Jteo. 23.
Q Ljubljani, g ponedeljek, dne 29. januarja 1906.
Leto xxxi\i.

Velja po poŠti: ¥3 celo leto naprej K 26"— xa pol leta „ „ 13'— ?a Irtrt leta „ „ 650
•4 lin inesfc tt tt 220
V upravništvu:
celo leto naprej K 20'-~ ta pol leta „ „ 10'--5« četrt leta „ „ 5'— ia en mesec „ „ I*?®
>a polllj. na dom 20 h iwi mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
---dvorISte nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vralajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. UrcdnISkcga telefona Itev. 74.
Političen list zn slovenski narod
Inserati: Cnostop. petltvrsta(72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje (n praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Itev. 2. — Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije, UpravnlSkcga telefona Stev. 180.
Socialno demokracija drugod in pri nas.
Na Ruskem je soc, demokracija podlegla. Dasi so šli soc. demokratje v boj s podporo judovstva in je vse judovsko časopisje neznansko povečevalo njene uspehe, je vendar konec ta, da ruski delavec še danes čez vse spoštuje carja in si ne more misliti države brez carja. Casniška poročila judovskih listov so imela tudi še druge namene: služila so špekulaciji z ruskimi papirji na borzah, pri čemur so baje judovski špeku-lantje ogromno zaslužili. Vendar je sedaj neoporečno, da se je na Ruskem soc. demokracija izkazala kot preslaba za svoje namene.
Na Nemškem je pa jela groziti. Bebel je izdal geslo, da če vlada ne ugodi soc. demokraciji, se bo ž njo „po rusko govorilo." A državni kancelar grof Biilow mu je pokazal, da na Pruskem ne poznajo šale. Odgovoril je Bebelu: .Ce bi soc. demokracija poizkušala ropati, moriti, stavkati in demonstrirati tudi na Nemškem, bi se vsi taki poizkusi razbili ob trdnosti državnih naprav, ob vplivu vlade in ob zdravem raznmu nemškega ljudstva, ki se ne da vkle niti v socialistični jarem. Ce hočejo gospodje poizkusiti, kako se pri nas bastille naskokujejo, se jim bo to slabo obneslo. Svetujem vam, ne izpremenite svojih besed v dejanja! Videli bi, kaj bi iz tega nastalo!"
Tako je nemški državni kancelar v zbornici posvetil soc. demokratom. In da je soc. demokracija res velika le v besedah in grožnjah, ako se ji na prste stopa, se je videlo pri velikih zborovanjih, kjer so se so-ciji prav mirno zadržali iz strahu pred pikel-havbami.
Le pri nas v Avstriji je stvar drugačna, socialna demokracija čuti slaboto vlade in desorganizacijo državnega organizma. Saj se je zgodilo v Avstriji, da je predsednik državnega sodišča dr. Unger na Dunaju z odprto glasovnico volil socialne demokrate! Dvorni svetnik dr. Hock agitira po celi državi za framasonsko ložo in za to, da se odpravi versko-nravna vzgoja popolnoma iz šole. Zato pa raste socialni demokraciji greben pri nas. Njena moč ni v delavstvu, ker večina delavstva neče o njej ničesa slišati. Moč socialne demokracije je pri nas slabota države in izprijenost liberalnih strank. Jugoslovanska socialna demokracija n. pr. ni nikaka delavska organizacija, kakor se vidi iz njenih glasil, v katerih se bere kaj malo o strokovnih delavskih stvareh. Njena glasila pišejo ljudje, ki se zovejo .mlade napredne inteligente", so torej le gosposki liberalci, ki jim ni za delavstvo nič mar, ampak izrabljajo socialno demokracijo le zato, ker pri liberalni des-organizaciji ne morejo priti na vrh proti volji samogoltnih prvakov. In taka stranka | je delavstvu le v škodo, ker izdaja njegove interese in diskreditira delavske težnje. Rešitev delavstva je le v strokovni organizaciji.
7lii!ica iz parlamenta.
Dunaj, 26. jan.
Kratka zgodovina zadnje parlamentarne »epizode" je jako poučna. Z električno lučjo osvetljuje parlamentarne razmere, običaje, intrige mož za kulisami.
Baron Gautsch je hotel za volivno reformo pridobiti v prvi vrsti tri največje stranke, ki še vedno omahujejo: Poljake, Nemce in Cehe. Poljaki so takoj odklonili, ker so v večini nasprotniki enaki in direktni volivni praTici. Baron Gautsch je nadaljeval pogajanja z dr. Pacakom in dr. D e r s c h a 11 o. Dr. Pacak je vedno zahteval, naj poseben češki poslanec v ministrstvu zastopa češke koristi. S tega stališča je bil načeloma pripravljen prevzeti mesto dr. R a n d e. Z enakega stališča je bil tudi dr. Derscbatta voljan vstopiti v kabinet kot nemški minister brez portfelja. Vedel je namreč, da so nemške stranke večinoma zadovoljne z načrtom vo livne reforme. Njegova naloga bi torej bila, da v ministrskem svetu v prvi vrsti brani nemško posest glede števila mandatov. Vsa druga preporna vprašanja so bila pač v razgovoru, toda odložena na poznejši ugodnejši čas. Glede volivne reforme so bili v bistvu že edini. Ker pa beseda či besedo, nanesel je razgovor na uradniško vnrašanje, ki je vedni povod prepirom. Ustvariti so hoteli »modus vivendi" o tem vprašanju. Dr. P a c a k je izrazil mnenje, da bi češki poslanci ne ugovarjali, ako Nemci na Češkem dobe tretjino uradnikov v državni in deželni upravi.
Ce se podržavijo nekatere železnice na Češkem, naj se zagotovi obema narodoma sedanja narodna posest v statusu želez, uradnikov in v nemškem delu češke kraljevine naj se ustanovita dve novi prometni ravnateljstvi. Gledč druge češke univerze in notranjega češkega uradnega jezika je izjavil dr. Derscbatta, da si se more vezati rok, dokler se ne ustvari premirje ali »modus vivendi" ▼ drugih vprašanjih. To bi bilo mogoče tedaj, ko bi bila uglajena tla za parlamentarno vlado.
Take daleč so bila dozorela pogajanja z baronom Gautschem. Dr. Pacak in dr. Derschatta sta se torej le osebno obvezala, oziroma žrtvovala v upanju, da polagoma ublažita nasprotja in utrdita pot do premirja med Cehi in Nemci. V zadnjem trenotku pa se najprvo zbere trojica nemškega vodstva. Dr. Derscbatta kot četrti v vodstvu se je umaknil v Gradec, dobre ve-doč, da mu voditelji ostalih treh strank prekrižajo račun. Zate ga razni nemški listi strastno napadajo ter razpravljajo že o vprašanju, ali je še mogoč kot načelnik nemške ljudske stranke. Ko bi bil baron Gautsch imenoval kar osem nemških mini-nistrov, potem bi se oglasilo vsaj esem novih ministrskih kandidatov.
In dr. Pacak, kateremu ne prijajo ne lepe zakulisne intrige, je v zadnjem trenotku začel resno razmišljati, kaj naj stori. Pozval je na Dunaj parlamentarno komisijo svojega kluba. Uspeh je znan, komentara n: treba. Zdaj bodo menda Mladočehi zadovoljni z dr. Rando, kateremu očitajo pre-mehko srce.
Srbsko - nustrllshi konflikt.
Shodi srbskih trgovcev.
(Izvirno poročilo .Slovencu".)
Belgrad, 28. jan.
Shod trgovcev iti producentov iz cele dežele, kakor sem vam brzojavno sporočil, je bil nepričakovano sijajno obiskan in pc-polmoma soglasen v sklepanju resolucij. Dan pred shodom je več zasebnih vozov pripeljalo iz dežele v Belgrad do 2000 trgovcev. Shod bi se bil moral vršiti v ogromni dvorani .Bulevara", v kateri labko Stoji 5000 uua. Začetek shoda je bii nazna-
njen ob 10. uri dopoldne, a že ob 9 je bila dvorana tako polna, da se ni moglo nič več notri. Na ulicah okrog .Bulevara je bilo še 2—3000 oseb, trgovcev in ljudij, ki so posebne interesovani pri tem sporu. Da se da prilika vsem udeležiti se zborovanja, je bile sklenjeno, da se vrši shod pod milim nebom, na Pozorištnem trgu, pred spomenikom kneza Mihajla. Veliki prostor pred »Narodnim pozorištem" in pred spomenikom je bil prepoln sveta. Govorilo se je z velikega gledališkega balkona.
Shod je otvoril industrijalec in vele-tržec Dimitrije Cirkovič, predsednik .Srpskog bredarskog društva". Navedel je tok pogajanj z Avstro-Ogrsko in označil nekorektnost ravnanja Avstro-Ogr-ske, ki nas hoče najprej oslabiti, da ias nekega dne lažje pogazi. Našim prednikom se niso smilile glave, da nas politiško esve-bode, tudi nam se ae smejo smiliti žrtve, da se gospodarsko osvobodimo. Naili bomo pet in način, da zmanjšamo škodo, ki nas čaka.
Veletržsc-izvoznik J e c a Ž. J o v a -n o v i č , stari narodni poslanec in predsednik ,.Izvozne banke", se zahvaljuje na mnogobrejnem obisku. V nevarnosti so interesi domovine, a kadar je v nevarnosti domovina, moramo vsi složno priskočiti, da jo branimo, brez ozira na to, kakšno je naše politiško mišljenje. S tem bomo im-ponirali nasprotnikom Dogovor z Bolgarijo ni unija, smpak le težnja, da pridemo do unije Vlada je pametno storila, ker je odbila zahtevo, da se odrečemo tej pogodbi. Srbske vlade se ne smejo udajati željam te ali one tuje države. (Burno odobravanje.) Naša vlada, kakršnakoli raj že je, ona je naša — srbska! (Viharno odobravanje in ploskanje.) Pogodbo z Bolgarijo moramo držati in ostati na stališču: Balkan — balkanskim narodom! Avstrija je nasprotna pogodbi z Bolgarsko, ker nerada vidi, da se mi na Balkanu slo-žimo, a nam to diktirajo naši interesi. Zaprta so vrata izvozu našega žita v Avstrijo, a našli smo nove trge. Ako bomo izvažali živine, bomo ž njo izvažali tudi koruzo, ako pa živine ne bomo izvažali, bomo koruze vseeno izvažali. Svoje produkte bomo izvažali v Nemčijo, a njene fabrikate bomo uvažati iz nje in tedaj bo Avstrija nas i s k a 1 a. Z Avstrijo hočemo pogodbe, a častne, ne take, ki bi bila obvezna le za nas, ampak tudi za njo. Bodimo Srbi! Vzdržimo boj! (Burno odobravanje) Veletržec izvoznik iz Rožnja Djeka Bračinac, 301etni (najstarejši) narodni poslanec, konštatira, da nas Avstrija hoče z Bolgarske razpreti. Avstrija je pogazila pogodbo, ko je zaprla mejo in po tem ni Srba, ki bi še vrjel v njeno lisičjo iskreno,s'. Jhz ssm sera iz voznik, v nevarnosti je moj osebni interes : bitialine biti, a kadar je v nevarnosti interes domovine, se osebni interesi izgube. Cuvajmo se tega po imenu prijatelja in iščimo nove trge, ki jih bomo tudi našli. Vladi priporočam, da se drži pogodbe in da do 1. marca, dokler to zahteva pogodba, stoji na stališču zakonu.
Mile K o c i 6 , veletrgovec iz Niša, izjavlja, da mu je vrnjen cel transport svinj, ter priporoča, da v boju re popuščamo in da se moško držimo. Ne pustimo, da bi nas Avstrija gospodarsko okovala, kakor smo pod Turki politiško okovani, s ako se najde izrodkov, ki bi služili Avstriji, da jih — bojkotiramo! (Tako je!)
Veletrgovec Milija Milouano-v i c , stari narodni poslanec iz Bačine,
i pravi da je Srbija svoje obveze vestno izpolnjevala, a da je Avstrija pogazila pogodbo. Barimo se, ker mi se danes lažje borimo gospodarsko, kakor so se pa naši dedje, ki so jih Turki nabijali n& kolce. (Živo odobravanje).
