja.godic, trg. v (^edju. I>ebata se je sukala okoli vprašanja alternative ohraniti Trgovsko - bolniš- ko in podporno drustvo v Ljubljani, ki doluje uspešno skoro 1(K) let, ali do- pustiti, da se z wnesavanjem in bega- njeni, ki ga ustvarja hrvatska bolnis- ka blagajna »Merkur« v Sloveniji, ce- pi solidarnosl nastavljeništva v Slove- niji, ki je pogoj za uspešno delovanjo Irgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Radi omejenega časa ni bilo rnogo- ce to vprašanje likvidirati, pač pa pre- vladuje mnenje, da ostanejo vsi dose- danji clani Trgovskega - bolnjäkega in podpornega društva še lmdalje v te-in drustvu vc'lanjeni in da se pritegnejo se o,stali trgovski namescenci k vcla- njenju bolniske blagajne niatice trgov- stva in trgovskega natneäeen'stva v Sloveniji. Pripotninjamo, da je gosp. Djukič, uradnik »Merkurja« v neprikritih be- •seda'h napovedal boj-, v katereni hooe drustvo »Merkur« slabiti razpoloženje trgovskih nastavljencev napram Tr- govskemu - balniskemu in podpor- riemu drustvu v Ljubljani ter je v ta naiinen sklical za v četrteik, dne 14. t. in. sestanek, na katerean hoče ob- razložiti ugodnosti, ki jih nudi »Mer- kur« svojemu članstvu. Bodemo vi- deli! Domače vesti. d Q. dr. Otmar Pirktnaj*!r, podfcan Dravske banovine, je prispel dne 9. t. m. v Ljubljano in je prevzel danes z banom svoje uradne po&le. Prisrčno sloivo v Beogradu je pokazalo, kolike simpatije si je pridobil tarn ödlicni naš rojaik. Na kolodvor so ga sprem- Ijali ne le razni sluzbeni tovariši in visoki državni funkeijonarji, temveö tudi mnogoßtevilni člani naše sloven- bk<3 kolonije v Beogradu. d Celjsko niestno gledalisče. V sre- do, due 13. novembra vprizore Mari- borcani znano izvrstno koledijo Za.- polske *Morala gospe Dulske«, ki bica nialomešcansko laii - moraJo na duho- vit, ali zabaven nacin. Ta komedija je pred leti zmagoslavno preromala ne- broj evropskih odrov in jo je igralo tudi oeljsko Dramatieno drustvo z ve- likim uspehom. Zato je verjetno, da 1j)o tudi tokrat napolnila na«e gleda- liÄce. To pa tudi zasluži, ker je — v Skrbin&kovi režiji — dobro naštudi- rana in ima mariborsko gledalisče za- njo izvrstno zasedbo. Naslovno vlogo Lgra gospa üragutinovieeva. Ker vla- da letos v Celju veliko zanimanje za gledališč.e, se priporoča nabava vstop- nic v predprodaji. Opozarja se tudi, da se dobe nekateri ložiii sedeži v pred- prodaji tudi posebej. d Celjsko mestno gledaiikče. Opo- zarjamo na to, da ste obe pailerni sto- jiŠL-i določeni le za dijake in dijakrnje a legitimaeijami. dLjudsko vseučilišče. Danes zivečer ob 20. uri nadaljuje univerzitetni pro- fesor dr. Veber svoje predavanje pod uaslovom »Veselje — ljubezen — mo- litev«. d Pozrtvovalnc dame bodo to dni. pred1 -hnevom Rdeč. Križa«. potrkale na usmiljena srea ter prosile darov za to priredittv. Ni lahko to delo; le iz poirtvovainosti in socutja. do siroma- kov ga te dame vrše. Zato jih ne od- vT&cajte — morda še celo s trdo besie- do — ainpak darujbe po možnosti. — Vsak, ke tako skronten dar je dobro- došel! Pomislite le, koliko bede trpe premnogi! Z dobickom »Dneva Rideč. Križa« je bo skušal odbor vsaj hoko- liiko o'iniliti. Prosimo ponovno, naj vsakdo s svojo udeležbo na prired'itvi — v soboto, 16. t. m. v Nar. domu — dokaže, da pojmuje vzviše.ni namen Rdečega križa. d Recüacijski vecer nekaterih slo- veiiäkih literatov se bo vrsil jutri v to- rek 12. novembra z zacetkom ob 20. uri' v mali dvorani Narodnega, doina Tast Kondelik in zel Uejvara Ceski spisal fenät Hemnaiin. Z avtorjevim dovolijenjem poslovenüStanko Svetina. 15 »To se je zgodilo danes, dragi mož, in drugič se ne zgodi. Ne bo menjava- 2a dekle vsakih 14 dni.