eta EZZSP SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY **XXTTTTXXXXXXXXXX3 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 231 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 25, 1946 LETO XLVII1—VOL. XL/ID komunisti Manj elektrike za 21 držav, je ukaz so vohunci v u. s. Bivši komunist Budenz obtožuje k o m u n i ste špijonaže za Rusijo Washington. — Louis F. Budenz, bivši vodja v ameriški komunistični stranki, je izjavil Pred odsekom poslanske zborni WASHINGTON. — Vlada* je uka-j zala zatemnitev luči v 21 državah in v j distriktu Columbia. Odredba stopi v ve-| ljavo ob 6 zvečer danes. Namen je, da ! se hrani na premogu, ki daje električno | silo. Vlada izjavlja, da je'položaj veliko bolj resen kot je bil ob zadnji stavki j premogarjev spomladi. Ta vladni ukaz zadene sledeče države: Connecticut, Delaware, Illinois, Indiana, Kentucky, Maryland, Massachusetts, Michigan, Minnesota. Missou- ! ri, New Hampshire, New Jersey, New „„ . . . York, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, ce k, preiskuje proti-ameriske Vermont( Virginia, West Virginia in '■Ktivnosti, da je vsak komunist v Zed. državah "del ruske pete Wisconsin. Kraji, ki dobe svojo električno silo kolone," ki vrši delo izrecno . , , . korist Sovjetske Unije j od generator,iev, katere goni vodna sila, Budenz je dalje izjavil, da vo-1 ali f>lin' ne bodo Prizafeti vsled, te di Rusija "živčno vojno" otii odredbe ampak samo oni, kjer je odvi- tej deželi, na tak način, kakor jo sna električna sila od premoga. ie vodil Hitler in da ta vojna1 Ta odredba prepoveduje rabo elek- lahko privede do vojaškega spo-' trike za sledeče namene: Pada med obema deželama in v1 Razsvetljavo z elektriko pri napi- kateri vojni bi bili komunisti v «h> zunaj in znotraj. tej deželi lojalni Rusiji. Razsvetljava zunaj ali znotraj v Dalje je Budenz izjavil, da je dekorativne svrhe. trdno prepričan, da je v Zed. i Razsvetljava izložbenih oken. državah na delu ruska tajna po-!--- Hcija (NKVD). Rekel je, da je' bila tukaj v letih 1936 in 1937, ker je imel opravka ž njo, ko je bil še član komunistične stranke j (Došle preko Trsta) Razsvetljava cest v večjem obsegu, kot to določijo lokalne oblasti. Redukcijo za 25'/c pri razsvetljavi javnih poslopij in raba spenjač v poslopjih .kjer je več kot ena spenjača. Vlada pravi, da "za nekaj dni" še ne bo prepovedala obrat tovornih vlakov. Toda železnice morajo dvakrat m teden poročati o svoji zalogi premoga in kadar se bo ta zaloga skrčila do kritične točke, bo vlada izdala nadaljne odredbe glede železnic. Senator zahteva, da se kaznuje vse unijske uradnike, ne le Lewisa Senator Harry F. Byrd iz Virgini-je je apeliral na predsednika Trumana in na generalnega zveznega pravdnika Tom Clarka, naj bi se naperilo sodno postopanje proti vsakemu uradniku pre-mogarskih lokalnih unij, ne samo proti glavnemu predsedniku Lewisu. Senator dalje zahteva, naj se zapleni dobrodelni sklad v vsoti $8,000,000, v katerega so plačali lastniki premogovnikov in ki je namenen v podporo potrebnim premogarjem. Ta sklad je unija priborila v zadnji stavki spomladi. - Senator Byrd je izjavil, da to, če se kaznuje samo Lewisa radi stavke, ne bo rešilo premogarske krize. Kaznuje nij.se vse uradnike prerriogarskih unij. ker sb vsi toliko krivi stavke, kot je bass Lewis. Ako se kaznuje samo Lewisa, to ne bo končalo stavke, pravi senator, ampak jo bo samo podaljšalo, Lewis bo pa v očeh premogarjev mučenik. Lewis bo stopil danes pred sodnika, da se "opere" krivde John L. Lewis, predsednik premogarske unije je sprejel ukaz, da pride danes pred sodnika. Ako se tukaj ne bo opral in dokazal, da je imel prav, ko je prelomil pogodbo z vlado ter ukazal stavko, bo prišel v sredo pred sodnijo, kjer ga ho sodila porota. Notranji tajnik Krug, ki je 29. maja letos napravil pogodbo z Lewisom, trdi, ua je bila sprejet takrat sporazum, da bo pogodba veljavna, dokler bo vlada obratovala premogovnike. Lewis pa trdi, da to ni res in da pogodbo lahko prelomi, če da 10 dni poprej tozadevno naznanilo, kar je tudi storil v tem slučaju. Jeklarne so zmanjšale obrat, da hranijo na premogu Youngstown Shee & Tube Co. je zmanjšala produkcijo na 25'; kapacitete, da hrani na premogu. Republic Steel korporacija je tudi zmanjšala produkcijo na 257" normalne obsežnosti. Carnegie-Illinois Steel Corp. posluje še s polnim obratom, dokler vodstvo ne ukrene drugače. Sharon Steel Corp. bo zaprla tovarno v Farrell in bo pustila samp en plavž v obratu. Urad za brezposelno odškodnino je odločil, da delavci onih jeklaren, ki la-stujejo svoje premogovnike, niso upravičeni do brezposelne odškodnine, če bodo te jeklarne'odslovile delavce zaradi pomanjkanja premoga. Radi tega je (50,000 delavcev v okrajih: Trumbull, Columbiana in Ashtabula poslalo brzo-jav guvernerju Lauschetu zahtevajoč, naj takoj skliče izredno zasedanje legislature ,da ukrene nekaj tozadevno. Sharon Steel Corp. je edina, ki ne lastu-je svojih premogovnikov. drobne vesti iz slovenije ter da bi se nič ne čudil, če bila j SLOVENSKI ZDRAVNIKI V *e danes tukaj na delu. [ BOSNO. — V septembru je od Budenz je izjavil, da mu je do- šlo v Bosno 2o slovenskih zdrav-znano, da