Potem so bili prebrani mnegobrojnt brzojavni pozdravi in soglasno sprejeta resolucija.
Glavne točke resolucije sem vam poročal brzojavno, naj dodam še to, da je zbor
i odobril srbsko - bolgarsko pogodbo, kakor
mero skupne brambe gospodarskih in držav nih interesov.
Po sklepu zbora je nesla to resolucijo deputacija ministrskemu predsedniku, a udeleženci so manifestirali po ulicah ed gledališča do dvora. Pred ministrstvom presvete se je po sprejemu resolucije zahvalil ministrski predsednik Ljuba Stojanovič udeležencem sheda, ker so odobrili vladino postopanje.
Man festantje so na ulicah na več krajih sežgali na demostrativen način več številk »štampe"., ki edina drži z Avstrijo. Pri njej sodeluje Ž. Bal ug d ž e, pred čegar stanovanjem so priredili hrupne demonstracije. Pred uredništvom »Stampe* so se ponovile demonstracije. Hiša je vsa ometana s črnilom in jajci, tako da izgleda črno-rumena, s čemur so hoteli označiti pisanje »Stampe" katero pisanje je zelo sumljivo. Zažganih je bilo tudi več številk dunajske »Neue Freie Presse".
Belgrad oskrbujejo branjevke iz Ze-muna. Danes se se vse vrnile in ni jim dopuščen dohod v Belgrad, ker niso imele dokazov o izvoru predmetov, ki so jih prinesle na belgrajski trg, v uradnem srbskem prevodu, in niso hotele plačati za kemično analizo svojega bi* ga, kar bi vse po pogodbi morale imeti in storiti. Z ministrskimi razpisi so se te odredbe znatno ublažile, a včeraj je finančni minister vse te razpise umaknil in odredil, da se carinski uradniki doslovno drže pogodbe.
Zemun živi izključno od Belgrsda. Brez Belgrada bi propadel, postal bi navadna vas. Ako bodo te razmere na meji dolge trajale, bo Zemun pretrpel ogromno škode. Lujem, da hočejo Zsmunoi poslati v Zagreb deputacijo, da hrvaška vlada od Pešte in Dunaja doseže, da se saj nekoliko branijo koristi Zemuna, ki brez premeta z Belgra-dom ne more živeti.
Celokupno časopisje piše soglasno. Vsi odobravajo ravnanje vlade, akoravno so jo še pred par dnevi napadali vsi razun »Od-jeka". Skupščina se snide v ponedeljek 29. jan. Tudi ta bo soglasno odobrila delo vlade.
Zanimivo je, da so vsi govorniki na shodu politični nasprotniki vlade, stari radikali, katerih vodja, N. P. P a š i č je položil temelj carinski uniji z Bolgarijo, in naprednjaki, ki so bili doslej edini na glasu kot avstr« fili. Kakšno je razpoloženje napram Avstriji, je možno spoznati iz tega, ker so se proti njej dvignili ogorčeno dosedanji notorični srbski — avstrefili.
Naši predniki niso Srbije osvobodili zaradi svinj, ampak radi nas, svojih sinov. — Borimo se za gospodarsko svobodo! To je občni, edini klic, ki se čuje od Drine do Timeka, od Save in Donave do Kosova
Carinski spor s Srbijo.
V Berolinu vzbuja veliko pozornost članek .Novega Vremena- ped naslovom »Preobrat v razmerah med Avstrijo in Rusijo". List naglaša, da je zdaj oni ugodni trenutek, ko se lahko Rusija oprosti zaradi nastalega carinskega spora med Avstrijo in Srbijo onih spon, v katere je bila okovana pe Muravjevi balkanski pogodbi z Avstrijo. Ta pogodba je koristila edinole Avstriji in je kriva, da niso balkanske države več zaupale Rus Tudi glede Makedonije je ostala pogodba brez uspeha. »Nov. Vreme" upa, da naznani ruska vlada avstrijski nemogočnost skupnega nastopa na Balkanu in da ne dovoli Avstriji popolne svobode proti Srbiji in Bolgariji, marveč hoče nastopiti za koristi navedenih balkanskih držav. List končno priporoča, naj obe državi na miren način razveljavita rusko avstrijski dogovor glede Balkana.
Češki poslanec Klofač je poslal v imenu svojih prijateljev v Belgrad in Sofije izjave, ki obsojajo nesrečno balkanske politiko Avstrije, ki odbija Slovane. Izjava konča: Na vaši strani je pravica, Bolgarija in Srbija naj vztrajata ns skupni poti. Slične
» nMrtnrovnin n^nnrloft in^i ror)i\ri1ti*.
I O] G, t t UAWVinTa;U vMjiVtfmu IMMI I WWI»uimv
napredne in radikalne stranke za državno pravo.
Od sobote nadalje zahtevajo srbski carinski uradi srbske napovedi za iz Avstrije uvažano blago. Vse iz Turčije in Avstrije za Srbijo uvažano blago obdrže na belgraj-skem kolodvoru.
Avstrija namerava baje odpoklic a t i s v o j e g a poslanika v Belgradu.
Bolgarska vlada je odgovorila Turčiji, ki je zahtevala z ozirom na berolinsko pogodbo, naj Bolgarija opusti carinsko zvezo s Srbijo, da imajo pravico tolmačiti berolinsko pogodbo le velevlasti, ne pa tudi Turčija.
Položaj je jako resen. Od vseh strani preže neprijatelji Avstrije, zato ima Srbija velik pogum. Iz najmanjšega vzroka se lahko razvijejo važni, usodepolni dogodki...
Iz Belgrada prihaja poročile, da znaša vrednost odpovedanih srbskih naročil v Avstriji 22 milijonov kron. Belgrajska ,Štampa4 poroča, da je srbska vlada prepovedala transito promet blaga iz Avstro-Ogrske.
Na Ogrskem — absolutizem ?
Vse kaže, da so se pogajanja z Andras-syjem razbila.
Grof Andrassy je bil voljan sestaviti vlado, a njegovi pogoji niso bili v soglasju z dvanajstim članom brambenega zakona, ki določa enotno vodstvo in poveljništvo ar made. Cesar je želel, da prevzame Andrassy vlado po vladarjevih načelih o armadi, a Andrassy je to odklonil. Vladar je nato naročil Andrassyju, naj sporoči voditeljem koalicije vladarjeve želje in naj o njihovem odgovoru poroča vladarju.
»N. Wr. Tagblatt" poroča, da je naročil vladar Andrassyju, naj opozori voditelje koalicije na resne posledice, ako vztraja koalicija pri svojem naziranju, da ne prevzame vlade po sedanjih zakonitih določilih. Ako se izjalovi poizkus z Andrassyjevo pomočjo sestaviti vlado, koalicija ne pride več do vlade.
Sedanje ministrstvo bo pooblaščeno, da zaduši anarhijo in napravi red na celi črti.
Andrassy je v Budimpešti poročal osvojem zaslišanju pri vladarju Košutu, Dara-n y j u , Szellu, Apponyju in grofu Zichyju. Danes ob 5 uri popoldne ima v tejzadevi izvrševal n i odbor ogrske koalicije s v o j o s e j o.
Ogrski politiki s časopisjem vred ne upajo dosti na mir med vladarjem in krono. Zadovoljni so sicer, da zasliši vladar še enkrat Aadrassyja, a na uspeh ne upajo, ker vladar ni voljen ugoditi Mažarom, glede armade.
„Az Ujsdg" piše, da prevzame koalicija najbrže pod sledečimi pogoji vlado: Vprašanje o armadi se reši s kraljevim oklicem. Liberalni vojaški program devetorice prično koj izvajati. V mažarskih polkih uvedejo mažarski službeni in občevalni jezik. Vprašanje o armadnih grbih in znamenjih prično proučavati.
Ustanoviti nameravajo tudi topničarske in tehnične honvedne čete, ki jih je obljubil Tisza.
Z Dunaja premeste v Budimpešto tudi skupno finančno ministrstvo.
Razpust in odgodenje državnega zbora nameravajo ustavno določiti.
V	soboto je zaslišal vladar tudi nadvojvodo Jožefa, kakor sodijo, v zadevi ogrske krize.
Trozveza na Balkanu.
V	Belgradu je javna tejnost, da so sklenile Srbijo, Bolgarija in Črna gora zvezo naperjeno proti Avstro ogrski. Zveza se opira na Angleško. Nekdanji minister Žujevid je pregovoril črnogorskega princa Mirkota, da je v tej zadevi posredoval pri angleškem kralju Edvardu, s katerim sta prijatelja.
Papež in Francija.
Papež je izvršil pisma na francosko škofevstvo in duhovščino. To nima nobenih podrobnih načitov za francoske katoličane, ker še ni mogoče priti med škofi do spo* razumljenja v nazorih o bodočem postopanju cerkve nasproti zakonu o ločitvi. Pismo je splošno in zahteva tesnega združenja vseh francoskih katoličanov. Tudi je prav, da se cerkev še ne odloči; zakaj kakor je po zunanjostih sklepati, ne misli vlada cerkve osvoboditi, ampak jo hoče po posebnih odredbah vkovati v še tesnejše spone. Tako mislijo imenovati škofe po italijanskem načrtu, ki dovoljuje tako imenovanje samo z dovoljenjem vlade. Tega ne more apostolska stolica nikoli odobriti.
Novi boji v Maroku.
„Agence Havas" poroča o bojih v tan-gerski okolici med Rajsulijem in rodom An-drejas, ki je zažgal v soboto tri vasi južno ed Tangerja. Rod Andjeras namerava splošen napad na Rajsulija.
Grki proti Italijanom.
V	Atenah so zelo razburjeni vsled poročil s Krete. Italijanska vojaška oblast v
italijanskem krečanskem nadzorovalnem okrožju je namreč obsodila ubogo občino Campanu, da mora tekom 14 dnij plačati 20000 frankov odškodnine, ker je bil ubit med volitvami neki italijanski vojak. Itali janski vojaki so ob volitvah ubili 2 Kre-čana in jih ranili 20. Italijani so zagrozili, ako ne plača občina odškodnine, bodo za-rubili poljske pridelke in z orožjem iztirali odškodnino.
Nova črnogorska trdnjava.
Iz Kotora javljajo, da zida Črna gora med serpentinami, ki peljejo iz Kotora na Cetinje, trdnjavo, ki bo oborožena s težkimi obsednimi topovi. Iz te trdnjave se bo lahko streljalo v k o t o r s k i zaliv, nasprotno pa bi bilo nemogoče.
Japonska.
Japonoi povišajo svoje rimsko poslaništvo v zastopništvo. Med Japonsko in Kanado nameravajo podpisati pogodbo, ki bo slična oni med Japonsko in Indijo.
Japonski državnik baron L u j e n -matu je izjavil, da je malo verjetna vest o prodaji Filipinskih otokov po Zedinjenih državah Japonski. Politika Zedinjenih držav je imperialistična in neverjetno je, da se ločijo Američani od Filipin, ker bi tako zmanjšali svoj ugled in vpliv na Vzhodu.
Rusija.
V	Odesi je vrglo na petek zvečer pet anarhistov v neko zalogo za črevlje bombo, ker lastnik ni hotel plačati anarhistom zahtevanih 500 rubljev. Policist je ustrelil be rolinskega anarhista Leuna Hey, ko je hotel oprostiti prijetega tovariša.
Na moskovskem plemiškem shodu so z ogromno večino izrekli zahvalo W.tteju za njegove zasluge in pa, ker je izposloval carjev ukaz z dne 30. oktobre. »Novo Vreme" poroča, da splošnega ruskega cerkvenega shoda ne skličejo pred jesenjo.
Iz političnih razlogov je odpustila ruska vlada več višjih pravosodnih uradnikov. Nekega člana poltavskega sodišča je pozvala vlada, da mora zapustiti službo, ako ne izstopi iz ustavne demokratične stranke. Med ruskimi sodniki „čisti" novi ruski pravosodni minister Akimov.