« »Tega bi ji tudi ne privoščil«, je rekcl mojster. Toda kar se je zgodilo danes z deklo, se lahko zgodi drugič z drugim, Svetuj ji, i>omagaj, kjer mo- res, toda delaj to kolikor mogoce skri- vaj. Veš, slednjič se tudi provelika do- brota priskuti. Vejvara je zelo dobra duša, vcasih celo šlapa, toda vse i,ma svoje meje. Nekega dne mu lahko pri- de naglo na misel, da je sam gospo- dar na svojem —¦ in pravzaprav bi že- lel, da bi bil malo bolj odločen. In to je, kar ti hocem povedati. Pepica ne sme vedno g-ledati, koliko je pri nas ura. Vedno vidiš v Vejvari ljtubimca svoje heere, toda on je sedaj mož in bo tudi oče — in — kako bi se izrazil — ne sme se mu povedati, da je ved- no od nas odvisen. Veš, mamica, ne femeva jima pihati juhio. Imela sla se rada, vzela sta se, in sedaj naj si živ- Ijenje skomandirata po svoje.« »Imaš prav, stari — prav imaš«. je pritrdila gospa Kondelikova. Zakaj Lala se je že, da se ne bi mojster raz- buril in kaj očital, toda njegov nena- vadno miren govor jo je potoiažil. »Saj jaz tudi nočem ničesar druge- ga.« »Veseli me, da to priznas«, je kon- cal mojster svoje predavanje. »Za- pomni si, da se človek tudi bonbonov prenaje — in slednjič se lahko pre- naje tudi najsladkejše tašČe. Ne po- zabi tega, Betka . . .« »Ne, stari,, današnjega vecera ne pozčibim nikoli, bodi preprican. Ne pozabila bi ga, četudi ne bi bil k temu primešal tašče. Dobro veš, da hočom biti in ostati samo mati obema, Pepi- ci in Vejvari. In ker za nje delam — delain samo kot mati. Ti ne veš, stari, kako mi je od onega dne, ko je Pepica odlsla od naju — tako cudno, kakor da bi niiorala umreti . . .« »No, no, mati«, jo je tolažil moj- sier. »Midva bova tu skupaj še dolgo časa. Caka naju pri mladili se vsako- vrstno veselje!« »Bog daj«, je rekla gospa Konde- likova skoro šepetaje, ztikaj cutila je, da bi se ji glas tresel; »Bog daj. Želim si življenja samo zaradi tebe — in za- radi njih!« Mojster Kondelik je bil pripravljen že za posteljo, stopil je sedaj k ženi in jo je poljubil za lahko noč. Ustna gospe Ivondelikove so bila vroča, na- lahno so se tresla in ko je pocival na njih soprogov poljub. jo je spreletel sladko-grenek cut. Bilo ji je res cud- no, zelo cudno . . . VI. Megle na obzoru. Besede gospoda Kandelika v zadevi v.inogradske »garniture«, niso padlo na tixla tla. Zdelo se je, da si je gospa Kondelikova vtisnila v glavo sopro- gov nauk, ki ga je dobila po usodnem dogodku z napaeno deklo Reziko. Vsaj videlo se je, kakor da bi se njeno do- sedanje prevneto zanimanje za vse kar se je godilo in bi se moralo goditi pri Vejvarovih, nekoliko ohladilo. Go- spa se je zdrževala in skrbno varova- la, da ne bi zopet s kako stvarjo t<\z- dražila »starega«. Gotovo so bili tre- nutki, ko bi šla z veseljem pogledati na Vinograde mlado gospodarstvo, povprašat o včerajšnjih in predvee- rajšnjlh dogodkih, svetovat, pomagat. Toda opomin gospoda Kondelika je bil prevec krepek — in gospa je torej namesto sebe posiljala na Vinograde Katinko, tu s kako slišcico za Vejva- ro, tam s samim naročilam. Drugace pa je čakala heerimih obiskov. Toda cudno; ko je Pepica tupatam skočila k mamici, ni bila več gospa Kondeli- kova tako zgovorna, kakor navadno. Ljubeznivo je sicer sprejela heerko, vprašala jo je po njenem in Vejvaro- vem zdravju, toda naglo je umolknila; njen obraz, vselej tako dobrodušen in zadovoljen, se je pokril kakor z lah- ni'm zavojem nekake oddaljene skrbi, njene oči so se ogibale zaupljivemu hicerkinemu pogledu, drugikrat pa so gledale po strani in pocivale na Pepi- ci, kakor bi pricakovala kakega vpra- šanja, kake vesti. Pepicai ni niti zapazila, da jo sedaj mamica ne spremlja do stopnjic. ]^a- kor je delala ])rej, in tudi ni slutila, da po njenem odhodu niainica; globo- ko vzdihuje, da gre v,časih celo v zad- njo sobo in da se sele cez dolgo časa vrne v kuhinjo, in včasih z oömi, na katerili bi bil vsak razun Katinke spoznal, da so se tam zadaj solzile. Ker je imela svoje lastne skrbi, ni Pepica Vcjvarova zapaz.ila nobene spremeinbo v materinem vedenju. Ka- ko pa bi tudi imela oei za kaj druffe- ga, kot za zadevo svoje mlade doina- cije! Vse ji je bilo tako novo in vsak dan ji je prinesel novih, drobnih sku- ¦f&rS?!J »NOVA DCBA< Stev. 90. in bo vieekakor novost za Celjl 17 let v Rusiji. Izdal je zblrki pes'ini »iPo-cesfci in step!