je v delu gibanje j nikov in 50 drugih zdravstvenih komunistov za svetovno diktatu- strokovnjakov. Tam divja pega-^ pod kontrolo Moskve. Njih1 yica (pegasti legar). ^skupina Slavni cilj je strmoglaviti vlado travnikov ostane tam vsaj dva ed. držav. j meseca, da omeje to bolezen ir Budenz je obljubil odseku, da1 preprečijo, da bi se širila dalje, bo enkrat pozneje prinesel doka-| y zdravstvenem pogledu je bila kako so se komunisti vgnez- Bosna vedno zelo zanemarjena. (lili v šole, filmsko industrijo, v radi0 in časopise. Bil je 10 let BOLNIČARKE V AMERI-, . . . , KO. — Ustanova UNRRA je t*i komunistih m Jeturejeval, Jug0s]aviji na razpolago kredite za specializacijo 20 ju-1 goslovanskih bolničark v Ameri- ^iasilo komunistične stranke v Ameriki, "Daily Worker," torej y je do pičice znano delovanje ^. Komisija za zaščito narodne. •'meriških komunistov. Lansko .a izbrala kandidati. Infr. v , _„_V J v, Vi fov CO vr- . Iet» je Šel proč od njih ter se vr fiil nazaj v katoliško cerkev. nje, med -o- njimi 8 Slovenk. UNRRA plača za nje prevoz in druge stroške. IGRANJE TENISA skušajo tudi obnoviti v Lubljani. Na V sredo 27. nov. se bosta po- j igrišču pod Cekinovim gradom v POROKE veda niso vrnili, ampak so tam J napravili Semenogojsko postajo j in doni pijonirjev, to je komunistične mladinske organizacije. Vzet je. sestram.'!D«č,iv <&>m'' v. Streliški ulici, "Mladinsko zavetišče" na Viču, zavetišče (Dalje na 2. strani) NORVEŠKEŽENSKE BODO MORALE ZDAJ NA NEMŠKO Oslo, Norveška. — Norveška vlada je odločila, da bodo morale iz dežele vse one domačinke, ki so se tekom vojne poročile z Nemci. Poslali jih bodo na Nemško. Samo nekaj, ki so se poročile z namenom, da bi tako dobile informacije od Nemcev, bodo lahko ostale doma. ločila Miss Frances Antoinette j Tivoli je bil propagandni teniški ^iun, hčerka Mr. in Mrs. An- j turnir, na katerem so nastopili to'i Klun iz 19206 Cherokee tudi najboljši jugoslovanski Ave., in Robert D. Bennett iz igralci: Mitič, Palada in Punčec Wilmington, N. C. Na poroko | NEKAJ PODATKOV O STA-*v°je sestre je dospel Albert NJU ŽENSKIH REDOV. — Pi-• Klun, ki služi pri obrežni sa]i smQ že, da so novi gospodar-sti'aži. Iz New Yorka pride ne- ji udarili tudi po ženskih redo-Vestina teta Ivanka Mognaz in vjh. Predvsem so vrgli sestre iz M ateljica Zina Meyer iz Long g0l, ker jim gre predvsem za sland, N. Y. Iz New Orleansa m'adino. Pometali pa so jih sko-1)11 pride teta Sophie Burch. Po- r0 povsod tudi iz bolnišnic. Zdi tožna slavnost bo zvečer v SOD se, da hočejo tudi tu iti postopo- lla Waterloo Rd. ma naprej, ker vsega razkristja- Warren, O. — Trgovska zbor- ^rs. Agnes Beck iz 14515 njenja na tem polju ne morejo'niča je ugotovila, da imajo tr J^ames Ave. naznanja, da se izvršiti naenkrat. Na tem me- govci s premogom v mestu ko-Poročila hčerka Josephine z .stu naj navedem samo nekatere maj 5,000 t,on premoga, kar ga Mark Kasuničem, sinom udarce proti redovnim sestram, bo za hišno gretje komaj do Za-,-n \t iv 14Q13 Usmilienke so iz Radeč, kier ie hvalnega dneva. Vlada je ob- Vseh takih žensk je 806. Na Nemško bodo poslali tudi kakih 4,000 otrok, katerih matere so Norvežanke, očetje pa Nemci. Večinoma so to nezakonski otroci. Nekaj otrok so adopti-rale norveške družine, ker se jim otroci smilijo, da bi bili poslani na Nemško, kjer vlada zdaj tako obupno stanje. -o--■ V Warren, O. imajo le 5,000 ton premoga iz e. naznanja, Poročila hčerka Josephine z stu naj navedem samo nekatere Mark Kasuničem, sinom udarce proti redovnim sestram, in Mrs. V. Kasunič iz 14913 Usmiljenke so iz Radeč, kjer je Ua*"Wm Ave. Poročila se bosta bil novicijat, izgnali že Nemci. Ja Zahvalni dan ob 8:30 zju- Novi gospodarji tega zavoda se-,raJ v cerkvi Marije Vnebovze- 1 j ubila nadaljni premog v par dneh. K-,. . Viatel j i so vabljeni k poročni -— Obema paroma želimo 0 srečo v novem stanu. na Holmes Ave. Sorodniki in REŠEVALCI, 60 MOŽ, SO ZAČELI Z REŠEVANJEM PONESREČENIH V ALPAH Meringen, Švica. — Skupina poškodovanih, da jih bodo mora-60 mož je priplezala do ponesre^ " '' ""' 1 '' čenih Amerikancev, katerih leta lo je zadnji torek treščilo na le --- ^lerika.bo vseeno dala posojilo Čehom Milwaukee, Wis. — Voditelji CIO, katera .unija je na stavki pri Allis-Chalmers Co. že 7 mesecev naznanjajo, dja bodo šli danes na stavko vsi delavci, ki spadajo v 0X0 v tej okolici. Trdijo tudi, da bodo prišli na pomoč tudi unijski člani iz drugih mest, kot iz Detroita, Toledo, Pontiac, Cleveland, Chicago in Racine. , še v aprilu je odšlo na stavko več kot 11,000 delavcev pri tej (ompaniji. Okrog 3,000 jih je prišlo nazaj na delo. -o- Moskva vpije, da je bil političen napad na delegata U. H. Ukrajinski delegat je bil ranjen od roparjev pomotoma, trdi policija New York. — Ukrajinski delegat pri narodni skupščini v New Yorku, je s par tovariši stopil v neko prodajalno ravno, ko so iz nje bežali roparji. Roparji so streljali in delegat Gregorij Stadnik je dobil strel v stegno. Policija sodi, da so ga roparji smatrali za kakega detektiva, ker je orjaške postave in so streljali. Ali pa so streljali, ko so mu ukazali, naj se ne gane, ko so izropali trgovca, pa jih Ukrajinec ni razumel, ker