£emstva so izračunala, da bi potrebovali 25 milijonov rubljev za pomoč prebivalstvu v pokrajinah, kjer je lakota.
V	R i g i so zaprli trideset članov leških vstaških čet, med njimi tudi dva voditelja. Na Livskem so zopet napravili red. Ustrelili so pet vstašev. Na Kurskem nastopa vojaštvo z vso odločnostjo in vztrajnostjo proti vstašem. Ustrelili so šest vstašev. V Minskem so vrgli na gubernatorja bombo, ki se pa ni razpočila. Zaprli so več oseb, ki so streljale iz revolverjev. V Batum so odšle vojaške čete. Brzojavni promet in promet potnikov na železnicah je zopet urejen.
Pogorel je glavni del mesta H o -m e 1. Oplenili so v Homelu trgovine in bazar. Vsled odločnega vladnega nastopa je nastal mir v kurski, paltavski in černigov-ski guberniji.
.Ruski Invalid" poroča, da s e vra-čajo v Sibiriji zakonite razmere.
»Novo Vreme" poroča, da bo znašalo število ruske armade na Daljnjem Vzhodu 25 00 00 mož, ki jim bo poveljeval general Unterberger.
NlaroSka konferenca.
V	soboto je razpravljala msročanska konferenca o ureditvi davkov. Razpravljali so tudi, kako izboljšati način pri vplačevanju carine Maročanski zastopniki so predložili načrt davčne preosnove, ki me i drugim zahteva tudi povišanje carine na blago za 20$, na gotove st /ari pa kakor kavo, čaj, sladkor za 40% na opij in druge pijače pa 100%. O tem načrtu se posvetuje danes popoldne posebna komisija. »Giornale d' Italia" piše, da poveri konferenca najbrže Italiji preosnovo maročanske policije. I; Melille poročajo, da je izkrcal neki neznan parnik v Marhiki dva topova s strelivom in mnoge zabojev Mavserjevih pušk in patron. Orožje je namenjeno za maroškega pretondenta.
Katehetje tožijo profesorja Masaryka.
Pred nekoliko dnevi se je vršil v Pragi shod čeških in moravskih dijakov, kjer je govoril tudi profesor Masaiyk. V svojem govoru je napal katehete in izjavil, da je po njegovih izkušnjah vsak katehet nekak vohun. Zato Masafyka tožijo vsi češki ka tehetje (722 po številu) zaradi razžaljenja časti.
Volitve na Angleškem.
Na Angleškem je izvoljenih do zdaj 382 liberalcev, 42 delavskih zastopnikov, 153 unionistov in 84 nacionalistov. V Du-blinu je bil izvoljen bivši drž. tajnik za Irsko konservativec Bsug, kar vzbuja veliko pozornost, ker je prej zastopal glavno mesto Irske zastopnik irske narodne stranke.
Dnevne novice.
Dr. Tarčar užaljen. Kakor otrok
k materi se je zatekel užaljeni vitez dr. Tavčar v soboto v »Narodu" k ljubljanskemu škofu, katerega milo, kakor le on zna, prosi, naj prepove »Slovencu", da ne bi sramotil dr. Tavčarja, ki se je seveda edino le zaradi svoje pobožnosti in svojega pristno katoliškega prepričanj a izsmuknil, da reši svoje življenje. V svojih halucinacijah vidi seveda povsod samo škofa, dasi ta nima z g. dr. Furlanovo afero niti s »Slovenča-vim" »prefriganim in prekanjenim manevrom" prav nobene zveze A dr. Tavčar je klerikalec od nog do glave, in zato ne more tudi zdaj odgovoriti najmanjša stvari, da ne bi slovesno apeliral na škofa. Ginljivo se sliši, ko dr. Tavčar slovesno sam o sebi proglaša v svet: Na časti dr. Tavčarja n nobenega madeža! Hm! — Pogumen mož je dr. Janez Tavčar. Škofa napada, ker dobre ve, da ga ne pozove na dvoboj, par dni pa ima sedaj poseben pogum tudi na častnike, to pa od tistega dneva, ko je bil v aferi z dr. Furlanom proglašen kot nesposoben satisfakcije. Ni čuda, da nima sedaj poguma samo na škofa, am pak tudi na častnike, katere psuje z .najetimi brambovskimi sabljami" G. dr. Tavčar menda pozablja, da častniki dobe lahko tudi še drugo pot, da obračunajo ž njim za psovke. V soboto je dr. Tavčar priobčil neko povelje polkovnika Vučetica v zadevi častniških dolgov. To je zopet nov predmet dr. Tavčarjeve narodno napredne politike. Dolgovi pa menda vendar niso tako sramotni, sicer bi dr. Tavčar gotovo še lani ne imel 6000 dolga na svoji graščini. Kdaj pa bo plačal dr. Tavčar za Možakljo tistemu ubogemu revežu, ki mu je njegov sin otroka ustrelil? Dr. Tavčar je pri svojem napadu pozabil povedati, da je rezervatno povelje prepisaliz .R d e č e g a P r a p o r j a", kijeimel noticootem že pred tedni. ^Narodovi" ,viri" so se torej tudi v tej točki pokazali za malo izvirne. Izvirea je pri Tavčarju same njegov pogum, ki slavi z dr. Furlanovo afero že trojni jubilej.
Kdaj bo liberalni zaupni shod? Kličemo ga, pa ga ne prikličemo. Glasilo mladih nam je še potrlo vse upanje. V „Našem Listu" beremo:
Revizija liberalnega p r o -p r a m a. Kakor nam poročajo, naj se napovedani revizijski shod slovenske liberalne stranke sploh ne vrši. Ako se si mislili pod revizijo stranke vsakotedenske večere v gostilni „pri roži" v Ljubljani, Židovske ulice, bi to vsekakor lahko tudi javno povedali. Eden ali dva taka žuifiksa sta že bila, vendar pridejo njega udeleženci pri vprašanju o važnih političnih vprašanjih, ki so jih tam obravnavali, v zadrego.
Kaj so pa hoteli mladi še več od starih? Dr. Tavčar že ve, kaj hoče! Saj je v Židovskih ulicah res že prostora za vso to imenitno stranko.
Deželni predsednik gospod Sohvrarz se je včeraj vrnil z Dunaja.
Imenovan je supleut na gimnaziji v Kranju g. Ivan Grafenauer za pravega učitelja.
Shod srbsko-bolgarskih vse učeliščnikov se je vršil na Dunaju v zadevi carinske zveze med Srbijo ia Bolgarijo. Na shodu so govorili slovenski, hrvaški, srbski in bolgarski vseučiliščniki, ter pozdravljali zmago jugoslovanske misli
— Novioe z goriških hribov. U m r 1 a je ga. c. k. žel. komisarja in voditelja VI. stavb, železniške prečke v Kanalu. Zadela jo je srčna kap. Truplo so prepeljali na Dunaj. — Prvi železniški stroj smo videli v Kanalu 2. t m. Vozi vsak dan iz Gorice do postaje Grahovo, kamor prevaža velike množine obdelanega kamenja s Plavij. V tunelu pri Bukovem delajo zid in obok močen okoli 280 cm in delavci pravijo da bi znal tunel dozidan biti do konci aprila. — M r a z a j e bilo po kanalskem le do 3 —4 stopinje C 24. t. m. pa 7-8 stopinj. — „ M a š n i k" padel vgrob. V Levpi pri Kanalu je bilo treba dne 26. t. mes. izkopati grob na pokopališču. Poslali so dva moža. Eden njih, katerega se je bil prijel priimek „mašnik", je bil zelo udan žgani kapljici. Prav blizu cerkve se je pa z novim letom odprla nova žganjarna. Možicelj — grobar se ga je tako do dobrega napil, da ni mogel več stati, tem manj pa kopati jamo. Njegov tovariš
mu je bil vreden posnemovalec. .Mašnik« hoče jamo dalje kopati, pade vanjo, sodrug mu pomaga vleči, padeta oba. — Očka župan v Kalu ima to zaslugo, da pridno skrbi za žganjarne. škandal! Blizu cerkve in pokopališča! Upamo pa, da kmalu usahne ta studenec »mrtvaške vode". — Radi ž g a-n j a z m r z n i 1 je dober kmet podomače »Tratar" iz Loma, ko je šel s Slapa proti domu. Sli so ga iskat drugi dan, ko ga ni bilo domu in so ga našli v snegu trdega I Prijetna smrt -— a strašna, kar brez ke-sanja in priprave! — Junca na raku bolnega so v Kalu skuhali in snedli v neki gostilni. Buon appetito! Kje so javni organi? Kje je mesojedni ogleda? — V želodec ustrelili so mladeniči nekega tovariša v Avčah na dan sv. Štefana. Mladenič še živi, a zdravje se menjuje sedaj tako, sedaj drugače. — Velika postaja je zgrajena za Avče-Ro-č i n j. Toda dovozne ceste ni. Pravijo, da bo ta postaja „eine stille Station", ker ne prejemajo tovorov! Nič! Dovozna cesta naj se napravi. Tudi tukajšnji prebivalci plačujejo davke!
—	Potres. It Reke poročajo da so na Liki 27 t. m. čutili več potresnih sunkov.
—	Brez snega. P r i S v. Krvi na Koroškem ni nobenega snega, akoravno ga je povsod drugod dosti.
—	Burja v Trstu je pihala tedai s hitrostjo 64 do 100 km. na uro. Več oseb je ponesrečenih.
—	Društvo furlanskih fantov — Gorkemu. V Gorici obstoji društvo „Unione dei Giovani Friulani" — društvo furlanskih fantov. Te društvece pa se je sedaj kar nakrat osokolilo ter poslalo Gorkemu brzojavko povodom obletnice ruske revolucije. V tej brzojavki govorijo celo nekaj o — idealih!! Ce bi poznal Gorki te furlanske fante pobližje, bi se zjokal nad njimi!
—	Šesta lekarna v Gorioi. V
mestnem svetu goriškem so sprejeli predlog, da se napravi v Gorici še jedna lekarna, in sicer ali v ulici Sv. Klare ali kje proti soškemu mostu.
—	„Lega" koprskega okraja je imela svoj letni občni zbor, kjer je izkazala 23.899 K dohodkov, 22.458 izdatkov, torej 1441 K prebitka. Najnevarnejše delo te „Le-gine" podružnice je nova ljudska šola v Krkavcih, za katero je izdala 14.500 kron. Kakor se vidi, bodo imeli v Istri rodoljubi še mnogo posla, predno si zagotove vsaj nekaj postojank. Predsednik koprske „Le-gine" podružnice je neki Kobalj, torej — pristni IMijan.
—	Znamenito starino so odkrili te dni v kamnolomih Vareton in Vallelonga v okolici P u 1 j e. Delavci so našli razvaline male cerkvice; okraski in oblike so iz dobe Justinijanove in spominjajo na basilike v Raveni, vol tomanske pol bizantske.
—	Mornariška vest. Vojno ministrstvo namerava prodati vse torpedovke II. razreda (zgrajene povečini 1. 1880 do 1886.) ia več starejših torpedovk I. razreda in jih sevč nadomestiti z novimi.
—	Trboveljska stavka pa »Rdeči Prapor11. Korlček Linhart, ki je povzročil stavko v Trbovljah, v „Rde-čem Praporju" izliva vso ivojo jezo nad »klerikalci", ki mu še v Trbovljah ne dajo miru. V resnem času stavke strelja take kozle, da je groza. V istem članku zmerja „podpornike11 v Hrastniku s stavkokazi in kliče društvenemu predsedniku fej, 43 vrst za svojim psovanjem pa že hvali ravno to društvo, ker se je izreklo popolnoma solidarno s stavkujočimi delavci. Najbolj pa Korlčka jezi, ker postopa v stavki „Paz-niško in delavsko podporno društvo v Trbovljah" samostojno. Seveda, Korlčka jezi, da nima vse komande v Trbovljah sam, kakor svoj čas »pošteni* Mlakar. A Korlček ne zaupa več samemu sebi. Zato je pa poklical na pomoč bradatega Etbina Kristana, da mu pomaga pri stavki in v boju proti »trmastim* trboveljskim »podpornikom*. Bradatemu Etbinu Kristanu je pa naložil Korlček še drugo nalogo. Ker je zagorski Cobal hud na Linharta, tudi noče delati za stavko v Zagorju. Ker imajo zagorski so-drugi svojega Miho radi, pa tudi nočejo stavkati na Korlčkovo komando. Zato je pa 27. t. m. ob 4. uri popoldne poizkušal Etna Kristan, da pregovori k stavki tudi zagorske rudarje. Iz vsega pisarjenja »Rdečega Praporja" razvidimo, da naše slovenske rdeče »frajtarje" grozno jezi, da niso več niti v svojih takozvanih trdnjavah v Trbovljah in sosednih rudnikih neomejeni gospodarji.