« ter »Znamenje«, pa tudi mnogo feljtonov in potopisov jo njegovih,. Nastopi tudi z reeitira- iijorn svojih zanimivih spoininav s po- tovanj. Rjadivoj Rehar je Mari bo roan in sotrudnik mnogih lepih revij. Kot pesnik in pripovednik j*e znan tudi mlaetini. Danilo Gorinšek jo Coljan, živeč sediaj v Mariboru. Izdal je troje uspelih zbirk pesmi za mladino in ne- davno »Žalostno ljubezen«. Fran Roš }e Celjan, ki je objavljal pesmi v »Zao- nu« in drugod. Pise tudi feljtono in povosti za mladino. Ljubljanoan Mir- ko Kragelj bto čital pesmi iz svoje zbir- ke, ki je v tisku. d Koroški pevci so dospeli v Celje v ¦fioboto s popoldanskim ljubljanskim vlakoin. N& kolodvoru jib, je sprejela železničarska godha z- mnogostevilnim obelnstvom, mod katerim so bila za- stopana zlasti naša narodna drustva. Ob prihodiu je pozdravil koroške pevce v imenu mestne obeine celjske podžu- pan g. d.r. Ogrizek, v imenu okoliške obeine župan g. Mihelčič in v imenu Jugoslovanske matice g. Rafko Sal- tnič. Tudi občinstvo je goste živahno pozdravljalo. V imenu Koroscev se je za pozdrave zahvalil tajnik Slow krs'e. sooij. zveze v Celovcu g. Zwitter. Na. to je godba spremila goste v Narodni dom. Aleksandrova in Prešernova uli- ca ste bili polni obcinstva. Zveoer se je vršil ob popohioma razprodani dvo- rani v Narodnem domu koncert. Sli- šali smo dolgo vrsto koroških naroi- nih pesmi, kakor jib pojo naši koroš- ki rojaki. Navdušenja in ploskanja je bil vočer poln. Te tri in šc več koroš- kiih pevskih zborov bi žoleli slišati sy veekrat- Njihovemu razvoju bi to le korislilo, nas bi pa žho spominjalo na naše brate v, tužnem Korotanu. d Kako bode s celjsko policijo vbn- do6e? Predysem treba vedeti, da po za/konu z dne 13.. jirnija 1029 ne dobi- mo občinske, mestne palicije, temvec »predstojništvo mestne policijo« kot drzavno policijsko oblastvo I. stojmje: predstojnik policije bb podrejen di- rektno baini, ne mestnemu županu in ne srezkemu nat-elniku. Predstojnik mora imeti kvalifikacijo politicnega uradnika in ga iinenuje minister za notranje zadeve. Pritožbe in prizivi proti odrodbam >'predstojiiiištva mest- ne policijo« gredo na bansko upravo. Qbcine, na katerih območju vrši poli- cijsko sltužbo pred«tojnistvo policiie, morajo po uredl^i. ministra za notra- nje posle vzdrževati potrebno število policijskib in pisarniškili uradnikov in ostalo poinožno osobje ter zu vräo- nje eksekutivno službe potrebno urad- ni&tvo (uradniko, detektive, oficirjo, straže) in stražno osoljjo ter policij- ske agento. Dalje morajo obcine, n;i. katerih obmot\ju vrši službo lucdstoj- ništvo policije, placati stanarino in vso niaterijalne izdatke urada. Nižje policijske nainescence nastavlja in od- pušca zopet niestna občina, a le s pri- .sta.u:ko>ni bana po zaslišanju predstoji- nika policije. Glede rajona za celjsko polkvtjo bo seveda se nioraJa iziti po- seb'na naredba, J^er se bode moral iz- delati tudi ključza prispevke obeh ob- čin za policijo. Tudi še ni ugotovljeno. kak bi naj bil prispevek države za i)O- licijo. Razuine se, da mora biti isti specijeluo v Celju zelo znaten, že zato. ker bi niti mestna,, niti okoližka obči- na ne potrebovali tako vedikega poli- cijskega apamta kakor ga bodete uio- rali sedaj prevz-eti in vzdrževati. d Most cez Savin jo v Celju. Piše jo nam: Kdor gre čez naš most v Gelju ob casu ko vozijo po njeia težki vozo- vi z gramozoiin, peskom in premogom, nebote pogleda, kako globoka je Savi- nja, da bi ne utonil, ako bi se starina most zrušil pod teio, ki fie premika dan za dnev.om cez njegova pleca. Saj se mostnice kar upogibajo in odska- kujejo ])od težo. Dolgo ne bo šlo tako. to vidi tudi lajik in uvidi, da ljuba sar- vinjiska regulaeija, s katero je