ne zna angleško. V Moskvi je zdaj vse rusko časopisje zagnalo krik, da je bil delegat Stadnik obstreljen iz političnih nagibov in da newyorška policija nalašč ne zasleduje storilcev. Rusko časopisje ostro napada Ameriko, ki da nima dovolj moči da bi varovala delegate pri narodni skupščini združenih narodov. Ameriška vlada se je Molotov ne pristane na Byrnesov predlog glede cel v Trstu Byrnes hoče, da bi se čete umaknile, kadar ho to varno za Trst New York. — Ameriški državni tajnik je brez uspeha predlagal pri seji ministrov Velike četvorke zaradi odvzema vojaštva iz Trsta. Byrnes je predlagal, naj bi vse tuje čete odšle iz Trsta 45 dni zatem, ko bi guverner nove tržaške države izjavil, da lahko vzdržuje red in mir brez tujega vojaštva. - Ruski minister Molotov je bil proti temu rekoč, da morajo oditi vse čete iz Trsta 90 dni potem, ko bo potrjena mirovna pogodba z Italijo. Ministri zadeve niso mogli rešiti. Byrnes je rekel, da pozna položaj in napetost med Italijani in Jugoslovani in da prav radi tega vztraja, da vzdržuje tukaj red organizacija združenih narodov s svojo vojaško silo. Ministri tudi niso mogli priti do sporazuma v točki, kdo naj imenuje začasno vlado v Trstu. Molotov je zahteval, naj jo imenujejo ministri Velike četvorke, ostali so pa vztrajali pri tem, da jo imenuje koncil združenih narodov. Končno so se sporazumeli, da naj guverner imenuje vladni kabinet, ki ga naj potrdijo zastopniki ministrov in končno odobri koncil združenih narodov. Kdaj bodo volitve v tržaško narodno skupščino, ministri še niso določili. —7-o- Poročevalci ne smejo na radijo v Moskvi? Moskva. — Ruska vlada je prepovedala vsako poročanje novic potom radija iz Moskve v svet. To, seveda, velja samo NOVI GROBOVI Frank Skolaris ! ' V petek popoldne je umrl v j Geneva Community bolnišnici za poškodbami, ki jih je dobil pri padcu v tovarni American Fork and Hoe Co., Frank Skolaris, star 67 let. Stanoval je zadnjih 24 let na 81 Water St. v Geneva, O. Bil je vdovec. Žena Agnes mu je umrla leta 1945. V Clevelandu zapušča 3 hčere: Mary omož. Pontoni, Eith omož. Hint z in Mollie omož. Hoffert, sina Franka ter 14 vnukov. V New Smyrna, Florida, zapušča sestro Caroline omož. Benedict, in več sorodnikov. Rojen je bil v Vi-polžah, kjer zapušča, sestro in več sorodnikov. Tukaj je bival 39 let in je bil član društva št. 5 NPJ. Po- li prenesti na nosilih v dolino. ^ ^odov ......' !ža inozemske časnikarje. Dovo- Ako bodo reševalci videli, da , , iljeno jim je bilo izjemno te- je kateri tako težko poškodovan,' Ameriška vlada se je urad- k()m vojne> ker je bii„ težavno da ne bi prenesel prenosa z no- no opravičila pri sovjetski via- na kak način pošiljati ve- * 1 ' 1 ' i _____— M A J 1 r ri r\ /1 1 . , . « i sti v svet. Zdaj so pa ruske od- sili,j ih bodo re^il T V posebn imi di radi te*a dogodka, dočim je s katerimi bodo pristali newyorski župan ukazal Pob-jdajne postaje preveč zaposlene denik v Alpah. Med ponesreče-Washington. — Zed. države r.imi so štiri ženske in 11 letno > najbrže zopet začele pbga- dekle, ki so morali prebiti 5 dni letali, za posojilo Čehom, ki so in 5 noči 8,000 čevljev visoko na na ledeniku. j ciji, naj stori vse v svoji moči, nedavno prekinile. Cehi so ledeniku. Ves ta čas so jim me- Plezanje reševalcev do pone- da n*jde napadalce. ^Šali za 50 milijonov dolar- tali iz letal potrebščine, kot ži-1 srečencev je bilo skrajno teža- greb bo v torek zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti, v cerkev sv. Pavla na 200. St. ob 10 in na pokopališče sv. Pavla. Helena Ogrin Po težki operaciji je umrla včeraj zjutraj v Glenville bolnišnici Helena Ogrin roj. Me-le, po domače Vrbča Lenka, stanujoča na 7005 Hecker Ave. Bila je vdova. Mož John ji je umrl 17. avg. letos. Tukaj zapušča hčere: Angelo omož. Metlika, ki so prej vodili grocerijo na Sylvia Ave;., Helen omož. Rupnik; sinove: Rudolph, John in Louis, sestro Jennie Petrovčič, 5 vnukov in več sorodnikov. Rojena je bila v Cerknici, kjer zapušča 2 sestri in več sorodnikov. Tukaj je bivala 45, lit. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Anton Zgavec V petek popoldne ob 3:40 je umrl v Glenville bolnišnici' po dolgi bolezni Anton Zgavec, samski, star 61 let. Stanoval Razne drobne novice iz Cleveland« in te okolice Poškodba od avta— » Na 55. cesti in Superior Ave. je avto zadel Mrs. Ano Kovach iz 1270 E. 58. St. Odpeljali so jo v Mt. Sinai bolnišnico. Ropar na pohodu— Nek ropar je bil v soboto večer na delu v Collimvoodu. Ustavljal je ženske na cesti, jih navadno vprašal, kje je Madison cesta in predno so mu mogle odgovoriti, je pograbil njih ročno torbico in zbežal. Tako je ustavil tudi Mrs. Alphonso iz 763 E. 156. St. in Mrs. Matildo Smerdel iz 15614 School Ave., na vogalu School Ave. in 156. cesta. Mrs. Alphonso je iztrgal ročno torbico, v kateri je bilo $10.50 in zbežal vzhodno po School Ave. Isto je ponovil še v dveh. drugih slučajih na Kip-iing Ave. in tam okrog. Zaroka— Mr. in Mrs. Joseph Planisek, 445 E. 158. St. naznanjata, da -:e je zaročila njiju hčerka Lillian Ann z Mr. Joseph J. Yuko iz 10302 Yale Ave. V bolnišnici— V U. S. Marine bolnišnici na fairhill Rd. se nahaja Stanley