—	Vračunanje aktivnih do-klad državnim uradnikom v pokojnino. Vlada bo predložila držav, zboru predlogo, da se vračuna drž. uradnikom 1. razreda akt doklad (Dunaj) 40% v pokojnina. Najniži 4. razred dobi 40% 1. razreda v pokojnino. Pri 5. čin. razredu znaša to 800 K, pri 6. 640 K, pri 7. 560 C, pri 8. 480 K, pri 9. 400 K, pri 10. 320 l in pri 11. 240 K. Te vsote se vračunajo uradnikom dotičnih razredov v pokojnino. Višji čsnsvni razredi niso v tej predlogi.
—	Semestralne počitnice na meščanskih Solati. Ministrstvo za nauk je pooblastilo dež. šel. oblasti, da morejo na vseh meščanskih šolah ob zaključku prvega polletja tekočega leta dovoliti počitnice ona dva dneva, ki bosta sledila razdelitvi izpričeval.
—	Roki zmrznili sta na vojaški vaji v celovški okolici nadporočniku 17. pešpolka vitezu ailvatici.
—	Poštni uslužbenci p r i č n o 12. aprila s pasivnim odporom, če se do tedaj ne ugodi njihovim zahtevam.
—	Tovorni promet s Trstom
je zopet v redu.
— Porotne obravnave v Novem mestu S3 prično dne 28. februarja.
—	Podraženi črevlji. Društvo konfekcijonarjev s črevlji na Dunaju javlja, da radi pedrsženja usnja podraži ceno črevljev za 10 odstotkov.
—	Stavka mornarjev je na par-niku .Štefanija" družbe »Adria" na Reki. Mornarji stavkajo radi slabe hrane.
—	Dečki — roparji. Policija na Reki je aretirala 30 dečitov, starih 8 do 10 let, ki so ropali po Reki in vlomili v več predajalnic.
—	Iz naše mornarice. Naša nova v Trstu zgrajena bajna „Erzherzog Friedrich" obsežna 10.630 ton, je sijajno prestala izkušnje glede njene bitrssti, ki znaša pri forsirani vožnji 20 37 vožIov v eni uri, torej 1*35 več, kot je bilo po po-goobi zahtevano. »Erzherzeg F r i e -d r i c h " je torej ena izmed najhitrejših vojnih ladij vseh b r o d o v i j. Sedaj je še v delu ledja po-sestrima „Erzherg Ferdinand Max", ki bo gotavo imela isto hitrost. Kontreadmiral Julij Back je ob priliki svojega umirevlje-nja dobil naslov viceadmirala nad honores".
—	Kovček izginil je med vožnjo pri St Petru dunajskemu tehniku Pavlu Gromannu. V kovčku je bilo za tisoč kron vrednosti,
—	Obolel je msgr. Ferdinand J o n k e , župnik v Sv. Križu pri Trstu.
štflMe novica
š V Trbovlje je odšel včeraj zjutraj iz Ljubljane 4. bataljon 2 7. p e š -p o 1 k a, ki je bil že preje v to svrho pripravljen.
š Volilna pravica na Spodnjem Štajerskem. V dobro poučenih krogih se govori, da vlada namerava spodnještajerskim Nemcem o s i g u r a t i dva mandata. Na kak način, nam je seveda velika uganka, ker je vseh Nemcev iz vseh spodnještajer-skih kotov komaj za en majhnoštevilen okraj dovolj!
š Karmelitarioe v Mariboru. V Mariboru so se nastanile sestre karmeli-tarice. Njihova prednica je s. G a b r i e 1 a L i s z t, nečakinja slavnega komponista Liszta. Pred kratkim je prevzvišeni knezo-fikef blagoslovil njih hišno kapelico. Kar-melitarice žive, kakor znano, povsod od svojega zasebnega premoženja, zato vidijo „Narod* in njegovi pristaši v njih pač le prazne strahove za svoje dobra napolnjene lepe.
š Umrl je v Gradcu upokojen polkovnik Mat. pl. Schaffer star 68 let.
š Brzovlak je povozil pri Vuh-redu neznanega moža.
š V pijanosti je zmrznil na cesti posestnik Franc Ferlin iz Veter ni ka v konjiškem okraju.
š Mlad ubijalec. 15 let stari Fr. C e 1 c a r iz Lubečna, ki je dečka Antona Koželja s kamnom ubil, je obsojen v dvamesečno ječo, p* prestani kazni se pa odda poboljševalnici.
š Dr. Brumnova obsodba. Dež. sodišče v Gradcu je potrdilo eosodbo, po kateri je bil radi ptujskega dr. Plach-kega dr. Brumen obsojen na štiri tedne zapora.
š Skrivnostni umor v gozdu pri Miirzzuschlagu daje policiji veliko opravila. Umorjenka je baje 25 let stara prostitutka Marija Mattausch, rojena v P r e-t a 1 j a h. Zakaj je bila umorjena še nihče ne ve, tudi • njenih d»eh morilkah ni sledu.
š ,SQdSsterreichisohe Stim-men*f list za južno Avstrije, izhaja v Mariboru šele ta mesec. Krotek je in Nemcem kljub krivicam, ki jih delajo Slovencem zelo prizanesljiv. Pa že prvi mesec je tožen in •btožba pomeni sednijsko obsodbe. Nesprav-ljivost južnoštajerskega nemštva se zdaj pokaže v najgrši luči. Kakor s« poprej „Siid-steirische Pres3e" hoteli vničiti s tožbami, tako nameravajo zagrizneni nemškutarii, ki so v porotnih zasedanjih vedno v večini in sodijo in propria causa, novi nemški list s tožbami zadušiti. Kdor te žalostne razmere pozna, ne bo več „SiiJ6sterreich. Stimmen" napadal pe slovenskem časopisju Kdor ta list napada, ne dela narodu v korist Zato pa prosimo rodoljube, da list podpirajo z naročevanjem in ž dopisi. Taktika pa se naj
pusti uredništvu, ki razmere zelo dobro pozna in ima kot sotrudnike spretne moči.
Uflbllanske novice.
lj Leonova družba. V sredo ob V,8. uri zvečer bo predaval v mali dvorani hotela „Unien" prof. dr. J. G r u d e n o krščanskem socializmu Lamen-naisa.
lj Veliki oratorijski ljudski koncert nGlasbene Matice" na
Svečnico se bu točna eb 5 uri popoldne pričel in ob l/»7. uri zvečer končal. Cas koncerta je zaradi tega tako odbran, da se ga vsakdo posebno pa tudi posestniki iz Gorenjske in Dolenjske lahko udeleže, ne da bi slednjim trebalo v Ljubljani prenočevati. Udeleženci iz gorenjske strani dojdejo z gorenjskim popoldanskim vlakom še pravočasno h koncertu in udeleženci z Da'enj-ske pridejo ob 3. uri z vlakom v Ljubljano in se po koncertu še pravočasno ob 7 uri zvečer lahk® z dolenjski vlakom vrnejo. Ravno udeleženci z Dolenjskega so večkrat „Glasbeni Matici" in glede udeležbe gledališča dramatičnemu društvu tožili, da ne morejo prihajati k večernim koncertom in večernim predstavam slovenskega gledališča, ne da bi v Ljubljani prenočevati morali, ker pozno zvečer noben vlak iz Ljubljane na Dolenjsko ne vozi. Oratorij .Visoka pesem" pa traje s točnim pričetkom in ne dolgimi pavzami eno in pol ure, cd 5. do '/«7. ure, tako da bodo Dolenjci po koncertu med pol sedmo in četrt na osmo uro še prav lahko pravočasno došli na kolodvor in jim ne bo treba v Ljubljani prenočevati. To v pojas nilo na vprašanja in dolenjske strani Pred peto ure se pa koncert ne more pričeti zaradi udeležencev, ki prihajajo z gorenjskim vlakom ob tričetrt na peto ure v Ljubljano in ki so že postali stalni obiskovalci „Ma tičinih" koncertov. Gorenjskim udeležencem zelo priporočamo, da bi si sedeže z dopisnicami na g. J. Lozarja (Mestni trg) še prej osigurali, zato da se zaradi kratko odmerjenega časa in velikega navala pri blagajni pred začetkom koncerta ne zakasnijo niti udeleženci niti pričetek koncerta ne trpi vsled zakasnelega prihajanja.
li Za tretji oratorijski koncert Glasbene Matice se že sedaj kaže veliko zanimanje pri rednih obiskovalcih Matičinih koncertov kakor tudi pri širšem občinstvu, mnogo tudi ker je pričakovati, d bo prekrasna skladba v tako veliki, največji koncertni dvorani, kolikor jih stoji na na slovenski zemlji, še veličastnejše in uprav velikanski utis na poslušalce napravila. Izvajanje tako lepih svetovnih del umetnosti je vsekakor velikor veliko in ple menito kulturno delo in na čast Ljubljani. K drugemu izvajanju oratorija v Narodnem domu sta v svrho spoznanja dela došla tudi dva zastopnika laškega glasbenega društva (Liceo Tartini) iz Trsta, isto društve namerava prekrasno Bonijevo (v Benetkah zložene) delo v prihodnjem letu v Trstu izvajati. Ker so cene prostorom izredno znižane in se bo mnoge sedežev dobilo za nizko ceno po 1 K, kakor tudi prav mnogo stojišč po 60 h, je udeležba vsakomur, ki se za tako ptemenite stvari zanima, omegočena. Okustika velike dvorane hotela Union je po dosedanjih izkušnjah prav dobra, spoznala pa ae bo najbolj še le pri tem koncertu, ko be 200 moči naenkrat sodelovalo.
lj Neumestna štedljivost. Poroča se nam: Te dni sem imel opraviti v eni tukajšnjih manufakturnih veletrgovin za vodo, pa kako sem se začudil, ko sem videl, da nimajo vskladišču v tem zimskem mrazu — toplomer je kazal zunaj 8UR mraza, notri pa komaj 98R toplote 1— nič zakurjeno in da morajo trgovski pomočnikiv suknjah blago prenašati in ljudem streči! Taka brezozirnost je pod vsako kritike, in taka štedljivost smešna, zlasti če izvira ed trgovca, ki ima že na kupe denarja ! Trgovski uslužbenec ni žival, da bi se take ž njim postopalo, in zato pričakujemo, da bodo te vrste zadostovale dotični tvrdki, da zanaprej svojih ljudi ne bo pustila tlačaniti v mrazu !
lj Vsled pomanjkanja premoga v Ljubljani so tukajšnji trgovci s premogom odposlali v Trbovlje svoje na-kladalce. Premog je zopet znatne podražen. Polovica premogotržcev je tu sedaj brez premoga. Premog v L j u bi jani je sedaj po 70 kraje. kg.
lj Gostovanje g. ravnatelja Andrije Fijana. Jutri, v torek, nastopi samo enkrat v veliki Ibseno>i drami v 5 dejanjih »Sovražnik ljudstva * najodličnejši slovanski umetnik g. Andrija Fijan. V Ljub'jane je dospel danes opoldne in so ga sprejeli člani inten-danoe in režiserji.
lj Zlato moško verižico je našel Mihael Anžič iz Dobrunj Stev. 57. v Šolskem drevoredu. Zglasi naj se prj njem, ali v sr^do ob 11 uri v gostilni pri Krischu.
lj Stavbni delavci — na tuje. Letos na pomlad odide ved sto zidarjev in j tesarjev na Hrvaiske in Nemško v deio,
> kjer jim je obljubljen boljši zaslužek kot pri tukaišnih stavbnih podjetnikih. Umevno.
lj Predavanje. Preteklo sredo je v kršč. ženski zvezi predaval g. dr. Lampe o civilnem zakonu. Pri n*s se kaže stremljenje po razkristjanjenju zakona. Kako pogubno je to! Cerkev je vedno varovala ne-razrušljivost in svetost zakonske zveze. Sedaj se gre za svetost in nerazdružljivost zakonske zveze. Začetniki novega nekrščan-skega stremljenja so bogati Judje, ki bi se radi priženili v krščanske družine To je atentat na poglavitni steber človeške družbe, na krščanski zakon! Nevarnost preti zlasti ženam in otrokom, katerih eksistenca nima nobene trdnosti več, če pade nerazdružljivost zakonske zveze. Dosedaj je država varovala katoliški nauk o nerazdružljivosti zakonske zveze. Sedaj hočejo izpremeniti državno zak. pravo. Na Ogrskem so se že pokazale posledice civilnega zakona Sedaj ga hošejo vpeljati še v naši državni polovici! Katoličanom, zlasti katoliškim ženam bo treba na stražo! Zanimivo predavanje je bilo prav dobro obiskano.
lj Nemškutarija na drsališču.