v zvezi tudi .vpra^anje novega mostu, ni no- bena igraca. Tudi bi cesta po Bregu in dalje prenesla precej gramoza, dru- gače kmalu ne bo mnogo boljša ko oma na Lisce., d Iz.celjske policijske kronike. — Dežnik je pozabila neka ku]>ovalka na vozu g. Robleka iz Žalca, ki je ku- povala z njega.v Prešernovi ulici ze- lje. — Martinova n. edel j> a j(> potekla čudovito mirno. Prijavljen Je saino eden edini veseljakovii-, s Savinj skoga nabrežja, ker je po GJavnem trgu prepeval. -7-Poskusana ta I- v i 11 a kol.es a. V soboto ob pol tl.J uri zvečer je bil aretiran pri »j'elenu«j na Kralja Petra cesti 20-letni delavec v celjski opekarni na Sp. Jludinji To- iiin Klovar radi poskusene tatvine kQ« lesa. Ukradel jj iz gostilniške veže ko-i lo, vredn.o okrog 800 Din in se je rav- no hotel z njim odpeljati, ko ga je za- gledal mesarski poinocnik Haložan, ga üstavil, mu vzel kolo in ga Lzročil poli- ciji. — Radi potepuštva je bil v soboto okrog 7. ure zvecor aretiran r.a Krekovem trgu 18-letni nata'kar Maks Vovk. d Uwrli xo: \ mestu Gelju 10. no- vembra 83-letni zasebnik Josip Oswa- titsch na Kralja Petra cesti 29 in da- nes 03-letni kleparski mojster v Go- .sjjoski ulici Jan Korber; v bohmnici je umrl 8. novembra 77-letni biv»i tr- govski potnik Franc Vrbančič. N. v m. p.! d Škrlatica. V izolirnici tukajsnjo holnice ni razun dveli oti-očičkov ru- darja Kovača umrl noben otrdk več in« škrlatici. Kokaj jib je že ozdravolo in so bill odpusreni. Se>daj je se (50 ma- lih pacijentov in pacijentk. Od drugod to diii ni bi'o prirastka. par pa jib pri- de so U) VA (ji'i/ in Zabukovce, k.ier .'¦' ixispibira1 komisija zadnjo soboto \>w ¦ glüdala v.sa stanova.nja in bohi.ike. d Obvni zbor Podporneya di'ustva za uboqe uceiue na drž. realni gimna- ziji v Celju se vrši v pondoljek, dne 18 novembra 1929 ob 15. uri v giinnazijV ski posvetovalnici. .d Hmie rctje *Khuba slovemkih ko~ iesarjev« se pričnejo v torek 12. t. m. ob 20. uri v dvorani gostilne »Zeleni uavnik«. 891 d Yrclec »PALMA« je najboljša madjarska naravna grenka voda, ka- tero priporočajo sloviti "zdra-vniki kot prvovrstno zdravilno sredstvo proti: zaprtju, želodčneinu in crevesneirnii katavju, hemeroidom, dobeljo.nju itd. »j'ALMA« naravna grenka voda de- luge in pomaga pri dnevni uporaM si- gurno, hitro in milo. Zahtovajte »Pal- ma* v lekarnab, drogerijab, si>ecerij- skill trgovinah aii v glavni zalogi/ Draijo 'Znidariv, Celjp, Jm-no skln- -ditiče. Izvirn^e'francoske pastil je Valda proti prehlajenju, gripl, influ- end itd. Prodajajo vse lekarne in drogerije d Cane za seno in slanio v Mariboru. Na sobotni trg je bilo pripeljanih 18 soz sena, otave [n sla.ine. Seno in ota- va sta se prodajala. po 90—120' Din. slaiina po 50—(50 Din za 100 kg. Kup- čija živahiui, cene zak ta tvoja j hcerka cvete kakor jjuncka. Pri moji j \eri, še nikdar ni bila tako lepa, ka- ; kor sedaj. Kar sveti se. Skuhala mi je kavo — veruj mi, tarn je drugacno mleko kakor v Pragi! Vejvara je go- tcvo zelo dobra duša, kaj ne, Beti — no, cni'ikan ejovek — in kolao je inne- la Pppica, tak, da se v ustih kar sam stopi! To je sreča, ako se dva taka mlad'a človeka snideta, kakor sta ona- dva . . .< Tetica Urlianova je vzdihnila, gospa Kondolikova se je vsa srecna na^nieh- nila. >JNo in kaj, Beti-c, se je tetica naglo spomnila. »ali ti ni Pepica še ničesar Gospa1 KoiidelLkova jo je vprašujoče pogledala. »No, saj sta že skoraj stii-i tedne skupaj!« -Da, da«, je prikimala gospa Kon- dolikova zamišljeno, »skoro štiri ted- ne že! Hiti čas, biti!« Da luiti, je vedela Katinka brez po- trdila gospe Kondielikove; na svoje vprašanje bi bila rada dobila druga- cen odgovor. »No. ali ti še ni zaupala?« fPepica?« je rekla gospa Kondeli- kova. »Moj Bog. seveda«, je nadlegovala tetica Urbanova. »Kaj pa, Katinka?« jt» vprašala gV spa Kondelikova, ka'kor bi se ravno- kar prebuidila. fO ti moj ljubi Bog, kaj!