Unetič, sin Mr. in Mrs. John Unetič iz 1134 E. 76. St. Podvreči se je moral operaciji. Na-aaja se v sobi 324, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Pozdravi iz Kalifornije— Miss Ann Yerele pošilja pozdrave iz Monterey, Kalifornija, kjer preživlja svoje počitnice. Miss Yerele je v vladni službi v Washingtonu. V Kaliforniji pri sinu— Mrs. Vincent Hrovat iz Maple Heights, O. je šla v Kalifornijo obiskat sina Vencla, katerega ni videla že 7 let, Ž njo je tudi hčerka Marv. Naroča pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem. Razprodaja še traja— S e 111 v ena razprodaja pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., se še vrši. Kdor kaj potrebuje za hišo in dom, naj se posluži te ugodne prilike. Prva obletnica— V cerkvi Marije Vnebovzete bo darovana jutri maša za pokojnega Franka Beck v spomin prve obletnice njegove smrti. --o-- Argentina pošilja tujce domov Buenos Aires. — Argentinska vlada je ukazala zbrati vse nemške in japonske državljane, ki se nahajajo še v Argentini ter jih deportirati domov. Kakih 80 Nemcev iščejo, katerih imena sta predložili Argentini angleška in ameriška vlada, češ, da so vohuni. --o-— v6v- Toda ameriška vlada bo po- vež, odeje, zdravila in drugo. Ivno. Dostikrat so se morali pla-^ala, da vidi, ako bo dala če- Med reševalci so tudi zdravniki, ■ žiti po trebuhu, privezani drug ,,.va vlada kako odškodnino ame- da bodo nudili prvo pomoč težje I na drugega z vrvjo. Sproti so i !Hl?im državljanom za posestva, ranjenim, že Drej so noročali.'si morali sekati v sneg in led je češka vlada zaplenila. da je 8 ponesrečencev tako težko stopnice. Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da ras voz/tik ta zje opazi. z domačimi programi, je rekla ruska vlada, tla bi mogle dati na razpolago čas inozemskim časnikarjem. Odslej bodo smeli novice pošiljati po brzojavu, toda vsebino bo moral prej pregledati ruski vladni uradnik. Zračna vožnja od N. Y. direktno do Moskve New York. — Zdaj se lahko potuje z letalom iz New Yorka direktno do Moskve in sicer preko Stockholma. Potniki bodo . potovali iz New Yorka do Stoek-! holma, od tukaj jih bodo peljali švedski aeroplani do Helsinki, do Moskve pa je pri družini Frances Lesko-i Finska. od tam vec na 16214 Grovewood Ave. jruska ]etala. Doma je bil iz vasi Osknov na_________________ Primorskem, odkoder je prišel vega pogrebnega zavoda v cer-v Ameriko pred 35 leti. Tukaj j kev Marije Vnebovzete in na ne zapušča nobenih sorodni-j Kalvarijo. kov. Bil je član društva Fran-1 Naj prerano umrli počivajo ce Prešeren št. 17 SDZ. Pogreb v miru v ameriški zemlji, pre-bo jutri zjutraj ob 9 iz Svetko- ostalim naše sožalje. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 25, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderaon 0628 Cleveland 3. Ohio _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00: » Cleveland in Kanado po poAti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta H-00; ca Cleveland in Kanado po pofiti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta 1150; m Cleveland in Kanado po pofctl četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcib: celo leto $7.00, pol leta $4.00. četrt leta $3.50. _>OMunem» Iterllka itane $ oentor. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. ) V. S. $4.00 for 6 month«. Cleveland and Canada by mall $4 50 for 8 months U. S. »3.60 for S month«. Cleveland and Canada by mail $3.75 for S months Cleveland and suburb« fay Carrier $7.00 per year, $4.00 far 6 month«, $3.50 tor I month«. _Binclecoplcs 6 cent« each. ______ Entered a« «econd-cl«M matter January 8th 1B08, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187S. No. 231' Mon., Nov. 25, 1946 Misli ob dvojnih značilnih volitvah Trikrat so šli Francozi v 13 mesecih na volitve, da si izjbero svoje politične predstavnike. 25. okt. 1945 so izvolili zastopnike v zbornico, ki naj napravi novo ustavo. 2. junija 1946 so zavrgli ustavo, ki jo je sklenila ta ustavodajna; zbornica in izvolili so novo skupščino. 13. oktobra letos so odobrili na novo predelano ustavo. In letos 10. novembra so na podlagi te nove ustave volili poslance za nadaljnih pet let. Že v prejšnjih volitvah sta izšli iz boja kot najpomembnejši dve skupini: komunisti in ljudski republikanci (katoličani).- Tretji so bili socialisti. Prav tako sta pri volitvah 10. nov. ostali na vrhu komunistična stranka in stranka katoliških ljudskih republikancev. Nova zbornica ima sedaj 186 komunistov, 162 ljudskih republikancev, 108 socialistov. Radikali so dobili 63 "in ražne desničarske stranke 85 mandatov. Njejasno je, kako bo mogoče ob tej sfestavi zbornice napraviti dela zmožno vlado. Zelo pa je jasno, da so se močno dvignili komunisti in da bodo igrali eno glavnih vlog. Pridobili so 40 novih mandatov. Danes so najmočnejša francoska politična skupina, toliko močnejša, ker je res disciplinirana in bojevita. Francija je šla korak naprej komunističnemu režimu naproti. Tudi volitve v Italiji so močno poudarile vpliv komunistov. Pri občinskih volitvah v večjih mestih so 10. nov. odnesli združeni komunisti in socialisti odločifne zmage. Že združitev teh dveh strank je značilna, tembolj porast