(Glas iz občinstva.) Svoječasno je občinski svet obnovil pogodbo radi porabe tivolskega ribnika pod tem pogojem, da drsališke dru štvo strogo varuje ravnopravnost. Pa poglejmo, kake gospoda iz kazine razumeva ta pogoj. Karte se samonemške, naznanila v mestu takisto, na drogu visi zastava, ki ni ne mestna ne deželna i. t. d. Apelujeme na mestni magistrat, da izvrši gornji sklep občinskega sveta, in takoj zaukaže ošabni ka-zinski gosp-di, da na kartah kakor tudi drugih ozaanilih da slovenščini p t v o mesto in obesi na dreg deželno ali mestno zastavo. Ravnotake naj se zahteva od drsa-liškega društva, da prepove tistim pobom, ki si nadevajo ime Karnijelci, na ledu izzivanje z njih neokusnimi pokrivali, sicer jih bode občinstvo samo pognalo tje, kamor spadajo. Ako se pa drsališko društvo ne bo ravnalo po pogodbi, tedaj naj občinski svet v prihodnje pogodbe več ne obnovi. Sramotno bi bilo, če bi se to izzivanje na svetu, ki je last ljubljanskega mesta, še dalje trpelo.
lj Pred ljubljanske porotnike postavi dr. Tavčar dr. Furlana. Ljudje, ki so govorili, da dr. Tavčar nima nobenega poguma, morajo sedaj utihniti. Cujemo, da bo tožil tudi španskega pisatelja Cervantesa.
lj Umrl je včeraj dopoldne znani trafikant na Marije Tereziji cesti g. Henrik F u c h s , star 70 let N v m. p.! — V soboto je umrl slikarski mojster g. P e r k o. — Na Poljanski cesti št. 13 je umrla vsled srčne kapi Ana Podkrajšek, udova paznikova, na Radeckega cesti št. 11. posestnik Anton Gačnik, v H Išerje-vih ulicah krojač Melhior Košir, na Privozu poštarjeva soprega Marija Steržinar. Danes je umrl v Ljubljani tapetnik g. K a r o 1 L e b e n , star 28 let, brat mesarskega mojstra gospoda Franca Lebna.
lj Ponesrečil se je v Tonniesevi tovarni mizarski pomočnik Peter Bizjak. Stroj mu je odrezal prst
lj Poročen je bil danes v stolnici magistratni uradnik g. Ivan Završan z gdč. Mici Umberger.
lj Bolniške in podporno društvo privatnih uradnikov. Deželna vlada je odobrila izpremembe pravil tega društva.
lj Vsedel se je. Meseca aprila lanskega leta je 231etm mizarski pomočnik Anten R e i 1, rojen v Zagrebu in pristojen v Ljubljano, hotel prodati nekemu sorodniku cel voz pohištva. K sreči mu je pa te še ob pravem času preprečil sorodnik. Reil jo je nato popihal v Zagreb. Po njegovem odhodu je pa sorodnik opazil, da mu manjka tudi za 160 K raznih knjig in dognalo se je, da je Reil te knjige popro-dal starinarjem. Ko je Reil prišel v svoje rojstne mesto, mu je bila dana kmalu pri lika, da je bil tam obsojen na trimesečno ječo zaradi neke tatvine. Ni pa sedel dolgo, kajti pobegnil je iz zapora že drugi dan in se podal na Dunaj, od koder se je preselil na Jesenice. Zadnji čas je pa zopet obiskal Ljubljane in vstopil v delo pri nekem tukajšnjem trgovcu s pohištvom. V soboto se je mudil v trgovini, ko je neka stranka kupila nekaj pohištva in ga plačala. Trgovec je nate spremil stranko do vrat, ko je pa prišel nazaj, je opazil, da primanjkuje 10 kron. Sum je padel takoj na Reila, ker je bil sam v trgovini, nakar je bil aretovan. Oddali so ga sodišču.
Razne stvari. Najnovejše.
Za svojima pobeglima hčerama se je pripeljal s posebnim parobro-dem v Belgrad Nuri paša in mislil odpotovati od tam dalje v Pariz, a sultan mu je nadaljnje zasledovanje zabranil in paša se je vrnil. Nuri paše hčerki) sta sedaj v Parizu. Iz Belgrada sta pobegnili ponoči s pomočjo nekega prijatelja v Zjmun.
Sodniki š t r a j k a j o v Sv. Lo-vrincu v baranjski županiji na Ogrskem, ker je zmanjkalo v tamošnji sodniji drv, v ne-zakurjenih sobah pa ne morejo delati. Sklenili so, da ne pridejo prej v pisarne, dokler ne pošlje država drv.
Ples industrijcev se je vršil te dni na Dunaju. Prestolonaslednik Franc Ferdinand se ga je udeležil le pod pogojem, da o njegovih pogovorih z industrijci časopisi ne poročajo.
Novi davek na pive dobi B e r o 1 i n. Davek bo naperjen proti tujim pivom.
Š t r a j k učiteljev. Do 300 čeških učiteljev je sklenile, da več ne poučuje, ker niso prostori niti zdravi niti za poučevanje primerni.
Kitajska in Japonska Te dni je bil eficielno pedpisan nov dogovor med Kino in Japanom.
Pogorela tovarna avtomobilov. Biizo mesta Bernier v Belgiji se nahaja velika tovarna avtomobilov tvrdke Linon. Te tovarna je v torek popolnoma pogorela. Uničenih je 430 motociklov. Škode je nad 300000 frankov.
Novi zvonik sv. Marka v Benetkah prično graditi že prihodnje pomlad Za gradnje zvonika pečejo posebne opeke, namreč take oblike in barve, iz kakršne je bil stari zvonik. Zvonik bo dovršen 1. 1908.
Zima v Ameriki. Iz Chikaga javljajo, da razsajajo tamkaj grozni snežni viharji, kakor jih že dolgo ni bilo. Brzojavne žice se večinoma pretrgane, tako, da je promet z vnanjim svetom prekinjen Na nekih progah ustavljen je tudi železniški promet, dočim imajo vlaki na drugih progah velike zamude. Vihar divja 60 milj na okolu.
Cesar Viljem in njegovi uslužbenci Cesar Viljem skrbi zelo za svoje uslužbence. Osnoval je v njihovo korist mnogo naprav; take boinioo, zavarovalnico za starost in hranilnico. Cesar sam bo v,to s svojim premoženjem pomogel
Ženo je umoril župan Dampierre na Francoskem Zena je imela raka in da bi strašnih bolečin več ne trpela, je je umeril. Sodišče ga je sedaj izpustilo iz zapora, češ, da je bil v trenotku dejanja zmešan.
Ženska gimnazija se odpre okoli Velike noči v Beroiinu. Gimnazija je urejena malo drugače kakor so urejene druge sedanje gimnazije in odgovarja popolnoma vsem modernim zahtevam
Žene na tehniki. Virtemburško naučno ministrstvo je objavilo, da se bode v bodoče sprejemale na tehniko tudi ženske, če bodo ugodile vsem zahtevam, ki jih mera izpolniti vsak slušatelj tehnike.
O Roždestvenskem pišejo ruski listi sledeče: Vsa disciplina admiralova je obstojala v psovanju, s katerim ni prizanašal ne moštvu ne častnikom, ki so se pogostokrat jokali zaradi velikega in neutemeljenega žaljenja. — Mornar, ki je dejal s trobento signale, se je vedno ves tresel pred njim, ker mu je admiral ob vsakem najmanjšem pegrešku iztrgal trobento iz rok in ga tolkel z njo po glavi. Na sirov način je postopal admiral tudi z admirali in kapitani, ki so mu bili podrejeni. — Njegova fiksna ideja je bila na odprtem morju nalagati premog, katerega je naložil na posamezne ladje toliko, da se je tuintam udri krev.
Ustrelil se je pred fronto. Ruski konjeniški stotnik baron Koifif je dobil nalog, naj strelja na litovske uporne kmete, a je odrekel pokornost. Trikrat so mu prinesli zapoved, naj strelja, da je izpolnil zapoved Vojaki so streljali in 48 kmetov se je zgrudile mrtvih. Nato se je pa Koifif obrnil k fronti in zaklical: „Ta posel se ne strinja s poštenjem oficirja in gen-telmana". V istem hipu je ustrelil nase iz revolverja in se mrtev zgrndil.
28ti vlom v Trstu. Neznani tržaški vlomilci so spremembo pri tržaškem policijskem ravnateljstvu proslavili s tem da so vlomili v skladišče Popper et Comp. in jako spretno s pomočjo izvrstnih orodij ukradli iz blagajne 8353 kron. To je 18ti vlom drznih neznancev 1 Vsega skupaj je sedaj iz različnih tržaških blagajn bilo pokradenih 237 353 K.
Orožje za Grško. Iz Steyra poročajo, da se mude tam grški artiljerijski častnik major Paraskeno-palos, stotnik Frangeurdir in inženir Oekenemopulos, da prevzemo 60 tisoč pušk, ki so bile naročene za grško vojaštvo.
Orjaška brada. Policija je aretirala v Oseku zaradi beračenja po hišah moža, ki ima čudovito dolgo brade. Brada je namreč dolga 140 cm. in mož jo ima spleteno v kito in vloženo speto na ta način, kakor imajo ženske lase.
črnogorsko časopisje. V Cs tinjah je priCel izhajati tednik »Ustavnost". Karakteristično je, da ni na listu urednikovega imena.
Bogata dedkinja izginila. V Ameriki je izginila nenadoma Miss Rtssan-Hugo, ki je bila podedovala zelo veliko vsoto denarja. Stanovala je pri teti, ker so
ji bili starši že umrli in ko se je peljala nekoč na izprehod po nekem gozdu, jo je nekdo nenadoma potegnil iz voza in jo odnesel v gozd. Do zdaj ni mogla priti policija do nobene ga sledu.
Silna zima v Parizu. Iz Pariza poročajo o silni zimi, kakoršne nihče ne pomni. V eni sami noči je zmrznilo na ulici 5 ljudi. Po sobah ne zadostujejo peči, ampak imajo še posebne naprave, da se ž njimi grejejo.
Nič več ne mara deliti mi-lodarov milijardar Carnegie, ki je daroval prej cele milijone v prosvetne in do-brotvorne namene Leta 1905. je prejel nad 40.000 prošenj, izmed katerih jih je prišlo 35.000 iz Združenih držav, precej pa tudi iz Evrope. Iz Nemške jih je prišlo 1600 in dve tudi iz otoka Islanda.
Stolp za razvedrilo. V New-Yorku se je osnovalo druStvo, ki misli sezidati 200 m visok stolp na otoku Conney, kjer je kopališče mesta New Yorka. Denarja imajo za ta namen 600 000 funtov šterlingov. V raznih nadstropjih stolpa se bode nahajali vrtovi, plesne dvorane, gledišče, hipodrom in velika vrteča se restavracija. Luč, ki bo svetila na vrh stolpa, bo prva, ki jo bodo ugledale ladje na poti v Ameriko.
Avtomobiski črevelj je menda najnovejša iznajdba na tem polju. To sta dva majhna štirikolesna stroja, ki se pritrdita na črevlje in s katerih pomočjo se pomika človek v poljubno smer. Za vladanje obeh strojev služita dve žici, ki segata do rok in se jih tako lahko hoditelj z avtomobilskimi črevlji poslužuje. Stvar nima pomena in je samo originalna igrača.
Na lovu ponesrečil je nadpo-ročnik v Avtovcih v Hercegovini B. Radič. Spodtaknil se je in padel, a pri tem se mu je izprožila puška take nesrečno, da ga je usmrtila.
Šolstvo na Bolgarskem. Bolgarska vlada je obelodanila službeno statistiko o stanju šolstva od leta 1903. do 1904. V tem času je bile v Bolgariji skupaj 4444 šol z bolgarskim glavnim jezikom. Pohajalo je te šole 340668 otrok, 220.620 učenceh in 120.048 učenk. Na vsakih 881 prebivalcev je prišla ena šola. Ako primerjamo to razmerje z drugimi državami, vidimo, da stoji Bolgarska za Švico, Italijo, Dansko, Grško, Švedsko, Norveške in Zdru • ženimi državami ameriškimi, naprednejša pa je od Srbije, Rumunije, Ogrske, Holandij«, Angleške, Portugalske, Avstrije in Rusije. Vseh učiteljskih moči je bilo v času 1903 do 1904 7786, 5425 učiteljev in 2361 učiteljic. Na posameznega učitelja je prišlo 44 učencev. Na 480 prebivalcev je prišel en učitelj. Po številu učiteljskih moči je Bolgarska pred Srbijo, Rusijo, Grško, Italijo, Ogrsko, Špansko, Portugalsko in Rusijo, a zaostaja za Dansko, Belgijo, Francijo, Norveško, Avstrijo, Nemčijo in Švico.
Častniki v uredništvu.
Madrid. V Atcoyu so vdrli častniki v uredništvo lista »Humanidad', ki je priobčil čactaike žaleči članek. Častniki so uničili vse liste, ki so jih še dobili in vlekli glavnega urednika lista pred sodišče.
Telefonsko In brzolocno porotno.
Stavka v Trbovljah in Hrastniku.
Trbovlje, 29. jan. Včeraj, v nedeljo, je bila stavka še popolna. Toda nastopila je kriza zanjo. Ravnateljstvo je v imenu družbe odgovorilo na zahteve Pazn. in del. podpornega društva, da ugodi večini želj, a s pogojem, da gredo delavci v ponedeljek na delo. Poleg domačih redarjev in orožnikov je za vzdrževanje reda na Vodab nastanjenih nad 100 tujih orožnikov iz celega Stajerja. Včeraj s 7. vlakom zjutraj so prišle iz Ljubljane šs 3 kompanije sedemindvajščakov. Na vseh koncih stoje straže. Vojaki stanujejo v vodenski šoli, radi česar bo moral pouk prenehati. Dozdaj se mir ni kfclil.
Trbovlje, 29. januarja. Okoli tisoč socialnih demokratov je včeraj šlo v sprevodu z godbo na pokopališče, kjer se je Linhart v svojem govoru spominjal obletnice lani 26. januarja v jami ponesrečeni rudarjev.
Zagorje, 29. januarja. Včeraj se zopet v velikem številu prišli sem stavkujoči soc. demokrati iz Trbovelj, da pregovorijo tukajšnjo delavstvo k stavki, pa se jim ni posrečilo. Coba!, ki so mu trboveljski soc. demokrati jako gorki, njihovim vodjem na shodu niti govoriti ni pusiil, ampak sam do ločil, da stavke v Zagorju ne bo.
Hrastnik, 29. januarja. Da vzdržuje red, je tukajšnjo pomnoženo orožništvo do-
bilo za pomoč še 1 kompanijo 27. pešpolka iz Ljubljane. Vse je mirno.
Trbovlje, 29. januarja. 94 d e 1 a v-cevPazniškega in podpornoga društva je šlo danes zjutraj nadelo. V hišah je bil strahovit prepir, ker jih soc. demokrati niso hoteli pustiti na delo.
Dunaj, 29. jan. jutri ob 11 uri dopoldne se zopet sestane drž. zbor. Mnogo poslancev se je že pripeljalo sem. Danes popoludne ima sejo nemški izvrševalni odbor. Volivno reformo predloži vlada drž. zboru prvo sredo meseca februarja. Ce volivna reforma ne bo sprejeta, bo vlada razpustila drž. zbor in razpisala nove volitve, ki se bodo vršile pod parolo „ volivna reforma". Ce v poljskem klubu ne bo glasovanje prosto, izstopi iz kluba 26 poslancev.
Dunaj, 29. jan. V seji poslancev nemške ljudske stranke so se odločno izjavili pesi. Kaiser, Erler, Sylvester preti parla-mentarizaciji ministrstva.
Budimpešta, 29. jan. Danes zvečer bo Andrassy poročal koaliciji. Vse smatra položaj za pesimističen.
Budimpe&ta, 29. jan. Fejervary se je z Dunaja vrnil sem.
Dunaj, 29. jan. Jutri sporoči grof Andrassy cesarju odgovor koalicijskih voditeljev.
Zader, 29. jan. Vojaški poveljnik Marian Varešanin je pozvan nenadoma na Dunaj.
Dunaj, 29. jan. Tukajšnji poštni hra-nilnični urad je sin nekega bivšega morav-skega poštarja osleparil za 88 200 K. Od nekega moravskega poštnega urada je dobil urad obvestilo, naj se na čekov konto glaseč se na ime Fer. Kopek izplača 88.200 K. To je urad tudi storil, sedaj se je pa pokazalo, da dotična svota ni bila uplačana.
Marzzusoblag, 29. jan. Umor-jenko še niso popolnoma agnoscirali. Ako je umorjena res Marija Matausch, potem je to mogoče dekle, ki se je mudilo v Badnu in tudi v Ljubljani. Oblast je odredila, da se tudi v Ljubljani poizveduje o njej. (Glej »Štajerske novice". Ur.)
Reka, 29. januarja. Radi neke polemike sta se dvobojevala posl. Z a n e 11 a in urednik dr. T o t h. Oba sta ranjena. Duelanta se nista spravila.
Reka, 29. januarja. Pri Kninu je padel neki vlak preko nasipa. 5 oseb mrtvih, 7 ranjenih.
Belgrad, 29 jan. Srbska vlada je prepovedala uvoz avstrijskega sladkorja.
Sofija, 29. jan. Bolgarski knez je sankcijoniral trgovsko zvezo med Srbijo in Bolgarijo.
Moskva, 29. jan. Treba bo 25 milijonov rubljev, da se olajša lakota po nekaterih okrajih.
Tokio, 29. jan. Vojni stroški Japonske znašajo 1170 milijonov jenov.
»SLOVENEC"
= se prodaja =
odslej v naslednjih tobakarnah, [ozir. trgovinah:
V	Ljubljanh
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitaijeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulioe 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj žar Ivan, Sv Martina cesta ; Hotel „Union''. Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
V	Celju: Marija Miklavc, „Nar. dom".
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
Črni vrh: Dominik Rudolf Izdajatelj to odgovora I srednji: B»: 'gsasij ŽKs:k.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schvvarz, Šol. ulice 2 in Ma-riia Rauniak na kolodvoru. Pet Krebelj,
V	Hrenovlcah: Štefan Dužnik, trgovec Na Hrušici pri Jesenicah : Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec 102 Na Javornlku: Leopold Zorč, t /sveč.
V	Št.Jerneju: Fran Novoselc, tigovcc. Na Jesenicah: Adela Baloh Da v. Tancar.
! V Kamniku: Fran Subelj, trgovec, 39. j V Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem : Franc Starec, trgovec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks fapelj, trgovec
V	Mariboru: Hennk Krapek,
V	Novemmestu: J. Krajec nasl, knjigo-tržmea.
Opatija: A Tomašič.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin S'are, trgovec.
V	Selcih: Jakeb Uranič, trgovec.
V	Sodražici: Marija Krnc v Kmet društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	škofjiloki: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
V	Tržiču: M. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina. Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 27 janaurja 1906. Zaloibnl papirji.
4*/, majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta . 4*/, , zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska , ... 4*/. , zlata .... 4*/. posojilo dežele Kranjske . 4'/,*/. posojila mesta Sp\jot . . *'/»7. , , Zader . . 4'/«*/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4'/. češka del. banka k. o. . . 4*/. , , , 2. o. . . 4 V/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 >/,•/. pešt. kom. k. o. z 10•/. pr. 4V//, zast. pisma Innerst. hr.
» • ogr. cen. dež. hr. 4'/i*/. „ „ „ hip. banke 4Vi*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4Vi*/, obl. Češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4*/, prior. dol. žel......
3*/. , Juž. žel. kup. '/,'/, . 4V/. avstr. pos. za žel. p. o. 8r«Sk*.
Srečke od 1. 1860'/,.....
. , , 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije . n »« II. . . , ogr. hip. banke „ srbske i , turške . Basilika
Kreditne	, . .
Inomoške	, . ,
Krakovske	, . .
Ljubljanske	„ . ,
Avstr. rud. križa , . ,
Ogr......
Rudolfove	,
Salcburžke	,
Dunajske kom. „ . , Delalo«.
Južne Železnice......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . , Ogrske , , . . , Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (Br(lx)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Mur£nyi......
Trbovljske premog, družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valut«.
C. kr. cekin.......
20 franki ........
20 marke........
Severeigne.......
Marke........
Laški bankovci ....
Rubjji.........
Dolarji........
frs. 100 — srečke .
Bmh	
100-	100 20
9995	10015
100 20	100-40
11810	118 30
96 30	9660
114-35	11455
99 50	101-—
100-66	101-65
100—	
100-65	101-55
100 —	10015
10015	100-60
10045	101-40
106 46	107-46
100 50	10150
100 —	100 80
100 —	101 —
99-50	10060
100-50	101-50
99-90	
9960	100-—
315 40	31790
101-2^	10175
195-50	197 50
196 -	198 —
16115	16315
297 —	307 -
299 —	30950
264 —	269 60
101-	111-50
149-	150 -
2530	27 30
476 —	486 40
79'-	85--
92-	99--
6' —	68.-
62 25	54 25
3310	3510
57-	63'-
72--	78 50
529-50	539-50
122-50	123-50
665 50	666-50
1631-	1641 50
673 50	674 60
797 -	798 —
246'-	246-50
663 —	666 -
536- —	636--
2670-—	2686-
530-25	531-25
278—	282- -
560"—	564 —
160 —	162"—
11-33	11-37
19-10	19*13
23-48	2356
23-96	24-0»
117-36	117 55
95 57b	95-776
251-60	25250
484	5.-
ClLClCklLiiC G	
r, vvviummvvvvvvuvTJTJTJTJ W W	W V
| ANTON NICOLICH,
župnik pri sveti Luciji pri a
Albanl, je odstranil devet	^ let ga nadlegujoče bolečine V
v želodcu z uporabo	c
želodčne tinkture §
6. Piccolija, g dvornega založnika Njega Svetosti in le-karja v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 20 vin., in se vnanja naročila točno 2371 izvršujejo. I. 4
i iff^tmmntutttMsuofM^ct
Zahvala.
Za mnoge darovane vence, kakor tudi za številno spremstvo pri po-greDu našega soproga, oziroma očeta, starega očeta in strica, gospoda
Andreja Cerar
izrekamo v imenu vseh sorodnikov prijateljev in znancev, posebno pa prečastiti duhovščini, slavnemu občinskemu odboru, veteranskemu, gasilnemu in izobraževalnemu podpor-društvu ter slavnemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke svojo najiskre-nejšo zahvalo.
Domžale, 25.januarja 1906.
193 i-i	Žalujoči ostali.
Franc Leben, mesar, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je iskreno ljubljeni, nepozabni brat, oziroma sin, svak, stric, gospod
Karol Leben
tapetnik
po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dnd 29.januarja, ob 2 uri zjutraj, v dObi 28. let mirno zaspal v Gospodu.
Zemske ostanke predragega pokojnika prepeljejo jutri, v torek 30. januarja, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 27, na pokopališče k sv. Krištofu.	199
Sv zadušne ma*e se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dnč 29. Januarja 1906.
©©©©©© ®(g)®®
Deželna zveza za promet = tujcev v Ljubljani =
201 3—1
sprejme
za pisarniška opravila. Poslovanje le popoldne, plača po dogovoru. Ponudbe na
predsedstvo deželne zveze. ©©©© ©© ©©©©
Razpis službe.
Razpisuje se mesto
pri Sv. Barbari v Hal., sodn. okraj Ptuj na Štajerskem.	195 3-1
Stalna plača 1468 K. Prošnje je pošiljati sanit. okrožn. odboru pri Sv. Barbari v Hal. do 1. sušca t. I.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. — Podružnica iz Berolina. ——
Od nedelje 28. januarja do vštete sobote 3. februarja 1906: m 2-i
Potovanje po otoku
Korziki.
Dve hiši
Si. 132 in 133 v Planini pri Rakeku — tik župne cerkve — ena ob državni cesti, druga sredi lastnega vrta — zelo pripravni za vsako obrt — se prodasta pod
prav ugodnimi pogoji.
Ponudbe iz vljudnosti na upravništvo .Slovenca".	i94 3_i
Priloga 23. Stev. »Slovenca" dnč 29. Januarja 1906.
Dunajsko Kuharska razstava.
Dunaj, 26. januarja 1906
„Ni\j bode pogača, klobasa al' sok —
„al' kar se obrača na raži\ju okrog " —
Tako je pel že naš prvi pesnik, kar nam priča, da je bila kuharska umetnost že pred več nego sto leti tudi pri nas Slovencih uvaže vanja vredna. Sicer nam pa zgodovina opisuje razne Lukultove pojedine in neki nemški pisatelj ped psevdonimom H. Clauren je rabil včasih pol povesti samo za opis pojedin in jedilnih listov. Tudi ima sedaj kuharska umetnost svojo quasi-literaturo in cele biblioteko raznih knjig. Ke-nečno je te prav upravičeno, ker glavno ulogo v življenji, ima naposled vendarle — želodec. Naše slovenske kuharice gotovo niso zadnje v svoji stroki, zato jih bo brez dvoma zanimale, kar bomo povedali v teh -le vrsticah o dunajski razstavi, katero smo ob kratkem že omenili v našem listu. Toraj razstava izdelkov kuharske umetnosti! Se pa resnične da tudi tu kaj lepega doseči! Na tisoče broječa množica poseča dan na dan prostrano dvorano na Dunaju — vkljub temu, da je vstopnina visoka: štiri krone. Razstava je zelo okusno prirejena in vste-pivši v dvorano, bodeš mislil, da je prirejen kak slavnostni banket. Pri vhodu v razstavne dvorane steji mal slon, bel ket sneg, obložen z najokusneje prirejenimi raznimi finimi jestvinami. Enakih kipov se vidi še več. Ribe v aspiku se zde kakor bi jih bila med plavanjem zalila ta strjena, prozorna jako masa. Prednost pred vsemi bi se dalo trifeljnom; kakor pričarane rastejo kot v naravi pred nami razne najfinejše plemenite gobe. Kar vsedel bi se in ugriznili Pečenka divjega prašiča; velikanski f«goš okrašen z vencem, obstoječan iz jajc, srnjak med okusnim zelenjem nežnih ohrovtovih zelenik in vršičev, vmes rdečebarveni para-dajzarji, vse to vzbuja med dtugim posebno pozornost. Kako mirno, kakor krotke, sede tam prepelice, — nad njimi se dviga as-pikov holm, ves poraščen z vitkimi špar-geljni. Umetno prirejene postrvi ter raznovrstne druge ribe, na stotine in stotine naj-izbranejših jedil, katerih imen niti še čuli nismo, nas vabljive zovejo k sebi. Celo vojaštvo se je hotelo odlikovati. Neka častniška kuhinja je priredila svinjsko pleče z d la mozaik vtisnjenim dveglavim orlom. Šetajoč med to razkošnostjo se zdi opazovalcu, da je v kaki začsrani palači, kakor se nam to pripoveduje v pravljicah. Poleg jestvin je razstavljenih tudi še obilica jedilnih listov, cenikov za razna kuhinjska orodja, kuharske knjige, ena celo iz — 18. stoletja.
Shod državnih uradnikov
se je vršil včeraj ob 11 uri dopoldne v „Mestnem domu" v Ljubljani. Bil je dobro obiskan Kot predsednik pripravljalnega shoda je pozdravil navzoče nadkomisar g. dr. Pavel J e r o v c , ki je bil tudi soglasno izvoljen za predsednika shodu. Predsednik je povdarjal pred vsem, na se shod vrši tako, da bo primeren uradniškemu stanu. Zapisnikar je bil fin uradnik g. Bradaška. Poročal je g. ravnatelj dr. Požar ter utemeljeval resolucijo, ki jo je prebral na koncu. Vse se organizira danes, da tako lažje doseže izboljšanje gmotnega položaja, le drž. uradništv® je do danes vstalo tiho ter mirno delalo in trpela. Samoabsebi je umevno, da se mora državno uradništve obrniti v prvi vrsti na svojega delodajalca — na državo. Z obrtnimi nadzorniki skrbi država za delavsski stan, a kako se godi uradniku, se država ne briga. Da jo ope-zore na to, so 1. 1902 odposlali ljubljanski državni uradniki na osrednjo vlada peticijo za izboljšanje gmotnih razmer. Akoravno je to peticijo toplo priporočal sicer za uradnike strogi dež. predsednik H e i n , vendar je ostala še do danes nerešsna. Zato so se danes zbrali c. kr. ljubljanski državni uradniki, da ponove svojo prošnjo ter na glas povedo, da je njihov položaj že neznosen. Že 1. 1902 so bile v Ljubljani z\ državno uradništvo take razmere, da je moralo poslati omenjene peticijo. Vlada je sictr že enkrat priznala, da so v Ljubljani razmere
bistveno drugačne ko drugod in je dovolila potresno doklado. A s splošno regulacije plač je ta podpora odpadla in ljubljanski državni uradniki so bili regulacije zato manj deležni ko kjerkoli drugod. Ljubljana postaja moderne mesto, promet je vedno večji. Mestne doklade so se zvišale od 6 na 20 edstotkov in letos od 20 na 25 odstotkov. Vsa ta bremena pa zvrnejo dadkoplačevalci na konsumente, t. j. uradnike Stanarina je vedno višja in danes ožeajen uradnik v Ljubljani s svojo aktivitetno doklado sploh ne dobi za svojo rodbino primernega stanovanja. Ko so leta 1873. uredili državnim uradnikom plače, je vlada tudi ustanovila aktivitetne doklade z motivacij«, da se take izravnajo razlike krajevnih draginjskih razmer. Ustanovila je štiri razrede. V prvem je edini Dunaj, v tretjem pa je Ljubljana. Ta razdelitev je silno zastarela; vrednost denarja se je v teku 33 let za polovico skoro zmanjšala, a cene so se povsod, posebno v Ljubljani, za polovico zvišale. Vojaška uprava postopa drugača. Vse garnizijske kraje je razdelila v deset razredov in v petega postavila Ljubljano, Ta razvrstitev pa se regulira vsakih deset let. Tudi znesek za vsak činovni razred je višji, nego akti-vitetna doklada za isti razred državnega uradnika. Draži se vse, posebno živila, take da je Ljubljana glede draginje žena isti stopinji ko Dunaj. Razlika je le ta, da so kvalitete na Dunaju boljše, da se občina z uspehom beri proti pedraženju, kakor s klavnicami proti mesarjem, da ima Dunaj izvrstno apre-vizacijo, in da na Dunaju tudi visok uradnik lahke skremno živi, ker med toliko množico čisto izgine; v ljubljani pa vsak vidi njegovo uboštvo. Druga manjša mesta istega razreda so pa tudi toliko na boljšem, ker niso zaključena, ker ni treba plačevati užit-nine. Ceae živilem bodo rastle, če tudi ustanove tržnico, tudi aprovizacija ne be izboljšala položaja. Vse druge javne korporacije so same od sebe svojim uradnikom izboljšale gmotni položaj. Tako mestna občina, deželni zbor kranjski, trg. obrtnijska zbornica, tudi železnični uradniki v Ljubljani dobivajo svoje priboljške. Zaostala je torej država za ob čino, deželo itd,, ko se je vedno doslej zgodilo, da so ti zastopi izboljšali plače, ko je to sterila že država. Danes je edini državni uradnik »ašega mesta, reprezentant državne in dinastične misli, steber javnega reda ali učitelj in vzgojitelj prihodnje generacije pozabljen. Dolžnost države je skrbeti, da ne propade uradniški stan. V nemščini izraža na to g. govornik veselje nad mnogobrojno obiskanim shodom ter ravno v tem uvidi nov dokaz za upravičenost svojih zahtev. Nato predlaga sledečo resolucijo, ki je bila brez debate soglasno sprejeta:
V decembru leta 1902. vložili so c. kr. državni uradniki ljubljanski na visoko c kr. osrednjo vlado peticijo za dovolitev draginj-ske doklade. Ker ta pcticija žal še doslej ni rešena in visoka vlada ni nič storila za zboljšanje gmotnega položaja državnega urad-ništva v Ljubljani, dasi so postale gospodarske razmere državnih uradnikov vsled vedno naraščajoče draginje naravnost neznosne, obračajo se dne 28. januarja 1. 1906. zbrani državni uradniki ljubljanski vseh vrst ponovno na visoko vlado z nujne prošnjo, da jim nemudoma dovoli zaprošeno, dejanskim razmeram popolnoma primerno draginjsko doklado do končne preuredbe dejalnostnih doklad.
Živahno odobravanje je sledilo lepemu in temeljitemu porečilu. Predsednik se za hvali poročevalcu za njegov trud in naznani, da pozdravlja shod tudi ljubljanski župan, ki je dejal, da je vedno pripravljen podpirati zahteve uradnikov. — G županu izreče shod zahvalo za to naklonjenost. S slava klici na cesarja se je zaključil shod.
S svojo nenavzočaostjo se je odlikoval poslanec mesta Ljubljane dr. Tavčar, molčat pa je prišel na shod poslanec urad nik d r. F e r j a n č i č.
Verska svoboda v Bosni.
Nadškof sarajevski, dr. Jožef S t a d -1 e r , obhaja letos 25letni jubilej, odkar je nastopil silno težko službo kot nadškof v
okupiranih deželah. Dae 17. t. mes. je dobi od vlade posebno jubilejno darilo: V pri-1 znanje 251etnega uspešnega delovanja, ki ga lahko nazivljemo mučeniško, je bil ta dan od deželne vlade — obsojen na 500 kron denarne glebe. Obenem sta bila obsojena nadškofijski tajnik Anton B u 1 j a n in upravitelj nadškofijskih posestev Grga L a š i č vsak ca 2 dni zapora, eziroma po 40 kron denarne kazni. Sicer smo o tem že govorili, a omenimo še zanimivih podrobnosti!
Pred kakim pol letom se je zgla&il pri nadškofijskem ordinarijatu 231etni mohame-danec Mehmed Sinanovid, doma iz Trebinja v Hercegovini, s prošnjo, da bi rad prestopil h kateličanstvu Mož je bil precej pri-kupljive zunanjosti in je bil uslužben kot diurnist v tobačni tovarni sarajevski. V takih slučajih nadškof Stadler ne postopa nikdar prehitro. Opominjal ga je, naj resno premisli celo stvar in natančno preudari; opesarjal ga je na zasledov&nje od strani svojih dosedanjih islamskih sovernikov; pre-dočil mu je, da iz nameravanega prestopa ne bo imel nobenega materijelnega dobička, A mladi mohamedanec je ostal pri svojem sklepu. Pozneje se je izkazale, da je bil res izboren katehumen. Pri tem ni imel nobenega namena glede sklepanja kakega zakona, kakor se to pri judib tolikokrat zgodi, ampak katoličan je hotel postati iz svojega najglobljega prepričanja. K izpreobrnitvi ga je napotile branje Sienkiewiczevega romana »Quo vadiš?" Osoda krščanskih mučencev, katerih muke veliki msjster v tem svojem delu take čudovito lepo opisuje, je napravila na mladega moslima tako močan vtisk, da je pretresel vso njegovo dušo. Nadalje je iskal resnice, bral katoliške knjige, dokler se ni slednjič odiečil sprejeti katoliške vere.
Ko se je nadškof prepričal, da Sinano-videva želja po krstu izvira res iz trdnega prepričanja, ga je oddal katoliškemu duhovniku, ki ga je več mesecev podučeval v katoliški veri.
Medtem pa so mohamedani, ki so izvedeli za celo zadevo, na vse mogoče načine preganjali Mehmeda, mu grozili, da bi opustil svoj namen; a zaman. Dne 17. de cembra 1. 1. ga je v nadškofijski kapeli krstil nadškofijski tajnik Anton B u I j a n ; Sinanovid je dobil ime Alojzij. Za botra mu je bil upravitelj nadškofijskih posestev La-š i c. Takoj nato ga je nadškof birmoval in birmo mu jc zavezal sin sekcijskega šefa pri deželni vladi, vseučiliščnik Emil H o r -m a n n.
To se je zgodilo ob šestih zjutraj, a že ob 8. uri se je zbralo več veljavnih meha-medancev, da se degovore, kako se braniti proti „nečuveni krivici". Drugi dan je šla mohamedanska deputacija 35 mož, z župa nom Kulovicem na čelu, k deželni vladi, da od nje zahteva zadoščenja. Nekaj dni nato se je oglasila ista deputacija, ki je pa medtem narasla že na 80 mož ; in prihodnji dan je štela deputacija, ki je šla tretjič k dež. vladi, 180 oseb. Obenem so mohamedani poslali protestno brzojavko na ce sarja. Vlada je deputacijo preljubeznjivo sprejela ia ji obljubila, da bo storila vse, kar bo mogoče.
Medtem pa so začeli govoriti po Sarajevu, da se je več mohamedancev zarotilo, da umore nadškofa in novega katolika Alojzija Sinanovica. Policija je radi tega naznanila nadškofu, naj vsakokrat, predno zapusti svoje stanovanje, četrt ure poprej naznani to policiji, da ga varuje. Za to spremstvo so tudi vedno skrbeli. Nadškof terej pred očmi vlade pri belem dnevu brez posebnih odredb ni bil več varen svojega življenja !
Novokrščenca pa so prejšnji njegovi turški soverniki vznemirjali na vse mogoče načine. Namestu pa, da bi vlada ščitila verske prepričanje, se je vlada strahopetno umaknila in izročila moža mohamedanskemu fanatizmu.
Dne 30. decembra je poizkušal mohamedanec Hussein Oman ovit! iz Trebinja gojenec učiteljske pripravnice, pregovoriti novokrščenca, da bi šel ž njim k [policiji. Ko se mu to ni posrečilo, ga je peljal v kavarno, kjer se je Sinanovid kar nenadoma zaašel v sredi trebinjskih mohamedancev. Bila sta to pred vsem njegov svak Avdo
Tičid in varuh njegove mlajše sestre Ramo Tičid, ki sta ga z vsakovrstnimi obljubami hotela pripraviti k odpadu od kršč. vere ter k povratku v Trebinje. Dali so mu tudi že izpričevalo ravnatelja tobačne tovarne, ki so ga izposlovali brez njegove vednosti, da. bi se odpotovanje preveč ne zakasnilo. Sinanovid je izjavil, da ne misli opustiti svoje službe v tobačni tovarni. Tudi pevratek v islam je edločno odklonil.
Drugi dan (31. dec.) je Sinanovid prišel k nadškofu z izpričevalom ter mu izjavil, da za vsako ceno hoče zvest ostati katoličanstvu in da tudi ne misli pustiti službe v tobačni tovarni, Vsled tega nadškof ni ukrenil nobenih nadaljnih korakov več, trdno prepričan, da bo deželna vlada storila svojo dolžnost ter znala braniti osebno svobodo.
A prišlo je drugače. Sinanovica je še isti večer prijela policija in ga drugi dan (1. jan.) odvedla v Trebinje. Te dni je pisal nekemu sarajevskemu znancu, kako ostro tam nanj pazijo, da pa hoče ostati katoličan ter tudi izkuša doseči prostost. Kakor se čuje, je že pobegnil v Dalmacijo.
Ko so Sinanovida odvedli v Trebinje ter so zaslišali njegovega krstnega botra in krstitelja, je naenkrat prišel k nadškofu vladni komisar sarajevski s svojim tajnikom ter izjavil, da ima od najvišje civilne oblasti povelje, v tej krstni zadevi zaslišati nadškofa samega.
Kak je bil konec, je znano. Skof je bil obsojen. To so sama suha dejstva prav kakor so se izvršila in pač jasno kažejo, kakšna je svoboda vesti v Besni ped avstrijsko vlado.
C. kr. skupno finančno ministrstvo sicer pošilja v svet neke popravke, s katerimi hoče oprati bosanske vlado, a ti popravki so tako nebistveni, da označenih dejstev skoro nič ne izpremene.
Že lani, še bolj pa letos, se je pokazalo, da manjka med našo vlado in sveto stolico jasnih določil v tem pogledu. Odkar se je lansko leto v Sarajevu dogodil podoben dogodek, so se pač izpremenile na merodajnih mestih osebe, a obžalujemo, da se niso izpremenile tudi razmere.
Iz vsega, kar se je zgodilo, se nam mera perajati vprašanje: Uživa li katoliška cerkev v Herceg Bosni ped novo krščansko vlado one svobodo, po kateri je hrepenela in ki je bila tudi zagotovljena ? Koliko katoličanov je že odpadlo ed svoje vere, pa so ostali v Sarajevu; vlada je vedela in molčala,
Zakaj sedaj naenkrat ta vihar? Avstrijska vlada je položila rGko na cerkvenega kneza, ki zvesto opravlja sveti svoj poklic in čegar požrtvovalno in plodonosno delovanje v Bosni priznavajo celo drugeverci. Skrajni čas je, da bosansko hercegovinska vlada krene na druga pota ter brez odlega razveljavi verske odločbe, ki žalijo katoliške principe in ki jih je sveta stolica tudi že zavrgla.
Tako naprej pa iti ne more in ne sme. Ali se naj bosanski katoličani res odvrnejo od „katoliške" avstrijske vlade ter se obračajo na glavarja muslimov, turškega sultana, kakor se že čuje? Morda bi ta res bolje znal ščititi versko svobedo, kakor jo pa znajo liberalni avstrijski birokratje.
presenetljivo!
500 komadov 1 gld. 80 kr.
i prekrasno pozlačena, precizijska ura, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smodke iz jantarja, 1 elegantna damska broša, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko veselost, 10 kom. najlepših božičnih kart, 1 jako koristno navodilo za pisma, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gld, 80 kr. — Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali čc se denar naprej pošlje I98 2—1
en gros razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungwlrth, Krakov II.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
2291 54
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje ln prodaja
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K
Zamenjava 1» ekskomptujo	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčujo Zavaruje arefike proti kurzni zapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaško ženltnlnsko kavolja.
Ectiompt ln lnkaaao menlo. ttib	JUT Bonn« naroJUn. "ha.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki ln nakaznicami.
W Nakup ln prodaja "f® vsakovrstnih državnih papirjev, srčik, denarjev itd. Zavarovanja za izgubo pri irebanjlh pri izžreba^Ju najmanjšega dobitka. — Preme«« ta vsako žrebanje, Kolnntna avrftltev naročil na borzi.
99
Msnjarifina delniška družb«
M Kit C IT H"
Woil2eiio 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgassa 2.
Pojasnila "35® v vseh gospodarskih in flnanfinlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh Ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti sa dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti nalotenlh
glavnto.	67 150—10
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klandcr. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —"40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v KraSnji. — Noini sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K 1-05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —"40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2'20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2'20.
III.	Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v ViSnji Gori. K 1-40, vezano K 2'2o.
IV.	Tihotapec. — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K 1-40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški v&lpet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1-40, vezano K 2-20.
VI.	Sosedov sin, — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim sc te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1 "40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2*20,
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamrajec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K r4o, vezano K 2-20.
XI. Tugomer. — „Berite Novice*. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K 2'20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —'50; dob«! sc še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Žgači hlebec. Zviti Lipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke.)
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-llka. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepoina polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srcc pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokoru.) X. (Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapce. I.jubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI. (Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovcc in nadškof. Plačuj hudo z dobrim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Kr{ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
1. do III. del po K —70. Kr{ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do iqo2, vezan po K 3'jo. Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70. , „ „ 1904 K 4-30.
„ Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Krfič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 1-15. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 21-42. Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —-90. Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo Se platno vezano K --95).
II.	Maron, KrSčanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —-65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —'45, vezano K —-65. šmlda Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat, Mehko vezan 90 v, trdo K I'10.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V.	Slavček. - Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mekko vezan 70 v, trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore, P. Flor. Hrovat. Mehko vezan So, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanskn obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX.	Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor, Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X.	Ludovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — I.eseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno dru-št"vo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez, 90 vin.
Igrokazi:
povesti:
Sienkieivic{-Mililavec, Za kruhom. Povesi. K -\|o. Tomšič, Peter Rokodelčlč. K —-50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K — -40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K -•70. Zupančič, Fabljola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K 1-30, vezano K rjo.
Poezija:
Finfifar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K rjo.
Jurčič — Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih. Broš. K —'90.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigta v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge, — lil. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni ,,pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3" 10.
Kočevar, Mlinarjev Jnnez slovenski junak ali uplemenitba Tcharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —'8o.
Sienkiewic$, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic{, Mali vitez Pan Volodijcvski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
SienkieivicRodbina Polanešklh. Roman. 3 zvezki K io^o.
Sienkietvic{, Z ognjem in rr.ečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih K ti-So.
Sienkiewic{, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-50, vezano K 7'0o.
Sienkietvic^, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5'10.
Sienkietvic^, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10.
Stowe-Malavašič, S trije Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K rjo.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —"90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-4j.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —75, kartonirano K --•93.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K s'35, vezano K 5-35.
Vrhovnik, Sv. Ahacjj s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —-35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K i'3o.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —-70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K — 70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povesi, karton. K --'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —-90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uhoštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —"90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K i'3o.
I.esar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K rjo.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 30, trdo vezano K rjo.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K r3j.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K roj.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3-13.
Isto	n- » „ 2'13. n „ 3'33-
Isto	HI. „ vezan K 4-13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-8j.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K rij. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l'lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2'3j. Zupančič, Plsanice. Pesmi za mladino. Vezano K — 90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S I7 podobami. K l-6o. Afajar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2'2o.
Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 2'70. Molele, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70.
Pet 'ne, Trstenik, Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —-97.
Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K r3o. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K imo.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —60. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorujo uspešno baviti. K —-no, Blehveis- Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1-70. Bleiivcis. Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K rio, vezano K 1-30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Kalan, Eočetek protlalkoholnega gibanja na Slovenskem.
K —-j6.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-2j, vezano K 3'8j.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K rjo. Krek, Socijalizem. K 5-75, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spi.sovanje raznih pisem in opravilnih listov,
Z mnogimi vzorci. K i*8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000. K 140, trdo vezano K roo,
Premrli, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2'20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —"00. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K r 1 j. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoll-
tlških društev. K r6j. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3*90, vezano K .(.'40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K rGo, Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K ri j.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev : Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke — Vrtomirov prstan. —■ Fcldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštcnja-kovič. — Venčck pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovS hči. —
Nikolaj Zrinjski--Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. —
Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v l.iliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — fio malih povestij. — Sveta Rrolinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka 1. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka.— KriStof Kolumb. — Darinka, mala črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
iHtmi