« je rckla tetica in se nannrdnila nad neraznm- Ijivostjo gospe Kondolikove. >Kaj me ne ra'zuiiies? Saj si mati, za božjo vo- Ijo . . . Zaane se ne spodobi, da bi po- vpraševala, sem neomozena . . . vče- raj sem samo z eno besodico Pipwi namignila, toda gleda'la me j« kakor miska iz luknjice, niti ena žilica ji ni zatrepetala, pa mi pravi: Vzemi, te- tica, še liialo kolaca! — Potem sem si mislila: no, pove mi Beti, in grem k tobi — a zdi se mi, da bom odšla, ka- kor som prišla . . .« Gospa Kondelikova se je pogladila po celu, gledala je Katin'ko z lzrazom, kakor bi bogve kje bila s svojimi misli- mi in je s suhoparnim glasom odgo- vor i la: >l\c, Katinka, jaz ne vem nicesar — niti na misel mi ni pri.šlo — sedaj imam polno glavo skrbi — prazniki so pred vrati — preraiMjujem, kaj bi Pepici, kaj Vejvari, kaj Kondeliiku —- razu.me se, Katinka, dai zopet prides k nam, kaj ne? Men da ti ne bo treba posebnega vabila pošiljati . . . ?« -Štev. 90------ »NOVA DOEA« Streu 3. d Cene krowpirju pri nasih sosedih. V zadnjemi »Kmetovalcu« piše inž. I. Jelačin, da stane danes v kupčiji na debelo j-odilni kroni'pir v Avstriji 00 do töLf;Dia, na Češkem 3>2—40 Din, na Poljskem 26—30 Din, is to na Mad- jar skom, iia Nizozemskem 32---55 di- narjev, v NeincijiöO—70 Din za 100 kilograinov. Cone na naših trgih so povprečno ugodnejiše, zfcisti v južnih krajili države. l'pati jo, da se bode pr.odalo "tudi prerrj kronipirji.i M1"- nuladJ,1 zlasti' če ostano ista. oarmska aašC-iUi kot sedaj, tudi šo P<> I. aprilu. d Velik uspeli nme kfane industrijc v Burccloni. Nai-olnik odd'olka za zu- nanjo trgovino v trgovinskem mini- strstvu1 dr. Steinmetz Sorodiolski.se je vrnil to dni iz Barcelone v Beograd in jo pororal, da ji> d'osogla naša Les- aa industrija na razstavi v Öarceloni vef'ik ušpolr. Naši razstavljalci so do- , .i/MHM'oma najveeje število nn- „i.ui. Dobiii M) i) grand prix-ov, i\o- čim so d'obili Fiiici 1 in Övedi 2. Tudi driipri naši r;izsfa\ I'jaldi. so biiii na- gradeni. rl Celjski xi>ort. ilrnniv-. (Ljubljana) ¦ Atlotik JšK 8 : 2 {A : 2). krasna kani- binacijska igra Hermesa, ki ji Atleti- ki niso mogli nud:iti cdpora. Tla raz- mpčena, oboinstva malo. — Prim-orje iW'(Ljubljana) : Oil imp 2 : 2 (1 : 1). Mladi „Priimorjaši niso predvedli igre kot v jeseiiskeiii prvenstvu. Nadkrilje- vali so sicer domačine v tehničnem in taktičnem p'ogledu, toda igrali so broz volje in starta. Moštvo »Olimpa« je igralo zelo pozrtv-oval.no. Najbolj&t de- la, sta bila ožja obramba in diesna ¦stran napada. «I NO. Metstni kino Celje. V pondeljek 11. noveinbra ob 8.15 zvečer se predvaja jsamo filim »Zeppelinov polet okoli sve- ta«. Film »N-oc pred smrtjo« odpado. Predistava traja tri četrt ure. Gene zni- tane. — Torek J2., srcda. 13. in četr- tc-k 14. noveinbra: »Golgata nak'th (hii«. Veličastna družabna drama v 7 ciejanjih. V glavnih ulogah Eleanor Board-man in James Murray, lzredno lepo tilmsko delo. --.Od petka JIL no- vembra daije se predvaja monumen- tal it i Nord isk-velefji I'm v 7 do. j an jih iŽena brez pajčolana«. V glavnih ulo- gah Lil Day over, znana iz filina vNqci pred srnrtjo« in (io'sta Ekman, znan iz velefilmov »Faust« in »Pleši, bajaco!/ Orlicster! SoežslB čevljd — Galoše norvcSke in Syedske znamke, v največji izbiri in najnižji ccni. ST. STRäSEK, KovaSka 1. Pošte v Sloveniji. Iz res era ta tajnika g. Iv. Mohoriča na seji trg.-obrtne zibornice v Ljublja- i;i dne 15. oktobra: Na podrocju direkcije post in brzo- javov \' Ljubljani se naliaja 113 dr- žavnih post, 253 pogodbenih i)ost in J94 ])omoznih post, Brzojavno službo vrši 244 pcštnih 'in 123 železniških lira.dov. Telofanske centrals ])a absto- jajo pri 177 poštahi. Ako primerjamo iiK'dsebojno to štovilko, pridimio do zn- kljiit'ka, da je število pogodbenih post za 120% veöje od državnih in da pri- (iejo na 5 pogodbenih post povpreeno 4 ppmožne paste. Polovioa pogod.be- liih post je broz brzoj«vne službo in le en a ectrtina ima telefonsko službo. Zato je potr-ebno, da se razširi telefon- ska služba, da bi kraji, ki so oddaljeni od želoznice, prLšli potom tololona do stika s sveto.ni. Prcd deerarizacijo post, ki jo je odrodilo ])o.