njihovih glasov. Krščanska, demokratična stranka je pri teh volitvah izgubila lepo število glasov. Ob teh izidih stopajo v ospredje nekatere misli o bodočnosti političnega razvoja zlasti z ozirom na veliki boj med krščanstvom in komunizmom. Vedno bolj se vidi, glejte koder hočete, da se svet vedno bolj deli v dye veliki borbeni skupini. Na eni strani totalitarni komunizem, ki hoče zavojevati ves svet. Pripovedujejo, da hoče Sovjetska unija "en svet," to je vse narode združene pod komunistično diktaturo do leta 1956, ko bo 500 let, odkar je padel Carigrad Turkom v roke. Gotovo je v tem ugibanju o sovjetskih ciljih mnogo domišljije, ni pa dvoma, da hočejo "en svet" "one world" in to tak, ki bo popolnoma odgovarjal Marksovim in Ljeninovim idejam. Na drugi strani je krščanstvo, včasih boječe, obotavljajoče se, needino, pa vendar vedno bolj živo prepričano, da ne gre samo za politična vprašanja, tudi ne samo za socialno, ampak za zmago komunistične zamisli o svetu ali za zmago krščanskega pojmovanja vsega življenja1, tudi javnega, državnega. Zato se vedno bolj izoblikujejo izrazite bojne fronte na obeh straneh. Kar je vmes, se počasi izločuje. Drugi zanimiv pojav iz teh volitev je razmerje med socialisti in komunisti. V Italiji so se oboji združili za občinske volitve, v Franciji so socialisti izgubljali na korist bolj ekstremnih komunistov. Kadar gre za boj idej, je težko ostati nekje v sredi, kot bi radi evropejski socialisti, ki imajo skupaj s komunisti istega očeta Marksa. Materialistični socializem Marksovega kova končno vedno vodi v komunizem. Razlika med njima obstaja le v taktiki in v metodah boja. Če bi se ta sicer umerjeni socializem hotel držati proti komunističnemu navalu, bi moral spremeniti svoje osnove in se odreči marksizmu. Ne štejemo med te vrste socialistov angleške delavske stranke. Ta stranka namreč ni zrastla naravnost iz marksističnega socializma, ampak je produkt angleškega praktičnega boja proti gospodarskemu liberalizmu, ki se je izražal v sebičnem kapitalizmu. V tej stranki so med raznimi skupinami tudi angleški socialisti ki pa prav tako niso zra-stli iz Marksa; vsaj ne po večini. Angleška delavska stranki je stranka nekakih reformatorjev družabega reda. Njena podržavljenja niso neomejena in njeni voditelji vedno poudarjajo človeške svoboščine, ki se jih država ne sme dotakniti. Ta stranka je za demokracijo in obsoja totalitarno diktaturo. Ne zakrivamo pa si dejstva, da je v tej angleški stranki tudi precej ljudi, ki bi jih mogli imenovati komunistične sopotnike. Pred nekaj dnevi so ti simpatizerji z današnjo Rusijo napravili močan napad na angleško zunanjo politiko pod Bevinom. Zunanjega ministra dolže, da je sovražen Rusiji, da vidi povsod komunizem in da se vdaja /vodstvu Amerike. Revolta sicer ni omajala Bevinovega stališča, vendar je značilna za razmere v tej stranki. Če bi prevladali ti elementi, bi odprli s svojo taktiko vedoma ali nevedoma vrata komunizmu tudi na Angleško. Volitve na Francoskem in v Italiji tedaj napovedujejo tak razvoj na levici, da bo marksistični komunizem polagoma povzel v se tudi marksistične socialiste. Katoličani bodo imeli opraviti z enim nasprotnikom, toda močnim. V tem bodo v vsem svojem javnem življenju in nastopu celi katoličani. Tudi pri rijih bodo izginjale razne sredine. Le če bodo resno šli na socialne reforme v današnji družbi in če se bodo z vso iskrenostjo držali "krščanske demokracije," le tedaj se bodo mogli meriti z glavnim nasprotnikom — komunizmom. Kar velja da Italijo in Francijo, velja za ves katoliški svet. Nekateri so se čudili, da dve katoliški deželi kot sta Ita- lija in Francija gfasujeta v tolikšnem številu za protiverske komuniste. Odgovor je pač v tem, da ti katoličani niso dobri katoličani, ampak le katoličani po imenu in na papirju. Če kdo voli s komunisti, se pač lahko reče, da ne posluša Cerkve, ki je dovolj jasno opominjala, da katoličan ne more biti komunist ali marksističen socialist. Bo pač tudi o takih katoličanih veljalo, da sicer pravijo "Gospod, Gospod," ne izvršujejo pa njegove vol'je. Volitve v Italiji in v Franciji so tedaj spet pokazale na nevarnost komunizma. Ali bo res ta val vere sovraštva zagrnil kot vesoljni potop vso zemljo? Ali bodo res boljševiki napravili "en svet" in to svoj svet? Ne vemo. Eno pa vemo, da smo namreč mi vsi, ki čutimo pogubost komunizma, dolžni storiti svojo dolžnost proti njemu. » rr> 11« r» m t ona«« t1 wi iw»mfi*Wfiy>«iiwOTm L BESEDA IZ NARODA rwmiiwrii* 'Ttw«iiw«wnww*tw.n Prvič med lovci Cleveland, O. — Od starih ljudi sem večkrat slišal opazko: "Kdor mlad ne nori, pa star znori." To mi je prišlo na misel zadnji petek, 15. novembra, ko sem šel prvikrat na jago z našimi lovci. Naj vam povem to, da puške pa nisem nosil, pač pa sem nosil kamero, da sem slikal, ko so padale svinčenke in ko je tekla kri in je pokalo kakor v vojski. Naš dober odjemalec naše slovenske banke, gostilničar Mr. Frank Hribar mi je že večkrat omenil glede jage. Enkrat mi je rekel: "Le pridi enkrat v mojo gostilno, pa boš videl razstavo lovskega športa, potem bo pa\ tudi tebe prijel apetit." Res sem šel pogledat njegovo gostilno in tudi razstavo razne divjačine, kjer je manjkalo samo še medveda. Posnel sem sliko in jo dejal med druge v dokaz, da so Slovenci tudi dobri strelci in zakej lovci. Njegova zbirka je res sijajna in mislim, da tudi precej draga. Lovski šport ni noben špas, ko sem lomastil po tistem braševju, da se nisem niti ven videl. Ko pa sem se jim nekega dne ponudil, da grem z njimi na jago, mi niti niso povedali, kako naj se odpravim. Mislil sem, da se tukaj jaga tako kot so pri nas v starem kraju jagali tisti grajščaki. Joj, kakšno veselje je bilo, ko smo nekega dneva zapazili lovce, mi smo jim rekli "jagri." S seboj so pripeljali celo čredo lovskih psov. Tisti, ki jih je vodil, je imel velikansko trobento, ki je dajala od sebe nekam žalosten pa močan glas. Na to povelje so lovski psi razumeli svoj posel. Vsuli so se po griču kot se vsuje snežni vihar in tulili so za velikimi bežečimi zajci, ki so v nekaj trenutkih preskočili hrib. Med tem pasjim lajanjem pa so pokale puške in dolgoušci so se prekucavali mrtvi med grmovjem. Taka bitka se je vršila prek hriba ves dan, zvečer pa je pripravljena grmada mrtve divjačine za na voz. Pri tem sem mislil omeniti še to, da so se ti lovci postavili v linije že poprej in so že naprej vedeli, kje bodo drveli mimo ti dolgoušci. Zato pa je bilo tem lovcem prav luštno: pok, pok, pa se je zvrnil težak, kakor mlado tele debel zajec, ki je hodil na obiske v zelnike, solato in fižol ter v korenje slovenskih kmetov. Tako sem si mislil, da bi v resnici moral kmet pojesti takega debeluharja, in ne gro-fovska gospoda. Ampak naša lovska sreča na State Road na zapadni strani mesta pa ni bila noben špas. — Bežite, bežite, sem rekel lovcem, rajši grem na "market" in si ga kupim. Tam res nisem vedel, kdo j^ bolj pameten, ali ti mali zajčki ali lovci. Vse grme smo preiskali in vso koruzo v kopicah na njivi smo pretipali, zajcev pa nikjer. Strahovito so nas potegnili ti zajčki! če bi nas kdo opazoval od strani, bi nas bil pomikjval, ko smo se pa tako potili. Vsi smo bili pa tudi dobro oblečeni. Naj vam predstavim samega sebe — podoben sem bil Miklavžu. Oblekel sem se bil napol v kožuh in kupil sem si tudi tako kapo. Ko sta me prišla iskat ob desetih Mr. Frank Hribar in Max želodec in me videla v mojih navadnih škornjicah, sta kar z glavo zmajala in rekla: "Fant, ti se moraš opraviti kakor lov-2i. . ." Domislim se, da ima naš Franjo nove debele gumijaste škornje, v katerih lahko hodi tudi po vodi; kožuh sem že omenil in s kapo pa me je preskr-bel John Grdina Hardware. — Hajd, kar naenkrat sem bil na-maškeran lovec na hiter pogled. Moji partnerji so bili kar zadovoljni z mojo postavo. Moja puška je bila kamera in še posebej sem založil moje žepe s filmi. Zdaj pa le poženimo. U-boga divjačina, le pripravi se, ure so ti štete. Samo ena stvar pa mi ni šla v glavo in sicer to, zakaj gremo vsi na lov šele ob desetih, zakaj ne zgodaj, še v temi? Tega mi niso pojasnili do zadnje minute. Ko smo se vozili proti cilju, bi bil najraje prevozil vsako signalno luč, tako se mi je mudilo. Mis;lil sem si, saj ne bo ostalo nabene živali več„ker bodo vse pobrali drugi lovci, kaj bomo potem mi jagali popoldne. Tako težke misli so me obdajale vso pot, a našemu vozniku pa se ni mudilo prav nič. To je bila zame velika uganka, katero pa sem rešil $ele 15 minut pred 12. uro, ko. naš komandant rekel : "še 15 minut je časa, da bo lovska sezona postavno otvor-jena." Kaj si rekel? šele sedaj ob 12. uri se sme streljati zajce? Da, tako je, so mi odgovorili vsi okrog stoječi s pripravljenimi puškami. Sveta hebesa, sem si rekel, šele sedaj vem, zakaj se tako o-birate in čakate drug na drugega, ker dosedaj niste še smeli rabiti svojega orožja. Oh, ta lovski šport. Psica, ki se je tudi vozila z nami v avtu, nas je prav milo prosila in javkala. Mislila je menda prav kakor jaz — le zakaj tako počasi, ko je pa zajcev kot listja in trave. Ko smo dospeli na cilj, je bila psica izpuščena iz svoje kletke in mi pa smo si zravnali svoje hrbte. Mr. Hribar je dal vsakemu "poduhati flaško," da nas ne bi omamil gozdni duh po trhlem lesu, ki gnije po gozdu, kjer se skrivapjo fazani in zajci. Seveda smo vsi prav radi vzeli ponujene medicine. Povem, da taka roba jako prav pride na gmajni, kajti tako težko nisem hodil že mnogo let. Tiste- opan-ke našega Franjota so me tako zmozgale, da sem se zelo rad u-sedel, ko sem celih pet ur vlačil svoje cempeti za sabo. Naj še povem, s kakšno slastjo smo pričeli svojo lovsko srečo. Naš komandant France nas je razpostavil, ena skupina nas je štela z menoj vred pet mož. Razpostavili smo se v ravno linijo približno 15 do 20 korakov drug od drugega. Tako smo polagoma vsi skupaj napredovali v ravni črti. Psica pa je tekala pred nami sem in tja. Videti je ni bilo mogoče, le stebla rastlin so se majala, koder je sledila dolgouišcem; če je katerega zasledila, je dajala znamenje s tem, da je zacvilila. Takrat pa so lovci pritisnili puške k ra-j mam in čakali, kateri ga bo prvi zagledal in ali bo zajček ali pa se bo vzdignil v zračne vi-! šave fazan. Pok, ipok, trikrat pok. Vse se razburi. Komandant pojasni napake i" posvari: "Pazite, in še enkrat vam rečem, pazi- te!" Prvo naše