štno ministrstvo meseca fo- Lruarja, je bilo štcvilo državnih in po- godbenih post v ljubljanski direkciji pcpolnoina v ravnoležju. Z deerariza- cijo so je- to razmerje izpromenilo v škodo državnili ])ašt in s torn tudi v škodo same službe. Zibornica je, kakor vain znano, todaj napela vso sile, da so odreclba glede deerarizacije post ne izvedo v prvotno naincravanem obse- gu. Medtem pa je bil teden dni po zad- nji zbornični plenarni seji izpreme- njen pravilnik ,o pogodlx^nih postal na- ta nacin, da se sedaj vse pogodbe- no poste do 105.000 enot lahiko i?n>re- n.'enijo v pogodl>ene. S torn je nastala nova nevarnost deerarizacij« postnih uradov. Zbomica je takoj, ko so je za- znal'o za ta ukrop v javnosti, prejela o;l j'aznih stra.ni, posebno iz vSav-mjske ! in« Šakske doline mnogo spoiiiiMiio in prosenj, da se zavza.me za to, da osta- nejo tainosiije pošto, katerim preti de- erarizaoija, se nadalje vdržavni upra- vi. Da so oddolži teni in-osiijaiii. it1 /borniea v svojem rei'eraln hü i/-\o/- niskoni kongrosu stavila prodlog, da se gospodarsko organizacijo colo dr- žave izreoojo jiroti nadaljevanju de- orarizacijo, ki, -v strokovncm oziru po- meni korak nazaj. Ta predlog je bil tudi sprejet v resolucijo kongresa in snioino zaito upraviceno prioakovati, da do nadarjnib deerarizacjj zäeiikrat [ no ho prislo. Ako bi se postopalo ! strogo v zmislu dopolnilnega pravil- nika, bi ostale v celi Dravski banovini k ŠL- 3 do 4 paste državne. Sajenjo drevja. Malokdo izsmed- gospodaTJev-sadj-ar- jov izvršuje vse opravike v z:\ozi z no- vinii nasadi po že v naprej določenem nacrtu. Gospodarsko sadjarstvo pa to rioobhodno zaJiteva, če hocemo dotoiti ktia»]'od drevja kot kulturne (ne gozd- mo) rastliiu- rodne, dobre pridelke in čimvočji dobičok. Poglavitna stvar za nov nasad je poznavanjo sestave zomlje in logo zomljišča. To je temelj gospodarakega sadjarstva. Sestavo zemlje lahko v glavnem ugotovimo sami, vsaj kar so povprečnih lastnosti zemlj« tiče (glo- bociiw, sestavo, zeinoljsko vlago). Lo- go (višinsko, nižinsko, breg. planota. snier pobočja proti solncu itd.) itak poznamo. Ko smo Ligotosili to, inoramo ugo- toviti, katero sadno p'leano so naan \ kraju najbolj sponaša. Zu sadnim ple- menom pa začnemo proucevati sorte. ki bi zemljišeu odgovarjale. Danes }e to prav enostavna stvar; imamo nam- reč knjigo >'Sadni iz;bor za Slovenijo«, kjer je natančno popisano, na kakšen f-vet spada sorta. No, pa to jo še pro- malo. Najprej inoraino vedeti, katere scrte, ki so v sadriejii izboru za Slo- voiiijo ali pa v domacem ožjem sad- uem izhovu pi-iporocene, nioremo sploli dobiti. V to svrho pišinio kai1 dopisnico vet drevesmcam, za katere \oino, da so soiidne, naj nam posljejo podatke, katere sorte goje. Ko dobiino od drevesnice odgovor, vza.moino v ro- ko knjigo »Sadni izbor za Slovenijo« ter iznova in prav temeljito proucimo vse sorte, ki\so pač v izJx>ru popisare. Sort, ki jili ni popisanih v knjigi, pa jih saini ali potoni zainosljivih sadjar- jf:V ne poznamio., sploh ne narocHijemo! C^d sort pa, ki so v »Sadnem izlp- lu«. popisane, pa nam jih drevesni- tarji ponujajo, tudi no bomo sadili vseh. Ce še ni določila dctmača po- ciružnica SVl) ožjega sadnega izbora, liioramo to napraviti za vse veoje go- spodarske nasade sa'mi zaso. Tako smo si dolooili na j>odlagi poznanja zem- ljižca sorte, ki jili namerava.rno saditi. Dolotiti je treba tudi sitevilo drevja ene sorte in vsoga drevja skupaj. (lo pa hoc'omo to dolor it i, moramo na- taiK-na vedeti, köliko drevja potrebu- jemo. Napravimo v to svrho nacrt ob- Iike na.sada in na zomljišou s kolio- kom zazmimujeiiK) kraj. kjer bonio vsadili drevo. Za ta načrt moramo točno proučiti pomen razdalj sadnega drevja za raz/ne vrsto nasadov. S teni delotn smo toeno določili ce- lotno število drevja, ki ga bomo ]josa- dili. To števito m*oram.o n?i to razdeliti na nianjša štovila sortnega drevja. Ponovno \zamemo v roko sadni izbor in na podlagi o]>isa, kaksno zeinljo in logo rabi sorta, določimo, koliko drev- ja ene sorte, koliko druge sorte bo treba naroriti. Nacrt novega nasada je s torn v glavnem gotov in pristopimo k rese- vanju (reaiizaciji) načrta. Zopet vzametno v roko dopisnico in naroc'inio v drevosnici, ki ima zaželje- ne sorte, število sortnega drevja, na- značinio zahtevo za višino debla (ri- sokodebelno itd.). kakovost drevja (prvovrstno, sortno in oznai'eno drov- je). Drevesnica nam bo ob primernem času poslala zaželjeno blago. Tako smo si zagotovili \ eni ali vec dreves^ nicah ])oti'ebno štovilo drevja in si- cer sortnega drevja. Za nasad pa ni dovolj, da imamo zagotovljono drevjo. Predon drovjo clobimo. mora biti že vse priprnvljono. V ta namen moramo niisliti na kopa- i»je ja/in, pripravo kolov, komposta. hlovskega gnoja, vozi za drevje in ar- boriir za pokončevanje krvavih uši, Če so slučctjno na mladem d-revju in jih ni uničil že drevesničar. Tekoin poletja si pripravimo prod- vseinkole. Kol naj bo raven, dolg, obe- Ijon, obžgan ali hnpregniran (prepo- jtn) z raztopino galice, katrana. Kol ni'ora biti popolnoma suh, ko ga upo- rabiimo. Obžgan ali impregniran mo- ra biti tako visoko, da bo še kakili 10 do 20 cm obžganega dela gledalo iz zemlje. Ko smo pospravili s travnikov alt njiv pridelke, se lotimo oim preje ko- panja jann. (Uoboke naj bodo 50—00 ccTitimetrov. Cim slabšaje zemlja, tern bolj plitve botlo jame, a 'zaAo čim sir- so, tako na travnikih 2—3 m široke, aikjer pa, razun v prerigolaneni svetu, manj kot 1 K> m, ce bocemo dober uspeb. Prst je pod vplivom solnca in dožja, ki kakor zimski mraz zastonj i/boljšujeta prokopano zomljo. Cim- dalje uoinkujota ta dva prijatelja, na zt'inljo, torn boljsa bo. K izkopanim jaimam nato dovaža- mo na kup komposta in par dni pred saditvjjo hilevski gnoj. Obojoga čim- več in- čimbolj preperelega. Ko je vse to žo pripravljoiio, zabijomo v sredino jTazne jame cbzgan ali impregwiran kol, da trdno stoji na dnu* nepreko- pane jame. Ko so koli zabiti, zacnemo 7. zasipavanjem jam. To delo vršimo tako, da ])rido groba prst m\ dno ja- h\ drob?»o ;.)a h rani mo za povrh. Le v •ij-tnem s«djar.stvu in tami. kjer jo bil svot žo parkrat ])rerigolan in s tern precej enakom-erno pognojen, je vse- ono, kako zasipljemo, ozirouna je še bcljio, da .pride dobra prst na dno, ker ho nam ni treba bati, da bi vecina ko- renin prehitro za&la v neprimeren svot. Ko je jama zasuta domalega do ro- ba, nasujemo preko oele jame čimvoč komposta, ki ga pomeš&mo mod prst. V tej phusti bo rastla veeina korenin. 1'jeko te plasti razgrnemo se za 10 do 15 cm na debelo hlevski gnoj. ki ga pokrijemo par prstov na debelo z na- vadno, copra v slabojvso prst jo. Jaina je za saditev pripravljena; le ekoij kola smo pustili tako veliko kotanjo, kolikor zahtevajo obroziine korenine drevesa. l>Aon jame je ostalo le še toliko naj- boljSe,. če le mogoče popolnoma prepe- rele kompostne prsti, kolikor je rabi- m.o za zasipavanje korenin. Kjer bodo prišle korenine v dotiko z zomljo, tain ne sine biti niti liievski gnoj, niti kompost, ki je slabo preiw- rel. kor bi »spalil« korenine. K njim spada — kot rečeno — le najboljša, popolnoma preperela kompostna prst, im travnikih še kvečjemu prst od kr- tin, ee res ne nioremo pripra\iti bolj- feO. S teni smo pripravili pravočasno \se potrebno za saditev in mir no ca- kajmo na drevje. Po taki pripravi bo- nio drevje, cej)rav bi ga bilo mnoMo. kaj naglo posadili. Dobro pripravljena jama, pravilna saditev sortnega drevja na pravem riiostu jo zibelka za mlad nasad. Cim- Lolj skrbno in pravočasno bo to pri- pravljena, tern lepši bo nasad. Inz. Jos. Skub ic v »Sadjar jit in vrt- narju* 9/1929. Med 7predno5ttni cna Prakfično za perilo in lep dar za drage malčke s siikami z a izrezati daje ^Schichlovo Terpcntinovo Milo atran 4.______________________________________________*N0V2 POBA«________________________________________________Stev. 90. Celjska posojilnica d. d. v Celjia Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000-—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'-. Sprejema hranflne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize In valute. V lasinl palači Marodni dom Podružnici: Maribor, Soštanj Oddam v novi hiši lepo sobo s prostorno kuhinjo in pri- tiklinami v bližini mesta s 1. decem- brom tistemu, ki mi da nekaj naprej. Naslov v upravi. 889 flbsoluentinja trgovshE sole želi mesto praktikantinje v pisarni. Cenj. ponudbe je poslati pod šifro »Marljiva« na upravo lista. Separirana soba z 2 posteljama, z elektriko in parketi, se takoj odda. Soba je zelo čedna I Naslov v upravi. 890 Dežnikarna 305. URflHDEK, CEL3E Kralja Petra cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo solnčnikov in dežnikov po najnizjih in konkurenCnih cenah. Prevzame in izvršuje vsa popravila in pre- obleke točno in solidno. Na drobno. Na debelo. 20°lo kronske bone \ kupujem za gotov denar. D. Hirschl in drug, Zagreb, Ilica 13. 5-5 „JAVA11 pienična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! — Razpo- Siljamo jo tudl po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor poSlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika 5? Pfhaii «ääät ^^11 vliiVUin v8eh dru>lh rudnikov 1 ^^^^^^^ dobavlja in do- s55 stavlja trgovina Franio Joii, Celje, ileksandrova ol. 4 Išče se za takoj ali za 1. januar solnčno stanovanje s tremi sobami, kopainico, kabinetom. kuhinjo in druffirni pritiklinami. Plača se 1.200 do 1.500 Din mesečno. Even- tuelno se plača tudi za nekaj časa v naprej. Ponudbe pod »SolnČno« na upravo lista. 3-2 Lep svetel LOKAL I s stanovanjem, se takoj odda v najem. | Istotam lepa klet. Poi2ve se v Go- sposki ul. 27 (pri hišnici). v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLNCU" 50.18 A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. Imam kljub pomanjkanju premoga cenejsi PREMOG KOKS LES v vsaki množini M. OSWATITSCH, CELJE Biro: Kralja Petra cesta 29. Telefon 141. SkladišČe : Ljubljanska c. 26. SUKNO za povrsnike in obleke kupimo najceneje, kot priznano najbolje v manufakturni in modni trgovini Milos Psenicnik, Celje Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inStalacije strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESIJO 4^ Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-19 Slavnema občinstvu priporoČa Josip Go^cnjak, mesar in klobasičar, gostiSna ,,pri jelenu** w Celje, Kralja Petra cesta 37, veliko zalogo vsakovrstnih mesnih izdelkov sveže goveje meso, prekajeno. vsakovrsfne klobase. Cene nizke, pret ajeno meso b iunko cena kg Din 26'—, klobase cena kg Din 15'— do 30'—. Specijaliteta blaga zajamčena ! Samo na veliko! Samo na veliko! Disave poper, cimt, nagelnove žbice, piment, (glavice) etc., celc kakor mlete, zajamčcno čiste, katcre sc v lastnem mlinu zmeljcjo, nudi najceneje tvrdka ALOJZ MASTNAK viktrgovina koionijalnega in špecerijskega blaga, lastna pražarna in ml!n za dlšave CJBImJB:, KRALJA PETRA CESTA štev. 22 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delni&ka glavnica Din 50,000.300-— Rczervni zaklad okoli Din 1O3OOO.OOO-— Centrala: Ljubjana, Dunajska c. PODRUŽNIC E: Brežice, Celje, Crnomelj, Gorica, Kranj, Logatco, Mari- bor, Metkovič, Novi Sad, Nowo mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Tr«t.----- BrzoJHvnl naslov i Banka Ljubljana Telefon it. 261, 4(3,5^2,503 in 504 se priporoča za vse v bancno stroko spadajoče posle. Urejuje Janko Lemičar. — Odgovoren za Konzorcij »Nove Dobe« in za Zvczno tiskarno Milan Cetina. Oba v Celju.