navdušenje je pričelo ponehavati. Ni bilo ne zajcev in tudi ne fazanov. Začnemo ugibati, kaj je temu vzrok? še vsako leto-jih je bilo in vselej smo jih že v prvi u-ri imeli nekaj v rokah, nam je pojasnjeval naš komandant. — Drugi pa se oglasi, lisice so jih požrle. Temu sem se pridružil tudi jaz, kajti videl sem vse polno jam po bregovih, kjer se skriva najhujši zajčji sovražnik — zvita lisica, ki je rekla, da je grozdje prekislo, ko ni mogla do njega. Tako smo se tudi mi. zgovorili na lisice, da ni zajcev, ker so jih one požrle. Hodili smo čez bregove in doline in nekako štirikrat smo prebredli vode. Bili smo prav ob jezeru, ki je kakor nalašč za lovske prilike, kjer se divjačina kaj rada naseli. Tu pa se nam je oglasila tudi sreča, kajti psici se je le. posrečilo, da je zavohala enega v spanju, ki je potem padel v lovsko malho. Zopet je zagrmelo ene trikrat pok in se je zvrnil zajček, jaz sem pa za-klical: "Domovia je rešena in brez plena ne bomo šli domov." Prvi sreči je sledila še druga. Pok, pok se zopet zasliši v visokem drevju. Vsi se ozremo in vidimo visoko v zraku fazana, ki pa je plaval vedno nižje in nižje in je končno padel za hribom na drugo stran. Vsi za njim, ranjen je, najti ga moramo. Jaz sem si zamislil kraj, kjer je padel na zemljo, ta bo naš. V pol ure je tudi bil. Se parkrat je počilo in fazan se je udal svoji usodi. Krasen ptič je bil to. Umirajočega sem slikal. Krasnobarvno perjice je imel in vsi lovci so bili zadovoljni z njim. Bil je žrtev prvega dne lovske sezone, ko revež še ni vedel, da se je treba skriti pred lovci. Ker sem imel tudi barvan film, je bil če Bog da." Veselo je zamahnila z rok0' kar bi se lahko tolmačilo, tak0 ali pa tako. Morda je hotel" reči: Bog vas že nesi, ali pa: se ni treba nič preveč ahtati d0' mov, saj si itak nismo dostiv štati z vami. "V božjem imenu," je spi'e| . govoril Mr. Grdina in pritisk' J na starter. j Pk-pk-pk- drrr-pk-pk . . • Je i zastokal Buick, dvakrat« moči10 zakašljal in umolknil. Tone ^ je nagnal spet od kraja. je korajžno prijel/veselo poskočil za kake tri čevlje in spe obstal. . "Vranč," je rekel gospod^ "mrzla je in se kuj a. Pa bo prijela. Potem jo pa nebo za o"' držati, spako." Tako smo bolj na poskok P'1' furali do farovža, kjer nasJ gospod Fronc že čakal. P*^ del je, nakar smo konštatii'*1 pravi čas, k j je bil natanČ^ 20 minut do opoldne v nedeU 22. septembra, leta Gospodovej ga 1946. Spodobilo bi se, da J. bila pri roki kakšna godba, * bi nas spremila iz naselbine,a. pa da bi se vsaj našel kdo, * bi za nami kamenje lučal- _ tem bi cenjena javnost poka2' la, da nas upošteva, pa naj ., že tako ali tako. Pa ni bilo 'j* in če ne bi bil naš Buick stati j iv in poka&ljeval in f.^ hal in se repenčil, bi odlazi'1 ( naše metropole neopaženo, izgine binkoštna rosica s tr*V kadar se jo lotijo sončni ža rlj. Mr. Grdina je planil z B«icVf om čez našo slavno St. CI* avenijo, po 55. cesti in na ^ levard doli k jezeru. Tam , zavili proti zapadu, še enk1"^ z ganljivimi pogledi objeli d1^ ki se je valil z mestnih sm^'5' potem smo se pa ludobno diji vsak v svojem mehkem ^ dežu in jo začeli riniti Vr -e Willardu. Reči moram, da ' naš Buick kmalu opustil sv ^ norčavost, poprijel je za.i'eS . ka r plavali smo v daljni ® Jaz sem natihoma inton1^, odrin, odrin, odrin • • • od ^ .ja proč, pa kmalu opustil ^ itf hvaležno opravilo, ker moja lična družba je trdovratno žala jezik za zobmi. Ste?1. , manjka, sem si žalostno pa našega Franceta, Va Življenje in smrt!" Stavki so se pridružili še trije teroristi, na pol komunisti, kajpada tudi revolucionarni Učitelj. Ta je postal sploh nekak simbol marksistične doslednosti: odrekel se je v celici komunizmu, to na oddleku preklical, zopet odšel iz sobe komunistov, se nato solidariziral s "cerkveno revolucijc)", po štirinajstih dneh se zopet ske-Sal in se zaradi priboljška pri raportu lodpovedal sodelovanju. Ko se je do sitega najedel — p0 aptitu bi moral biti kosec, a ne učitelj — so ga ponovno objele skomine po borki- Vso noč pred začetkom ^ta-vke je jedel, da bi dalj časa zdržal, vendar je že po petih ^neh postal lačen in je stavko °Pustil . . Marksistični profesor je KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NOVEMBER 27. Baraga Glee klub priredi Barn Dance" v šolski dvorani sv. Vida. % 30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-šim se članom-vojakom. Veselica se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. DECEMBER 14.—Slovenski dom na 6818 Denison Ave. plesna veselica. 28. — "Maccabees Red Jack- jiuSlovenskega: fnarodnega doma na St. Clair Ave. 31.—Društvo Orel priredi zabavni večer na Silvestrovo v šolski dvorani sv. Vida. 31.—Direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi običajni Silvestrov večer. 1947 JANUAR 4.—Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. i 24. St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ prirede plesno veselico v | Slovenskem narodnem domu na Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, vse v izvrstnem stanju, ravnokar prebarvana; dvojna garaža, cementni dovoz. Lastnik odide v Kalifornijo in mora prodati. Za podrobnosti se zglasite pri lastniku na 16008 Huntmere Ave. (233) f DELO DOBIJO BELO DOBIJO Zares dober kup Naprodaj je 17 akrov v najlepšem kraju v Ohio, Madison-on-the-Lake, moderna 6 sob hiša s kopalnico, furnezom, plinom in mestno vodo; dva kokošnja-ka, dvojna garaža, okrog 300 sadnih dreves, 3 akre trte, pol akra malin in robidnic. Pokličite YE 2388, zvečer pa PO 6727. (231) ets" plesna veselica v avditori- St. Clair Ave. Newburška društva za begunce jkrat kaj poslali in darovali tem Cleveland (Newburgh), O. —nesrečnim n&šim ljudem v be-V naslednjem priobčam pri- 'gunstvu, ste s tem storili ve-spevke društev-po vrsti kot sem 'liko dobra delo in v imenu tega ih prejel: |odbora "stoterih" najlepša hva- Pevsko društvo Planina v ia vam. Prisrčna hvala pa tu-Maple Heights je vzelo 35 knji- |di našim newburškim društvom, ži£ _ $35.00; dr. sv. Jožefa št. | ki so toliko prispevala na našo 146 KSKJ — 10 knjižic — $10;! prošnjo za te uboge rojake v dr. Mir št. 10 SDZ, 10 knjižic,' I.u.jini. Kdor pa še ni nič pri-$10; dr. sv. Frančiška (tretji1 speval in želi kaj darovati, to red), 10 knjižic, $10; dr. sv.1 še vedno lahko stori. Imate zdravniške predpise? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov,, prejela že štiri trofeje. TAKOJ SE POTREBUJE MOŠKE NEIZVEŽBANE TEŽAKE ZA točilni in oddajni oddelek Nočni šift 4:30 pop. do 2:30 zjutraj Pet dni delo v tednu, stalno delo DOBRA PLAČA NA URO, TEDENSKA PLAČA Počitnice s plačo—zavarovalnina Zglasite se v Employment uradu vsak dan razen v soboto od 8 z j. do 5 pop. CARLING'S BREWERY 9400 QUINCY AVE. Krompir naprodaj Naprodaj je fin krompir, ka-tahdin in green mountain, pripeljan s farm. Cena je $3 in $3.35 za 100 funtov. Zglasite se pri Mrs. Cebular, 15420 Luck-now Ave. ali pokličite KE 2767. (Nov. 29.) Lovrenca št. 63 KSKJ, 10 knji-J Pozabiti pa ne smemo na te' Prinesite vaše predpise k nam. žic, $10; dr. sv. Rešnjega Tele-j begunce. Še vedno kaj storimo I sa, 25 knjižic, $25; dr. Kraljica za nje, še vedno so kakšne dru-1 M d II (i fi I Dflifl miru št. 24 SDZ, 10 knjižic,1 štvene prireditve ali partiji pa1 ® $10; ..... ~ ' " knjižic, $25; dr. Naš dom št. 50 SDZ ,5 knjižic, $5; dr. at.: 47 SŽZ, 7 knjižic, $7; St. Law-'bratovske solze. SND na Prince Ave., 25 se jih spomnimo ob takih p'rili- Lodi Mandel, Pil. G., Ph. C. kah s kakšnim malim darom.. Odpri srce, odpri roke, otiraj i Za n'ewburški okraj, Anton Meljač, blagajnik. MALIOGLAS^ Nov avto dobite! Kdor nam preskrbi stanova- l)redal upravniku spomenico v Jjh sobah, ne da bi jih kdo mo-1 ijnenu stavkujočih. Njihove til v njihovem revolucionarnem ' Zahteve so bile naslednje: ( zanosu. Voditelji so "maso"' 1. Premestitev v mladinsko venomer bodrili: ^slopje; | "Le malo še, tovariši, in re- 2. ukinitev obveznega obiska i žim- ki smo ga že zrahljali, da 1 službe božje; j se maJe n» svojih slabotnih no- 1 3. dovoljenje za sprejema- gah> od n&s svoj smrtni nie vseh v državi dovoljenih udarec!" dopisov in knjig; 4. neomenjeno dovoljenje za tobaka in zasebne hra- 5. 'odprle sobe in svoboden sPrehod od zore do mraka ter renče Veterans Post No. 553, 10 j knjižic, $10; ki se morajo seliti. Po-150 KSKJ, 10 knjižic, $10; dr. k,ičite GL 0964 podnevi, ali Bled št. 20 SDZ, 10 knjižic,' QN 2>773 -zvečeV. (233) $10; 1'arani iz Barbertona (po-j n . . w ni ~ siano po Rev. jagru) $15.50 ;| rrijatel s Pharmacy SND na 80. cesti, 100 knjižic, I SLOVENSKA LEKARNA $100.00. Prescriptions — Vitamins Tu je zopet dokaz, da v new- First Aid Supplies burški naselbini delujemo ve-. Vogal St. Clair Ave. in E. 68th dno skupno. Veliko smo že prej | prispevali v blagu ali v denarju j — samo Bog vedi, koliko že, DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't fed$ and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at our risk. Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are i not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to Oet One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that hat this trademark PHEW DAY multiple VITAMIN capsules Miles laboratories, inc. Elkhart, Indiana Peti dan je upravnik komuni zabil klin, katerega ni mogel izvleči ne marksizem rte lenini-zem, še manj pa kurnikizem. Dopoldne je dal izprazniti vse poslopje s samotnimi izapori. Komuna je računala tudi na možnost premestitve v celice, kjer posamezniku prej zmanjka poguma kakor v skupnih zaporih. Uspela premestitev bi potemtakem pomenila približno isto kar polom stavke. Zaradi tega je komuna že pred stavko vtihotapi j ala špirit in bencin ter sklenila, da zabari-kadira vrata in tako onemogoči cepitev svojih bojnih sil. Ce bi uprava kljub barikadam s silo odprla vrata, so se domenili, da bodo polili slamo z bencinom in jo zažgali, da tako umrejo kot, junaki v plamenih goreče k a z nilnice. Svetovni proletariat bo to dejanje prebudilo in podžgalo, da" bo posnemal komuno v rdečem domu. (Dalje prihodnjič) ker ni bilo nič objavljeno. Dali smo zato, ker vemo, da so naši begunci jako potrebni. Oni begunci so naši ljudje in da so sedaj v begunstvu v tujini, si Furnezi Novi lurnezl za premog, plin, olje, ttorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin aU olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovenslro