Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
15. kos.
V LJUBLJANI, DNE 31. DECEMBRA 1909.
Letnik I.
Vsebina:
54. Zakon o konvenciji o opiju.
55. Zakon o prometu in kotroli narkotičnih drog in strupov.
56. Zakon o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz.
57. Popravki k zakoniku o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
58. Odločba o ocarinjanju starih avtomobilnih gum. Razne objave iz »Službenih Novin».
Izprcmembc v osebju.
Zakoni in kraljevske uredbe.
54.
Mi
Aleksandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanjo posle, Našega ministra pravde in namestnika Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o konvenciji o opiju, podpisani pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne 19. februarja 1925.,*
ki se glasi:
§ t.
Odobrtije so iiii zakonsko moč dobiva konvencija o opiju, podpisana pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne 19. februarja 1925., ki so glasi:
Konvencija o opiju.
Države: Albanija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Brazilija, britanski imperij, Kanada, Avstralska državna zveza, Južnoafriška zveza, Nova Zelandija, svobodna država Irska in Indija, Bolgarija, Chile, Kuba,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 26. septembra 1929., št. 225/XCI. —■ Konvencija je priobčena v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
Danska, Španija, Francija, Grčija, Madžarska, Ja-panska, Letonija, Luxemboung, Niearagjua, Holandija, Perzija, Poljska, Portugalska, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Siam, Sudan, Švica, Češkoslovaška in Uruguay,
smatrajoče, da je imelo uporabljanje odredb haa-ške konvencije z dno 23. januarja 1912. po strankah pogodnicah uspehe velikega pomena, da pa se tihotapstvo in zlorabljanje snovi, o katerih govori ta konvencija, še nadaljujeta v velikem obsegu;
overjene, da je moči preprečiti tihotapstvo in zlorabljanje teh snovi dejanski samo tako, da se na ueiuljiv način zmanjša njih proizvajanje in fabri-kacija in vršita nad mednarodno trgovino strožja kontrola in strožjo nadzorstvo, kot sta bili določeni z omenjeno konvencijo;
žolečo, ukreniti nove odredbe, da dosežejo smoter, ki si ga je postavila omenjena konvencija, ter dopolniti in podkrepiti njene odredbe;
v svesti si, da zahtevata to zmanjševanje in ta kontrola sodelovanje vseh strank pogodnic;
uverjene, da pridobi ta humanitarni napor eno-dušni pristanek prizadetih držav,
so so odločile, skleniti v ta namen konvencijo, in zato so bili imenovani za pooblaščence visokih strank pogodnic:
od predsednika visokega sveta al-b a n s k o g a:
gospod B. B 1 i n i s h t i, direktor albanskega tajništva pri Društvu narodov;
o<l predsednika države N o niči j e: gospod H. v on E ek ar d t, izredni poslanik in pooblaščeni minister;
od predsednika republiko Avstrije: gospod E meri c h P f 1 tl g 1, pooblaščeni minister. predstavnik avstrijsko zvezno vlade pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja B e 1 gv j c e v:
gospod F e r n a n d P e 11 z e r, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu;
dr. Ferdinand do M y 11 e 11 a o r e, glavni inšpektor farmacije;
od predsed-nika Združenih brazilskih držav:
dr. Humberto G o t u z z o, vrhovni zdravnik zaščito umobolnih v Riu de Janeiru;
dr. P e d r o P e r n a m b u c o, izredni profesor na medicinski fakulteti univerze v Riu de Janeiru;
od Njegovega Veličanstva kralja Združene kraljevine Velike Britanije in Irske in britanskih prekmurskih dominijev, cesarja Indije:
sir M a 1 c o 1 m D e 1 e v i n g n e, K> C. B., pomožni državni podtajnik; in
za d o m i n i j Kanado:
spoštovani R. D a n d u r a n d, senator, delegat na šestem zborovanju Društva narodov;
za Avstralsko državno zvozo: gospod M. L. S h e p h e r d, I. S. O., uradni tajnik Avstralske državne zveze v Veliki Britaniji;
za Južnoafriško zvezo: gospod J. S. S m i t, visoki komisar v Združeni kraljevini;
za dominij Novo Zelandijo: spoštovani sir James A 1.1 e n, K. C. B., visoki komisar za Novo Zelandijo v Združeni kraljevini; za svobodno državo Irsko: gospod Michael M a c W h i t e, predstavnik svobodne države Irske pri Društvu narodov;
za Indijo:
gospod K. S p e r 1 i n g, izredni poslanik in pooblaščeni minister Njegovega britanskega Veličanstva pri švicarskem federalnem svetu;
od Njegovega Veličanstva kralja Bolgarov;
gospod Dimitrij M i k o v, opravnik poslov v Švici;
od predsednika republike Chilske: gospod E m i 1 i o B e 11 o - C o d e s i d o, veleposlanik, predsednik chilske delegacije na šestem zborovanju Društva narodov;
od predsednika republike Kube: gospod A r i s t i d e s de A g u e r o y Bethen-c o u r t, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku države Nemčije in pri predsedniku republike Avstrije;
od Njegovega Veličanstva kralja Danske;
gospod A. O 1 d e n b u r g, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu, predstavnik Danske pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Španije :
gospod E. de P a 1 a c i o s, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri »švicarskem jfederalnem svetu;	0
od predsednika republike Francije: gospod G. Bourgois, francoski konzul; gospod A. K i r c h o r, direktor carin in monopolov v Indokini;
od predsednika republike Grčije: gospod Vassili Dendramis, opravnik poslov v Švici;
odNjogoveVzvišenostiguvernerja
Madžarske:
dr. Z o 11 d n B a r a n y a i, direktor kraljevskega madžarskega tajništva pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva cesarja Japanske:
gospod S. K a k u, prejšnji civilni guverner go-neralne vlade v Taiwanu;
gospod Y otaro Sugi m u r a, svetnik veleposlaništva, pomočnik šefa cesarskega japonskega urada pri Dtuštvu narodov;
od predsednika r e p u b 1 i k e L e t o n i j e: gospod W. G. S a 1 n a i s, minister za socialno skrbstvo;
od Njenega kraljevskega V i s o č a n -stva luxembourške velike vojvodinj e:
gospod Charles V e r m a i r e, luxombourški konzul v Ženevi;
od predsednika republike Nica-r a g u e:
gospod A. S o 11 i 1 e, konzul Nicarag-ue v Ženevi, stalni delegat pri Društvu narodov;
od Njenega Veličanstva kraljice Holandije:
gospod W. G. v a n W o 11 u m, član posvetovalne komisije za opij in druge škodljive droge pri Društvu narodov;
dr. J. B. M. C o e b c r g h, glavni inšpektor za narodno zdravje;
gospod A. D. A. de Kat Angeli n o, tajnik za kitajske posle pri vladi Holandske Indije;
od Njegovega cesarskega Veličanstva šaha Perzije:
Njegovo Visočanstvo princ M i r z a It i z a k h a n A r f a - E d - D o w 1 e h, veleposlanik cesarske vlade pri Društvu narodov;
od predsednika republike Poljske: dr. W. C h o d z k o, prejšnji minister za narodno zdravje, delegat poljsko vlado pri mednarodnim uradu za narodno zdravje;
od predsednika republike Portugalske;
gospod B a r t h o l o m e u F e r r e i r a, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu;
dr. Rodrigo J. Rodrigues, guverner Ma-cao-a;
od Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospod M. Jovanovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu, stalni delegat pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Siama;
Njegovo vzvišeno Visočanstvo princ D a m r a s, opravnik poslov v Holandiji;
od Njegove Ekscelence generalnega guvernerja Sudana:
sir W a s e y S t e r r y, C. B. E., juridični tajnik sudanske vlade;
od švicarskega federalnega sveta: gospod Paul Dinichert, pooblaščeni minister, šef oddelka za zunanje posle pri federalnem političnem departomentu;
od predsednika republike Češkoslovaške;
gospod Ferdinand V e v e r k a, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu, stalni delegat pri Društvu narodov;
od predsednika republike Uru-g u a y a:
gospod Enrique E. Buero, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu,
ki so dogovorili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, te-le odredbe:
I.	poglavje.
Definicije.
Člen 1.
Za namene te konvencije so se zedinile stranke pogodnice, usvojiti te-le definicije:
Sirovi opij. — Za «sirovi opij* se smatra sok, zgoščen sam po sebi, dobljen iz makovih glavic (papaver somniferum L.), glede katerega je bilo treba samo manipulacij. za vklad in prenos, s koli-kršnokoli vsebino morfina.
Medicinski opij. — Za «medicinski opij* se smatra opij, ki ga je bilo treba predelati zaradi njegove priprave za medicinsko rabo, bodisi v prašku, bodisi v zrnju, bodisi v obliki zmesi z nevtralnimi snovmi, po zahtevah farmakopeje.
Morfin. — Za «morfin» se smatra glavni alkaloid opija, ki ima kemijsko formulo CnHioNOa.
Diacetilov morfin. — Za «diacetilov morfin* se smatra diacetilov morfin (diamorfin, heroin), ki ima formulo C21H33NO5.	>
Kokovo listje. — Za «kokovo listje* se smatra listje rastlin, imenovanih: erythroxylon Coca Lamarck, erythroxylon uovo-granatense (Morris) Hioronymus, in njih vrste, ki spadajo v družino ery-throxylaceao, in listje drugih vrst te družine, iz katerih se d d kokain neposredno izločiti ali dobiti s kemijsko transformacijo.
Sirovi kokain. — Za «sirovi kokain* se smatrajo proizvodi, dobljeni iz kokovega lista, ki služijo neposredno ali posredno za izdelovanje kokaina.
Kokain. — Za «kokain» se smatra metilov eter benzoylecgonin 16vogyre ((«) D 20° == —-16° 4) v 20%ni hloroformovi raztopini, ki mu je kemijska formula Ci7H2lNO,.
E c g o i n. — Za «ecgoin» se smatrajo eegoin lčvogyre ((a) D 20° = —45° 6) v 5%ni vodni raztopini, ki mu je formula CBHiBN03. H80, in vsi njegovi derivati, ki služijo industrijski za njegovo regeneracijo.
Indijska konoplja. — Za «indijsko konopljo* se smatra posušeni razcveli ali plodonosni vršič ženskih stebel rastline, imenovane cannabis sativa L., iz katere ni bila izločena smola, najsi se pojavlja v trgovini s kakršnimkoli nazivom.
H.	poglavje.
Notranje kontroliranje sirovega opija in kokovega listja.
Člen 2.
Stranke pogodnice se zavezujejo, izdati zakone in pravilnike, če se to doslej še ni storilo, da zavarujejo učinljivo kontrolo proizvajanja, razpečavanja in izvažanja sirovega opija; prav tako se zavezujejo, občasno revidirati in podkrepiti, kolikor bi bilo treba, zakone in pravilnike o tej snovi, ki jih izdado po členu 1. haaške konvencije iz leta 1912. ali pričujoče konvencije.
Člen 3.
Stranke pogodnice omeje, vpoštovaje razlike svojih trgovinskih razmer, število mest, pristanišč ali drugih krajev, kjer je dopustno, izvažati ali uvažati sirovi opij ali kokovo listje.
III.	p o g 1 a v j e.
Notranja kontrola nad izdelovanjem drog.
Člen 4.
Odredbo tega poglavja se uporabljajo na te-le snovi:
a) na medicinski opij;
b) na sirovi kokain in eegonin;
c) na morfin, diacetilov morfin, kokain in njih dotične soli;
č) na vse oficinalne in neoficinalne preparate, (vštevši tako zvana antiopijska zdravila), ki imajo v sebi preko 0-2 % morfina ali preko 0-1 %- kokaina;
d) na vse preparate, ki imajo v sebi diacetilov morfin;
e) na galenske preparate (ekstrakte in tinkture) indijske konopljo;
f) na vse ostale narkotične droge, na katere se da uporabljati ta konvencija po členu 10.
Člen 5.
Stranko pogodnice izdado učinljive zakone ali pravilnike, tako da omeje zgolj za medicinske in
znanstvene potrebe proizvajanje, uvažanje, prodajanje, razpečavanje in uporabljanje snovi, na katero se nanaša to poglavje. Medsebojno hočejo sodelovati, da se prepreči uporabljanje teh snovi za vsak drugi namen.
Clen 6.
Stranke pogodnice hočejo kontrolirati vse one, ki proizvajajo, uvažajo, prodajajo, razpečavajo ali izvažajo snovi, na katero so uporablja to poglavje, prav tako pa tudi zgradbo, v katerih izvršujejo te osebe to industrijo ali to trgovino.
V ta namen morajo stranke pogodnice:
a) omejiti fabrikacijo snovi, omenjenih v členu
4.	b), c), f), samo na ona podjetja in na one prostore, ki velja zanje dovolitev v ta namen;
b) zahtevati, da so opremljeni vsi oni, ki izdelujejo, uvažajo, prodajajo, razpečavajo ali izvažajo omenjeno snovi, s pooblastilom ali dopustilom za opravljanje teh poslov;
c) zahtevati od teh oseb, da vpisujejo v svoje knjige izdelane količine, uvoze, izvoze, prodaje in vso ostale načine, po katerih oddajajo omenjene snovi. Tega pravila ni neizogibno uporabljati na količine, ki jih razdado zdravniki, kakor tudi ne na prodaje, ki jih izvrše po zdravniškem receptu pred-pisno pooblaščeni lekarnarji, če hrani recepte v vsakem primeru po predpisih bodisi zdravnik, bodisi lekarnar.
Člen 7.
Stranke pogodnice odrede, česar je treba, da preprečijo v svoji notranji trgovini vsako oddajo snovi, na katere se uporablja to poglavje, osebam, ki nimajo pooblastila, ali vsako jmsest rečenih snovi pri teh osebah.
Člen 8.
Če ugotovi odbor za higieno Društva narodov — ko je predložil vprašanje stalnemu odboru mednarodnega urada za javno higieno v Parizu zato, da bi dobil mnenje in poročilo, da ne morejo izvestni preparati, ki imajo v sebi narkotične droge, omenjene v tem poglavju, provzročati toksikomacije spričo zdravilnih snovi, s katerimi so združeno te opojne droge in ki preprečujejo, da bi se te droge iz-nova praktično dobivale —. sporoči odbor za higieno to konstatacijo svetu Društva narodov. Svet priobči to konstatacijo strankam pogodmicam in to ima za posledico, da oprosti dotične preparate režima, določenega s to konvencijo.
Člen 9.
Vsaka stranka pogodniea sme pooblastiti zdravnike, da smejo izdajati potrošnikom po lastni izpre-vidnosti in kot zdravila za noposrednjo uporabo v nujnih primerih to-le zdravilno opijeve preparate: tinkturo opija, laudanum de Sydenham, prašek Dover; vendar pa no sme imeti maksimalna doza, ki jo je dopustno izdati v tem primeru, nad 0*35 gramov oficinalnega opija in lekarnar mora po členu G. c) vpisati izdane količine v svoje knjige.
Člen 10.
če ugotovi odbor za higieno Društva narodov - ko jo predložil vprašanje stalnemu odboru mednarodnega urada za javno higieno v Parizu zato, da bi dobil mnenje in obvestilo, da utegne dati katerakoli narkotična droga, na katero se ne uporablja ta konvencija, povod za podobno zlorabe in prav tako provzročiti škodljive posledice kakor snovi, omenjeno v tem poglavju konvencijo — priobči tv) odbor za higieno svetu Društva narodov ter mu priporoči, naj se uporabljajo odredbe te konvencije tudi na to snov.
Svet Društva narodov priobči to priporočilo strankam pogodnicam. Vsaka'stranka pogodniea, ki sprejme priporočilo, obvesti o svojem sprejemu generalnega tajnika Društva narodov, ki obvesti o tem, ostale stranke pogodnice.
Odredbe te konvencije postanejo takoj uporabne na omenjeno snov v odnošajih med strankami po-godnicami, ki sprejmejo priporočilo, omenjeno v predhodnih odstavkih.
IV. poglavje.
Indijska konoplja.
Člen 11.
1.) V dopolnitev odrodb V. poglavja te konvencije, ki se uporabljajo na indijsko konopljo in na smolo, izločeno iz nje, se zavezujejo stranke pogodnice:
a) prepovedati izvoz smole, dobljeno iz indijsko konoplje, in izvoz običajnih preparatov, katerim, služi smola za bazo (kakor hašiš, esrar, šira in djamba), namenjenih državam, ki so prepovedale njih uporabljanje, ter zahtevati, če je njih izvoz dopuščen, predložitev specialnega uvoznega pooblastila, ki ga je izdala vlada uvozne države in s katerim se potrjuje, da je uvoz dopuščen za namene, označene v pooblastilu, in da so smola ali rečeni preparati ne izvozijo iznova;
b) zahtevati, preden izdado za indijsko konopljo izvozno dopustilo, na katero se nanaša člen 13. te konvencije, predložitev specialnega uvoznega pooblastila, ki ga jo izdala vilada uvozne države in s katerim .so potrjuje, da je uvoz dopuščen in da jo namenjen zgolj za medicinske ali znanstvene potrebe.
2.) Stranke pogodnice hočejo vršiti učinljivo kontrolo, tako da preprečijo nedopuščeni mednarodni promet indijske konoplje in zlasti smole.
V. p o g 1 a v j e.
Kontrola mednarodne trgovine.
Člen 12.
Vsaka stranka pogodniea mora zahtevati, da -e izposluj posebno dopustilo za vsak uvoz katerekoli izmed snovi, na katere se uporablja ta konvencija. To pooblastilo mora navajati količino, ki naj so uvozi, uvoznikovo ime in njega naslov, prav tako pa tudi izvoznikovo ime in njega naslov.
Uvozno pooblastilo mora odrediti rok, v katerem je treba izvršiti uvoz; dopustiti sme uvoz v več pošiljkah.
Clen 13.
1.) Vsaka stranka pogodnica mora zahtevati, da se izposluj posebno pooblastilo za vsak izvoz katerekoli izmed snovi, na katero se uporablja ta konvencija. To pooblastilo mora navajati količino, ki naj »e uvozi, izvoznikovo ime in njega naslov kakor tudi uvoznikovo ime in njega naslov.
2.) Vsaka stranka pogodnica mora zahtevati, preden izda to izvozno pooblastilo, da predloži oseba ali firma, ki zahteva izvozno. pooblastilo, uvozni certifikat, izdan od vlade uvozne države, s katerim se potrjuje, da je uvoz dopuščen.
Vsaka stranka pogodnica so zavezuje, usvojiti v mejah možnosti uvozni certifikat, čigar obrazec je priložen tej konvenciji.
3.) Izvozno pooblastilo mora odrediti rok, v katerem je treba izvršiti izvoz, ter označiti številko in datum uvoznega certifikata kakor tudi oblastvo, ki ga je izdalo.
4.) Prepis izvoznega pooblastila mora spremljati pošiljko in vlada, ki izda izvozno pooblastilo, mora poslati njegov prepis vladi uvozne države.
5.) Ko so uvoz izvrši ali ko izteče rok, določen za uvoz, vrne vlada uvozne države vladi izvozne države izvozno dopustilo s potrebnim indosamen-tom. V indosamentu mora biti točno označena dejanski uvožena količina.
6.) Ce je dejanski izvožena količina manjša od količine, označene v izvoznem pooblastilu, morajo označiti pristojna oblastva to količino na izvoznem pooblastilu in na vseh njegovih uradnih propisih.
7.) Ce se nanaša prošnja za izvoz na pošiljko, ki mora ostati v carinskem založišču uvozno države, sme sprejeti pristojno oblastvo izvozne države namesto uvoznega certifikata specialen certifikat, s katerim potrjuje pristojno oblastvo uvozne države, da dopušča uvoz pošiljke ob omenjenih pogojih. V takem primeru mora izvozno pooblastilo točno navajati, da se je izvozila pošiljka zaradi vložitve v carinsko založlšče.
Clen 14.
Da se zavaruje v svobodnih pristaniščih in v svobodnih pasovih uporabljanje in integralno izvrševanje odredb te konvencije, se stranke pogodnice zavezujejo, uporabljati zakone in uredbe, veljavne v državi, na svobodna pristanišča in na svobodne pasove, ki so na njih ozemlju, ter izvrševati v njih isto nadzorstvo in isto kontrolo kakor v drugih delih svojih ozemelj glede snovi, o katerih govori ta konvencija.
Vendar pa ne ovira ta člen nobene stranke po-godnico, uporabljati na omenjene snovi strožjih odredb v svobodnih pristaniščih in svobodnih pasovih kot v ostalih delih svojega ozemlja.
Clen 15.
1.) Nobena pošiljka katerekoli snovi, navedene v tej konvenciji, ni upravičena, če se izvaža iz kakšne
države z namembo za drugo državo, prehajati skozi tretjo državo — najsi bi bila ta pošiljka pretovorjena ali no pretovorjena iz ladjo ali drugega uporabljenega vozila — razen če se predloži pristojnim ob-lastvom te države prepis izvoznega pooblastila (ali certifikat o izpremeinbi smeri, če je bil izdan ta certifikat po prihodnjem odstavku), ,ki spremlja pošiljko.
2.) -Pristojna oblastva ene države, skozi katero se odobri prehod pošiljke katerekoli snčvi iz te konvencije, morajo odrediti vse, česar je treba, da rečena pošiljka no izpremeni smeri te namembe, označene v prepisu izvoznega pooblastila (ali v certifikatu o izpremeinbi smeri), ki spremlja to pošiljko, razen če ni odobrila vlada te -države te izpramembe smeri s specialnim certifikatom o izpromembi smeri. Certifikat o izpremeinbi smeri se izda skladno z odredbami člena 13. šole po prejemu izvoznega dopustila, izdanega od vlade one države, ki se ji namerja s to izpremembo smeri poslati rečena pošiljka; ta certifikat mora obsezati iste podatke, ki jih je treba navesti v izvoznem pooblastilu, -kakor tudi ime države, iz katere je bila ta pošiljka prvotno izvožena. Vse odredbe člena 13., ki so uporabne na izvozno pooblastilo, se uporabljajo tudi na certifikate o izpr?-tneanbi smeri.
Razen tega mora shraniti vlada države, ki dovoljuje izpremembo smeri, prepis prvotnega pooblastila (ali certifikat o izpremeinbi smeri), ki je spremljal omenjeno pošiljko v trenutku, ko je prispela na ozemlje rečene države, ter ga vrniti vladi, ki ga je izdala, pri čemer ji priobči obenem ime državo, zaradi katere se je dovolila ta izprememba smeri.
3.) Ce so vrši prevoz po zračni poti, ni uporabljati prehodnih odredb tega člena, ako leti zrakoplov nad ozemljem tretjo države, ne da bi so spuščal na tla. Ce se zrakoplov spusti na ozomlje rečene države, se uporabijo omenjene odredbe v toliki meri, v kolikršni to dopuščajo razmere.
4.) Odstavki 1.) do 3.) toga člena ne prejudicirajo odredbam vsakega mednarodnega sporazuma, omejujočega kontrolo, ki bi jo mogla vršiti ena stranka pogodnica nad snovmi, navedenimi v tej kdnvenciji, čo se odpravljajo v direktnem tranzitu. u
5.) Odredb tega člena ni uporabljati na prevoz snovi po pošti.
Clen 10.
Čo so pošiljka katerokoli snovi, omenjene v tej konvenciji, izkrca na ozemlju kakšne stranko po-godinico in deponira v oarinsko založišče, so no sme vzeti iz tega založišča, dokler se no predloži ob-lastvu, od katerega je carinsko založišče zavisno, izvozno pooblastilo, izdano od vlade namembne države, s katerim so potrjuje, da jo uvoz dovoljen. Specialno pooblastilo izda to oblastvo za vsako tako vzeto pošiljko in « njim so nadomošča izvozno pooblastilo,. določeno v členih 13., 14: in 15.
Clen 17.
Ce prehajajo snovi, določeno s to konvencijo, tranzitno čez ozemlje kakšne stranko pogodnice ali se tara deponirajo v carinsko založišče, ni dopustna
z njimi nobena operacija, ki bi izpremenila bodisi njih naravo, bodisi njih ambalažo, razen če tega ne dovoli pristojno oblastvo.
Člen 18.
Če se zdi kakšni stranki pogoduici nemogoče, uporabiti katerokoli odredbo tega poglavja na svojo trgovino z drugo državo, ker le-ta ni pristopila k tej konvenciji, jo ta stranka pogodnica zavezana, uporabljati odredbe tega poglavja samo v toliki meri, v kolikršni to dopuščajo razmere.
VI.	poglavje.
Stalni centralni odbor.
Člen 19.
V treh mesecih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, se mora imenovati stalni centralni odbor.
Centralni odbor mora imeti osem članov, ki uživajo zbog svoje tehnične izobrazbe, nepristranosti in nezavisnosti obče zaupanje.
člane centralnega odbora imenuje svet Društva narodov.
Združene ameriške države in Nemčija se pozovejo, naj imenujejo vsaka po eno osebo zaradi! udeležbe pri teh imenovanjih.
Ob priliki teh imenovanj je treba vpoštevati važnost, da sestavljajo ta centralni odbor v pravičnem sorazmerju osebe, ki poznajo na eni strani vprašanje narkotičnih sredstev v državah, katere jih proizvajajo in predelujejo, na drugi strani pa v potrošnih državah, in da pripadajo tem državam.
Članom centralnega odbora ni vršiti funkcij, ki jih postavljajo v položaj direktne zavisnosti od njih vlad.
člani odbora imajo mandat za pet let ter smejo biti vnovič izvoljeni.
Odbor izvoli predsednika in določi svoj notranji pravilnik.
Kvorum, odrejen za soje odbora, znaša štiri člane.
Odločbe odbora, ki se nanašajo na člena 24. in 26., se stvarjajo z absolutno večino vseh članov odbora.
Člen 20.
Svet Društva narodov predpiše sporazumno z odborom potrebne odredbe za organizacijo in poslovanje odbora, da zajamči popolno nezavisuost tega organizma v izvrševanju njegovih tehničnih funkcij, skladno s to konvencijo, in da zavaruje po generalnem tajniku funkcioniranje administrativne službe odbora.
Generalni tajnik imenuje tajnika in uradnike eeai-tralnoga odbora na prodlog rečenega odbora in s pridržkom, da jih odobri svet Društva narodov.
Člen 21.
Stranke pogodnice se strinjajo v tem, da bodo pošiljale vsako leto pred dnem 31. decembra stalnemu centralnemu odboru, določenemu v členu 19 , ocenitve količin vsake izmed snovi, navedenih v tej
konvenciji, za tivoz na svoja ozemlja zaradi njih notranjega potroška za znanstvene medicinske in drugo namene v prihodnjem letu.
Teh količin ni smatrati tako, kakor bi bile za prizadeto vlado obveznega značaja; ampak priobčujejo se centralnemu odboru kot navodila za izvrševanje njegovega mandata.
če bi prisilile razmere kakšno vlado, izpremeniti med letom njene ocenitve, mora priobčiti ta država revidirano količine centralnemu odboru.
Člen 22.
1.) Stranke pogodnice so se zedinile, da' bodo pošiljale vsako leto centralnemu odboru m&jkesneje tri mesece (v primerih, navedenih v točki c pet mesecev) po koncu leta in na način, ki ga označi odbor, kolikor mogoče popolne in točne statistike, ki se nanašajo na minulo leto:
a) o proizvajanju sirovega opija in kokovega listja;
b) o fabrikaciji snovi, o katerih govori 111. poglavje v členu 4., točkah b), c) in f), te konvencije, in o sirovinah, uporabljenih za to fabrikacijo. Količina teh snovi, uporabljena za fabrikacijo drugih derivatov, neomenjenih v tej konvenciji, se mora navesti ločeno;
c) o zalogah onih snovi, o katerih govorita II. in
III.	poglavje te konvencije in ki so jih pridržali vele-tržci ali država za potrošek v državi za druge, ne pa za državne potrebe;
č) o potrošku snovi, omenjenih v II. in 111. poglavju to konvencije, izven državnih potreb;
d) o količinah snovi, omenjenih v tej konvenciji, ki se konfiscirajo ob prepovedanem uvozu ali izvozu; te statistike kažejo način, po katerem se razpolaga s konfisciranimi snovmi, kakor tudi vsa druga koristna obvestila, ki se nanašajo na konfiskacijo in uporabo, učiinjemo s konfisciranimi snovmi.
Statistike, označene pod točkami a), b), c), č) in d), priobčuje centralni odbor strankam pogodni-cam.
2.) Stranke pogodnice se strinjajo v tem, da bodo pošiljale centralnemu odboru na način, ki ga predpiše ta odbor, v štirih tednih po koncu vsake trimesečne dobo in za vsako snov, navedeno v tej konvenciji, statistične podatke o njih uvozu in njih izvozu, njih izvoru in namenu za vsako državo v minulih treh mesecih. Ti statistični podatki se pošiljajo v primerih, ki jih sme odrediti odbor, brzojavno, razen če so količile manjšo kot minimum, ki ga določi za vsako snov centralni odbor.
3.) Ko pošiljajo po tem členu vlado te statistične podatke, morajo izkazati ločeno količine, uvožene ali kupljene za državne potrebe, da jo moči odrediti potrebne količine v državi za obče potrebe medicine in znanosti. Centralni odbor nima pravice, postavljati vprašanj ali izražati kakršnegakoli mnenja glede količin, uvoženih ali kupljenih za državno potrebe, ali glede uporabe, ki se učirii z njimi.
4.) Po tem členu ni smatrati snovi, pridržanih, uvoženih ali kupljenih od drždlve zaradi eventualne
prodaje, za res pridržane, uvožene ali kupljene za državne potrebe.
Člen 23.
Da se dopolnijo obvestila, dana centralnemu odboru glede definitivne uporabe, učinjeUe od celokupne količino opija, ki obstoji na vsemi svetu, morajo pošiljati vlade držav, v katerih je uporabljanje predelanega opija začasno dovoljeno, vsako leto odboru na način, ki ga predpiše ta odbor, razen statističnih podatkov, določenih v členu 22., najdlje v treh mesecih po koncu leta čim popolnejše in toč-nejše statistično podatke, ki so nanašajo na minulo leto:
1.) o fabrikaciji predelanega opija in o sirovinah, uporabljenih za to fabrikacijo;
2.) o potrošku predelanega opija.
Dogovorjeno je, da nima odbor pravice, poslavljati vprašanj ali izražati kakršnegakoli mnenja o teh statističnih podatkih, in da odredb člena 24, ni uporabljati, kolikor gre za vprašanja, določena s tem členom, razen če ugotovi odbor v ocenljivi meri obstoj prepovedanih mednarodnih transakcij.
Člen 24.
1.) Centralni odbor pazi stalno na gibanje mednarodnega tržišča. Če ga privedejo obvestila, s katerimi razpolaga, do zaključka, da kopiči izvestna država pretirane količine kakšne snovi, navedene v tej konvenciji, in da preti postati na ta način središče nedopuščene trgovine, ima pravico, zahtevati od to državo pojasnila po generalnem tajniku Društva narodov.
2.) Če se v primernem roku ne dobi nobeno pojasnilo ali če dana pojasnila ne zadoščajo, ima centralni odbor pravico, opozoriti na to vprašanje vlado vseh strank pogodnic kakor tudi svet Društva narodov in priporočati, da so ne izvrši za dotično državo noben nov izvoz snovi, na katere se uporablja ta konvencija, ali na katerekoli izmed njih, dokler ne objavi odbor, da je dobil o stanju v tej državi vse pomiritve glede rečenih snovi. Centralni odbor priobči obenem vladi prizadete države priporočilo, ki ga je dal.
3.) Prizadeta država sme predložiti vprašanje svetu Društva narodov.
4.) Vsaka vlada države izvoznice, ki ne bi bila voljna, postopati po priporočiLu centralnega odbora, sme prav tako predložiti vprašanje svetu Društva narodov.
Če se ji to ne zdi potrebno, mora takoj obvestiti centralni odbor, da ni voljna ugoditi priporočilu sveta Društva narodov, pri čemer navede po možnosti svoje razloge.
5.) Centralni odbor ima pravico, objaviti poročilo o tem vprašanju ter ga priobčiti svetu Društva narodov, ki ga pošlje vladam strank pogodnic.
G.) Če se bodisi kadarkoli ne sprejme odločba centralnega odbora soglasno, so morajo prav tako navesti mnenja manjšine.
7.) Vsaka država se bo povabila, naj pošlje svojega predstavnika na seje centralnega odbora, v ka-
terih se bo pretresala stvar, pri kateri je neposredno prizadeta.
Člen 25.
Vse stranke pogodnice imajo pravico, opozoriti v prijateljskem namenu 'odbor na vsako vprašanje, ki bi se jim zdelo tako, da zahteva preskus. Vendar pa ni tolmačiti tega člena tako, kakor bi razširjal oblast odbora.
Člen 26.
Kar še tiče držav, ki niso udeležene pri tej konvenciji, sme odrediti odbor ukrepe, razložene v členu 24., če ga privedejo obvestila, s katerimi razpolaga, do zaključka, da utegne postati izvestna država središče nedopuščenega prometa; v tem primeru odredi odbor ukrepe, označene v rečenem členu, glede notifikacije prizadeti državi.
Odstavki 3.), 4.) in 7.) člena 24. se uporabljajo v tein primeru.
Člen 27.
Centralni odbor predloži vsako leto svetu Društva narodov poročilo o svojem delovanju. To poročilo se objavi in priobči vsem strankam pogod-nieam.
Centralni odbor odredi vse, česar je treba, da te ocenitve, statistike, podatki in pojasnila, s katerimi razpolaga po členih 21., 22., 23., 24., 25. ali 26. te konvencije, ne spravijo v javnost na način, ki bi utegnil olajšati operacije špekulantov ali provzročiti škodo zakoniti trgovini katerekoli stranke pogodnice.
VII.	poglavje.
Obče odredbe.
Člen 28.
Vsaka stranka pogodnica se zavezuje, uporabiti primerne kazensko sankcije, vštevši v danem primeru konfiskacijo snovi, ki so predmet prestopka, na prekršitve zakonov in pravilnikov, ki se nanašajo na uporabljanje odredb to konvencijo.
Člen 20.
Stranke pogodnice preskusijo v najbolj prijateljskem zinislu možnost, odrejati zakonodajne ukrepe za kaznovanje dejanj, storjenih v dosežaju njih juris-dikcije, da se podpre ali da se pospeši v kateremkoli kraju izven njih jurisdikcije izvršitev dejanja, predstavljajočega prekršitev zakonov, ki veljajo v tem kraju in ki se nanašajo na predmete, o katerih govori ta konvencija.
Člen 30.
Stranke pogodnice priobčujejo, če tega še niso storile, druga drugi po generalnem tajniku Društva narodov svoje zakone in pravilnike, ki se nanašajo na snovi, o katerih govori ta konvencija, kakor tudi zakone in pravilnike, ki bi se razglasili zaradi
uveljavitve to konvoncijo.
«
Člen 31.
Ta konvencija nadomešča med strankami pogod-nivami odredbo I., Ul. in V. poglavja konvencije,
podpisane v Haagu dno 23. januarja 1912. To ju-rodbe ostanejo v veljavi med strankami pogodni cami ki vsak o državo, ki jo udeležena pri haaški konvenciji in ki ne bi pristopila k pričujoči konvenciji.
Člen 32.
1.) Da se poravnajo, kolikor mogoče na prijateljski način, spori, ki bi nastali med strankami pohodnicami glede tolmačenja ali izvrševanja te konvencije in ki so ne bi mogli poravnati po diplomatski poti, smejo predložiti sporne stranke pred vsako proceduro sodišča ali razsodišča to spore zaradi na-svetovalnega mnenja tehničnemu telesu, ki bi ga odredil za to svet Društva narodov.
2.) Nasvetovalno mnenje so mora formulirati v šestih mesecih od dne, ko se priobči spor tehničnemu telesu, za katero gre, razen če ne odločijo sporne stranke po skupnem sporazumu, podaljšati ta rol-:. To tehnično telo -odredi rok, v katerem se morajo stranke izjaviti o njegovem mnenju.
3.) Nasvetovalno. mnenje ne veže spornih strank, razen če ga usvoji vsaka med njimi.
4.) Spori, ki se no. bi mogli poravnati ne neposredno ne v danem primeru na podstavi mnenja zgoraj omenjenega tehničnega telesa, se pred lože na zahtevek ene sporne stranko stalnemu mednarodnemu sodišču, razen če se ne uredi tak spor z uporaoo že sklenjeno konvencije ali po sporazumu, ki bi ga bilo skleniti posebe, po razsodišču ali kakorkoli dru-gačo.
5.) Na sodišče' se je treba obrniti tako. kakor je določeno s členom 40. Statuta tega sodišča.
6.) Skl e]) spornih strank, priobčiti ta spor zaradi nasvetovalnega mnenja tehničnemu telesu, *ki ga odredi sVet Društva narodov, ali se zateči k razsodišču, se priobči generalnemu tajniku Društva narodov in po njegovi skrbi tudi ostalim strankam jragodnicam. ki imajo pravico, intervenirati v proceduri.
7.) Sporne stranke morajo predložiti stalnemu mednarodnemu sodišču vsako točko mednarodnopravnega značaja ali vsako vprašanje o tolmačenju te konvencije, ki bi se utegnilo pojaviti mod proceduro pred tehničnim telesom ali pred razsodiščem in glede katerega bi smatralo to telo ali to razsodišče na zahtevek ene stranke pogodnice, da je za poravnavo spora neizogibno potrebna predhodna rošib-v
sodišča.	„,
C len 83.
Ta konvencija, katere francosko in angleško besedilo sta enako odločilni, ima datum današnjega dne ter ostane odprta do dne 30. septembra za podpis vsaki državi, zastopani na konferenci, na kateri se je izdelala ta konvencija, vsakemu članu Društva narodov in vsaki državi, ki bi ji poslal v ta nameu svet društva narodov en izvod te konvencije.
Člen 34.
Ta konvencija se mora ratificirati. Ratifikacijski instrumenti se deponirajo pri generalnem tajniku Društva narodov, ki obvesti o pologu člane Društva narodov, podpisnike konvencije, kakor tudi ostale države podpisnice.
Člen 35.
Izza dne 30. septembra 1925. lahko pristopi k tej konvenciji vsaka država, ki je bila zastopana - a konferenci, na kateri so je izdelala ta konvencija, in ki je ni podpisala, vsak član Društva narodov in vsaka država, ki bi ji poslal v ta namen svet Društva'narodov en izvod.
Ta pristop se izvrši z instrumentom, priobčenim generalnemu tajniku Društva narodov, in ta instrument so deponira v arhivu tajništva. Generalni tajnik mora o tem pologu takoj obvestiti člane Društva narodov, ki so podpisali to konvencijo, in ostale države podpisnice kakor tudi države, ki so pristopile h konvenciji.
Člen 36.
Ta konvencija stopi v veljavo šele, ko jo ratificira deset držav, vštovši sedem držav, ki bodo sodelovale pri imenovanju centralnega odbora po členu 19., med njimi najmanj dve državi, ki sta stalni članici sveta Društva narodov. Dan, ko stopi v veljavo, bo devetdeseti dan, iko prejme generalni tajnik Društva narodov poslednjo potrebno ratifikacijo. Po tem času stopi konvencija glede vsake stranke pogodnice v veljavo devetdeseti dan po prejemu ratifikacije ali notifikacije o pristojni.
Po odredbah člena 18. pogodbe Društva narodov registrira generalni tajnik to konvencijo na dan, ko stopi v veljavo.
Člen 37.
Generalni tajnik Društva narodov vodi poseben seznamok, v katerem je označeno, katere stranko so podpisale ali ratificirale to konvencijo, katere so pristopile k njej ali so jo odpovedalo. Ta seznamek mora biti stalno otvorjen za stranko pogodnice in za člane Društva narodov ter so obljavlja čim pogosteje po navodilih sveta Društva narodov.
Člen 38.
Ta konvencija se more odpovedati s pismeno uotifikacijo, poslano generalnemu tajniku Društva narodov. Odpoved stopi v veljavo čez leto dni od dne, ko jo prejme generalni tajnik, ter ima učinek samo za državo, ki je konvencijo odpovedala.
Generalni tajnik Društva narodov priobči odpoved, kr jo prejme, vsakemu članu Društva narodov. ki jo podpisal konvencijo ali pristopil k njej, in ostalim državam, ki so konvencijo podpisale ali so pristopile k njej.
Člen 39.
Vsaka država, ki je udeležena pri tej konvenciji, aliko izjavi bodisi v trenutku, ko jo podpiše, bodisi v trenutku, ko deponira svojo ratifikacijo ali svoj pristop, da ne zavezuje sprejem to konvencije bodisi skupno, bodisi poedinih njenih protektoratov, kolonij, posesij ali prekmorskih ozemelj, ppdrejenih nje suverenstvu ali nje oblasti, ali ki je prejela zanjo mandat Društva narodov, ter lahko naknadno in skladno s členom 35. ločeno pristopi ,y, imenu katerihkoli svojih protektoratov, kolonij, posesij ali prekmorskih ozemelj, izključenih s tako izjavo.
Odpoved se prav tako lahko izvrši ločeno za vsak protektorat, vsako prekmorsko kolonijo, ponosijo ali za vsako ozemlje; na to odpoved se uporabijo odredbe člena 38.
V potrditev tega so zgoraj omenjeni pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Ženevi dne devetnajstega februarja tisoč devet sto pet in dvajsetega leta v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivu tajništva Društva narodov; overovljen prepis se pošlje vsem državam, zastopanim na konferenci, in vsakemu članu Društva narodov.
Za Albanijo:
B. Blinishti.
Za Nemčijo:
H.	von Eckhardt.
S pridržkom, priloženim zapisniku obče seje z dne 16. februarja 1925. H. v. E.
S pridržkom, da se začasno suspendira uporabljanje člena 13., odstavka 4), ustrezno odredbe člena 15. in člena 22., odstavka 2.).
Glede na posebno razmere, v katerih je, si pridržuje zvezna vlada pravico, začasno in dokler trajajo to razmere, suspendirati uporabljanje spredaj omenjenih odredb, ki določajo, da je pošiljati prepis izvoznega dovolila ali pa certifikata o iz-premembi'smeri vladi uvozne državo. Vendar pa hoče uporabljati še nadalje režim uvoznih in izvoznih certifikatov, sprejet na priporočila posvetovalno komisije za promet opija in ostalih škodljivih drog. Iz istih razlogov in prav tako, dokler obstoje rečene posebne razmere, si pridržuje zvezna vlada pravico, začasno suspendirati uporabljanje odredbe, ki določa pošiljanje trimesečnih statistik centralnemu odboru. Vendar pa bo pošiljala še nadalje letno poročilo.
Za Avstrijo:
Emerich Pfliigl.
Za Belgijo:
Fernand Peltzer.
Dr. Ferd. de Myttenaere.
Za Brazilijo:
Pedro Pernambuco.
H.	Gotuzzo.
Za britanski imperij:
Malcolm Delevingne.
Za Kanado:
R. Dandurand.
Za Avstralsko državno zvezo:
M. L. Shepherd.
Za Južnoafriško zvezo:
J. S. Smit.
Za Novo Zelandijo:
J. Allen.
iSIkladno s členom 39. sprejema Nova Zelandija konvencijo v imenu ozemlja pod mandatom zapadnega Samoa.
Za Indijo:
R. Sperling.
Za svobodno državo Irsko:
Michael MacWhite.
Za Bolgarijo:
D. Mikov.
Z a C h i 1 c;
Emilio Belloc.
Za Kubo:
Aristides de Aguero y Bethencourt.
Za Dansko:
A. Oldenburg (s pridržkom ratifikacije).
Za Š p a n i j o:
Emilio de Palacios.
Z a I' r a n c i j o:
G.	Bourgois.
A. Kircher.
Francoska vlada je primorana, izjaviti vse svojo pridržke, kar se tiče kolonij, protektoratov in dežel pod mandatom, ki so pod njeno oblastjo, glede možnosti, da se^ pošiljajo redno, ob ncpodaljšanem roku, trimesečne statistike, določene v odstavku 2. člena 22.
Za Grčijo:
Ad referendum.
Vassili Dendramisf.
Za Madžarsko:
Dr. Baranyai Zoltan.
Z a J a p a n s k o:
S.	Kaku.
V. Suginiura.
Z a L e t o n i j o:
W. G. Salnais.
Z a l.iiso m bour g:
Ch. G. Vermaire.
Za Nicaraguo:
A. Sottile.
Z a H o 1 a n d i j o: v. VVettum.
J. B. M. Coebergh.
A. D. A. de Kat Angelino.
Z a P e r z i j o:
Ad referendum in s pridržkom ratifikacije, ki jo da Društvo narodov zahtevku Perzije, razloženemu v njeni spomenici. O. I). K. 24.
Princ Afra-Ed-Dowleh Riza khan.
Za Poljsko:
Chodzko.
Za Portugalsko:
A.	M. Bartholomeu Ferreira.
R. G. Rodriguez.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
M. Jovanovič.
Za Siam:
Damras.
Za Sudan:
Wasey Sterry.
Priloga.
Obrazec za uvozno potrdilo.
Za Švico:
Paul Dinichert.
Sl pozivom na izjavo, ki jo je formulirala švicarska delegacija v 30. obči seji konference glede pošiljanja trimesečnih statistik, določenih v členu 22. pod točko 2.).
Za Češkoslovaško:
Ferdinand Veverka.
Za Uruguay:
E. E. Buero.
Mednarodna konvencija glede opija.
Št..	Službeno uvozno potrdilo.
S tem potrjujemo, da je dovolilo ministrstvo..................................   —...............................,
poklicano uporabljati zakon o narkotičnih sredstvih, o katerih govori mednarodna konvencija glede opija, da
uvozi:
a) Uvoznikovo ime, njega naslov in poklic.
b) Točen opis narkotičnega sredstva in količina, namenjena uvozu.
c) Ime in naslov firme in države izvoznice, ki dobavlja narkotično sredstvo.
č) Označiti je vse posebne pogoje, ki se jih je treba držati; pripomniti n. pr., da se narkotično sredstvo ne sme pošiljati po pošti.
a) ...........
iz b)
s provenienco iz c)
s pridržkom nastopnih pogojev č)
(Datum)
in izjavljamo, da je pošiljka, namenjena uvozu, potrebna:
1.) za zakonite potrebe (če gre za sirovi opij in kokovo listje) ‘);
2.) zgolj za medicinske ali znanstvene potrebe (če gre za narkotična sredstva, navedena v 111. poglavju konvencije, in za indijsko konopljo).
Za ministra in po njegovi naredbi (Podpis)
  .............................. (Zvanje)
‘) Države, ki niso zatrle navade, kaditi opij, in ki žele uvoziti sirovi opij za fabrikacijo predelanega opija, morajo izdati potrdila, da je namenjen sirovi opij, rezerviran za uvoz, fabrikaciji predelanega opija, da so kadilci podložni vladnim omejitvam, pri čemer se pričakuje popoln zator opija, in da se uvoženi opij ne bo iznova izvozil.
Zapisnik.
Podpisanci predstavniki izvestmih držav podpisnic konvencije o narkotičnih sredstvih, podpisano na današnji dan, ki so v ta namen predpisno pooblaščeni,
sprejemajoč na znanje zapisnik, podpisan dne enajstega februarja tisoč devet sto pet in dvajsetega leta od predstavnikov držav podpisnic sporazuma, ki je bil podpisan istega dne ter se nanaša na uporabljanje predelanega opija,
so se zedinili v nastopnih odredbah:
I.
Države podpisnice tega zapisnika priznavajo, da imajo po odredbah I. poglavja haaške konvencije dolžnost, vršiti nad proizvajanjem, razpečavanjem ia izvažanjem sirovega opija zadostno kontrolo, da M se preprečila vsaka nezakonita trgovina, ter se zavezujejo ukreniti, česar je treba, v petih letih od današnjega dne, da ne postane tihotapstvo opija resna zapreka za dejansko pobijanje uporabljanja predela-
nega opija na ozemljih, kjer je to uporabljanje začasno dopuščeno.
n.
Vprašanje, ali je obveznost, navedena v členu 1., popolnoma izpolnjena, reši na koncu rečene petletne dobe komisija, ki jo ustanovi svet Društva narodov.
m.
Ta zapisnik stopi za vsako državo podpisnico v veljavo obenem s konvencijo o narkotičnih sredstvih, podpisano na današnji dan. Člena 33. in 35. konvencije je uporabljati na ta zapisnik.
V potrditev tega se je sestavil ta zapisnik v Ženevi dne devetnajstega februarja tisoč devet sto pet in dvajsetega leta v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivu tajništva Društva narodov in čigar overovljeni prepis se pošlje vsem državam, zastopanim na konferenci, hi vsakemu članu Društva narodov.
Za Albanijo:
B.	Blinishti.
Za Nemčijo:
H.	von Eckhardt.
Za britanski imporij:
Malcolm Delevingne.
Za Kanado:
R. Dandurand.
Za Avstralsko državno zvezo:
M. L. Shepherd. j
Za Južnoafriško zvezo:
J. S. Šmit.
Za Novo Zelandijo:
J. Allen.
Za Indijo:
R. Sperling.
Za Bolgarijo:
D. Mikov.
Za C h i 1 e:
Emilio Belloc.
Za Kubo:
Aristides de Agtiero y Bethencourf.
Za Grčijo:
Ad referendum.
Vassili Dendramis.
Za Japansko:
S.	Kaku.
V.	Sugimura.
Za L e t o n i j o:
W. G. Salnais.
Za L u x e m b o u r g:
Ch. G. Vermaire.
Za Nicaraguo:
A. Sottile.
Za Holandijo: v. Wettum.
J. B. M. Coebergh.
A. D. A. de Kat Angelino.
Za Perzijo:
Princ Afra-Ed-Dowleh Riza khan.
Za Poljsko:
Chodzko.
Za Portugalsko:
A. M. Bartholomeu Ferreira.
R. G. Rodriguez.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
M. Jovanovič.
Za Siam:
Damras1.
Za Sudan:
Wasey Sterry.
Za Češkoslovaško:
Ferdinand Veverka.
§2-
Ta zakon stopi y veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe členov 34. in 36. spredaj rečene konvencije in ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za trgovino hi industrijo, naj skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Na Bledu, dne 20. avgusta 1929.
'Zii&i-Vi
Aleksander s.'r.
Videl in pritisnil	Predsednik
državni pečat	ministrskega	sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Zivkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle-.
dr. K. Kumanudi s. r.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Namestnik ministra za trgovino in industrijo: dr. M. Drinkovič s. r.
minister pravde: ilr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Pripomba. Ratifikacijski instrumenti konvencije o opiju so so deponirali v Ženevi dne 4. septembra 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 10.068/29.
55.
Mi
Aleksander* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov.*
Člen 1.
Odredbe tega zakona veljajo za promet narkotičnih drog in strupov.
Za narkotične droge SO smatrajo: sirovi opij, predelani opij, medicinski opij, morfin, benzoilov morfin, diacetilov morfin, dSkolid, dilavdid, ekvodal, kokovo listje, sirovi kokain, kokain, tropakokain, ecgonin, indijska konoplja in hašiš.
Odredbe tega zakona se uporabljajo tudi na vse oficinalne in neoficinalne preparate, v katerili je nad 0-2 % morfina ali nad 0-1 %. kokaina, potem na vse preparate, v katerih je diacetilov morfin, na ga-lenske preparate indijske konoplje in na druge proizvode, ki jih odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo v pravilniku, katerega predpiše po členu 4. tega zakona.
Za strupe jo smatrati vse ono drogo in preparate, katerih uporaba utegne provzročiti v človeškem in živalskom organizmu patološke in funkcionalne iz-premembe in ki jih odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo v pravilniku, kateri se predpišo po členu 4. toga zakona.
Člen 2.
Promet narkotičnih drog in strupov se postavlja pod državno kontrolo, ki ji je namen, pobijati uporabljanje teh proizvodov. v svrhe, protivne zdravstvenim koristim družbe in poedincev.
Kontrola nad prometom sirovega opija se po-verja ministrstvu za trgovino in industrijo, kontrola nad prometom ostalih narkotičnih drog in strupov pa ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
* »Službene Novino kraljevine Jugoslavije* z ilne 30. novembra 1929., št. 281/CXIV.
člen 3.
Minister za trgovino in industrijo predpiše sporazumno z ministrom za poljedelstvo, ministrom za, finance in ministrom za gradbe pravilnik o kontroli prometa sirovega opija, s katerim uredi:
a) izdajanje dovolil za izvoz, uvoz in provoz tega proizvoda;
b) način vkladanja in oznamenovanja tovorkov, v katerih je sirovi opij;
c) ostale pogoje za izvoz, uvoz in provoz tega proizvoda;
č) kontrolne ukrepe, s katerimi je zavarovati izvrševanje teh predpisov.
Te odredbe se morajo predpisati skladno z zakonom o mednarodni ženevski konvenciji z dne 19. februarja 1925.
Člen 4.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje prodpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo, ministrom za finance, ministrom za gradbe in ministrom za notranje posle pravilnik o kontroli ostalega prometa narkotičnih drog in strupov, s katerim se uredi:
a) število in opis proizvodov, ki jih je smatrati za narkotične droge in strupe;
b) izdajanje dovolil za uvoz, izvoz in provoz do-tičnih drog in strupov;
c) način vkladanja in oznamenovanja tovorkov, v katerih so te droge in ti strupi;
č) ostalo pogoje za uvoz, izvoz in provoz teh proizvodov;
d) nadrobno prodajanje narkotičnih drog in strupov v kraljevini;
e) kontrolne ukrepe, s katerimi jo zavarovati izvrševanje teh predpisov.
Te odrodbe so predpišejo skladno z zakonom o mednarodni ženevski konvenciji z dne 19. februarja 1925.
Člen 5.
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo so ustanavlja posvetovalna komisija za promet opija in drog z nalogo, zavarovati enotnost v poslovanju raznih uradov glede izvajanja kontrole, določene v tem zakonu, oddajati mnenje in podajati predlogo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na to kontrolo, proučevati učinek in uspehe kontrolnega režima ter sestavljati o tem letna poročila, ki se morajo predlagati ministru za trgovino in industrijo.
Posvetovalna komisija ima v svojem sestavu predstavnike vseh prizadetih ministrstev. Natančnejše odredbe o sestavu, postavljanju in poslovanju komisije prodpiše minister za trgovino in industrijo s posebnim pravilnikom.
Člen 6.
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanavlja fond za opij in droge z nalogo, dajati potrebna sredstva za poslovanje in ankete posvetovalno komisijo, za tiskanje njenih letnih poročil in občasnih publikacij, za razstavljanje opija na mednarodnih razstavah in sejmih.
Dohodki toga fonda so stekajo iz taks, ki so pobirajo v njegovo korist za uvozna, izvozna in pro-vozna dovolila po členu 7. toga zakona, iz specialnih denarnih kazni zoper tihotapstvo opija in ostalih narkotičnih drog in strupov kakor tudi iz podpore, ki bi jo dajala fondu minister za trgovino in industrijo in minister za socialno politiko in narodno z/lravje iz proračuna dotičnih resortov.
Ta fond upravlja minister za trgovino in industrijo.
Člen 7.
Za dovolila, ki jih izdajata ministrstvo za trgovino in industrijo in ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za izvoz, nvoz in provoz opija, odnosno ostalih narkotičnih drog in strupov, so pobira v korist fonda za opij in droge specialna taksa v gotovini po dva dinarja od kilograma blaga, čigar promet, se dopušča.
Člen 8.
Prepovedano je, izvažati, uvažati in provažati narkotično droge in strupe brez specialnih dovolil, ki jih izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo, odnosno ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Kdor postopa drugače, si' smatra za tihotapca ter se kaznuje po ustreznih predpisih carinskega zakona, po katerom so kaznujejo tudi vsa ostala kazniva dejanja, ki bi se storila ob uvozu, izvozu in provozu kakor tudi ob ocarinjanjn teh predmetov.
Tihotapec narkotičnih drog in strupov plača poleg' kazni, določenih s carinskim zakonom, Še specialno denarno kazen do 50.000 dinarjev v korist fonda za promet opija.
Te kazni zaradi carinskih kaznivih dejanj izrekajo pristojna carinska oblastva.
Člen 1).
Prepovedano je po členu 4. tega zakona, brez dopustila proizvajati, predelovati, imeti v zalogi, kupovati in prodajati narkotične droge in strupe.
Kdor postopa drugače, so kaznuje v denarju do
50.000 dinarjev; poleg tega se mu odvzamejo predmeti, s katerimi je posloval brez dopustila.
Člen 10.
Prepovedano je, gojiti in proizvajati na ozemlju kraljevino Jugoslavijo indijsko konopljo (cannabis sativa var. indica), razen za znanstveno potrebe in v tem primeru s predhodnim dopustiloin ministrstva za poljedelstvo.
Kdor postopa drugače, se kaznuje v denarju do
50.000 dinarjev. Poleg tega so uničita ob proizvajalčevih stroških posevek in vsa količina proizvedenega blaga.
člen 11.
Kazni po členih 9. in 10. tega zakona izreka obče upravno oblastvo prve stopnje. Pritožbo zoper odločbo tega oblastva je moči vložiti v desetih dneh pri občem upravnem oblastvu drugo stopnje, ki odloči dokončno.
Člen 12.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, obvozno moč pa dobi dno 1. decembra 1929.
V Beogradu, dne 18. novembra 1929.;
I. br. 34.901/0.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrovič s. r.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(k- S.)
56
Mi
Aleksander1 I.,	4
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in Našega ministra za poljedelstvo po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz.*
§ 1.
Minister za trgovino in industrijo sme predpisati sporazumno z ministrom za poljedelstvo po izkazani potrebi in po zaslišanju gospodarskih zbornic, glavnih zadružnih zvez in glavnih prizadetih društev izvoznikov in kmetovalcev z uredbami, pravilniki a.i naredbami:
1.) pog'oje za kakovost in vkladanje, ob katerih se sinejo poodini kmetijski pridelki in njih predelki izvažati iz države;
2.) po potrebi za poeilino pridelke tudi čas njih pospravljanja in način predelovanja;
3.) kontrolne ukrepe, s katerimi je zavarovati izvrševanje teh predpisov,
§ 2-
Pooblastila v § 1. veljajo za žitarice, sadje in zelenjavo, presno in predolnno, hmelj, konopljo, lan, bolhač, maraške, papriko, pa tudi za druge pridelke
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 30. novembra 1924)., št. 281/CX1V.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
in njih predelke, glede katerih se pokaže na predlog gospodarskih organizacij potreba kontrole ob izvozu.
' § 3.
Kontrolo, določeno v § 1., vrše kontrolni organi, ki jih odrejajo pristojni bani po zaslišanju gospodarskih zbornic. Kontrolni organi so ali komisarji ali komisije ali zavodi, kakršen je pač značaj pridelkov in obseg poslov, ki se kontrolirajo.
§ 4.
Pritožbe zoper odločbe kontrolnih organov je moči vlagati v treh dneh pri onem organu, ki ga odredi v po edinem pravilniku minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za poljedelstvo.
§ 5.
Kontrolni organi po tem zakonu se smatrajo v izvrševanju svoje dolžnosti za javne uslužbence. Za svoje poslovanje so odgovorni državi ter se kaznujejo zaradi nevestnosti in pristranosti ali v denarju do 1000 dinarjev ali pa, če so državni uradniki, po disciplinskih predpisih, kolikor ni dejanje kaznivo jPO odredbah kazenskega zakonika.
Čim zvedo kontrolni organi za dejanje, zaradi katerega je v tem zakonu predpisana kazen, podado prijavo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu.
§ 6.
Kdor pospravlja kmetijske pridelke za predelavo pred odrejenim časom ali uporablja pri predelavi in vkladanju nedovoljena sredstva, kakor tudi oni, ki izvozi ali poskuša izvoziti kmetijske pridelke na način, ki ne ustreza odredbam § 1. tega zakona in uredb, izdanih na njega podstavi, se kaznuje v denarju do 50:000 dinarjev. Kazni izreka obče upravno oblastvo prve stopnje na prijavo državnih, samoupravnih ali specialnih kontrolnih organov (§ 3.).
Če je poslovala ta oseba za tuj račun, se kaznuje poleg nje z denarno kaznijo iz prvega odstavka tudi fizična, ali pravna oseba, za katere račun je poslovala.
§
če se denarne kazni, določene v §§ 5. in 6. tega zakona, ne . morejo izterjati s prisilno izvršbo, se iz-premcno v zaporno kazen po veljavnih zakonskih predpisih. Vendar pa se kazen, izrečena po odredbi drugega odstavka § 0. tega zakona, ne sme izpre-meniti v zapor.
§ 8.
Od ilne, ko se razglase v »Službenih Novinah*, do dne, ko stopijo v veljavo uredbo, pravilniki ali naredbe za izvoz kmetijskih pridelkov ali izpremem-be v njih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za poljedelstvo, morajo poteči najmanj trije meseci.
§ o-
Pravilnik ministrstva za trgovino in industrijo o trgovini s slivami im pekmezom z dne 31. avgusta 1929. in naredba bivše deželne vlade za Bosno in Hercegovino št. 199.536/IV z dne 19. avgusta 1914. ostaneta v veljavi, dokler ne predpiše ministrstvo za trgovino in industrijo novega pravilnika o kontroli sliv in pekimeza. Prav tako ostane v veljavi pravilnik ministrstva za trgovino in industrijo o kontroli izvoza grozdja z dne 11. septembra 1989.
§ 10.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvozno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 18. novembra 1929.;
I.	br. 34.903/0.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino	Predsednik
in industrijo:	ministrskega sveta,
Juraj Demetrovič s. r.	minister
... . ,	|. j i ,	za notranje posle,
Minister za poljedelstvo:	gastni	adjutant
f’ ,ranSe . ,s‘ r.‘	Njegovega Veličanstva
Vide! m pritisni!	kralja,
državni pečat	divizijski	general:
Peter ZIvkovič s. r.
čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškid s. r.
(L. S.)
57.
Popravki k zakoniku o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V tem zakoniku (Uradni list z dne 31. oktobra 1929., št. 432/109) naj so izvrše nastopni popravki:
V poslednjem odstavku § 95. naj stoji namesito: »§ .180.» pravilno: »§ 108».
V četrtem odstavku § 109. naj so glasi tretji stavek: «Če se ta predlog zavrne, teče novi rok za vložitev obtožnice osmih, odnosno štirinajstih dni izza dne, ko se je rešitev sodišča priobčila tožilcu.*
V št. 5. § 109. naj stojita namesto besed: «očiina (mačehe)» besedi: »posinovitelja (pohčeriteljice)».
V poslednjem odstavku § 295. naj stoji na koncu namesto besede: «nasledniki» beseda: «dodiči».
V poslednjem odstavku § 315. naj se nadomesti beseda: «obtoženec» z besedo: «ošlkodovanec».
V 10. vrsti § 391. naj stoji namesto besedo: »priziv* beseda: »poziv*.
V prvem odstavku § 394. je za besedo: »zahtevkom* izostala beseda: «deloma».
Vi prvem odstavku § 439. naj se postavi v šesti vrsti za besedo: «tožilca» vejica in naj so nadaljuje stavek tako-lo; »pri sreskem sodišču pa, kjer ni upravičenega tožilca ...».
Uredbe osrednje vlade.
58.
Odločba o ocarinjanju starih avto mobilnih gum. (Ukinitev razpisov C. br. 11.071 in 48 220 iz leta 1V28.)*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance to-le odločbo, ki ji je pritrdil tudi predsednik ministrskega sveta pod št. 2814 z dne 27. novembra 1929.:
«1.) Cele, a stare in uporabljane avtomobilne gume, zunanje ali notranje, se ocarinjajo kakor nove.
2.) Zunanje avtomobilne gumo, razrezano na kose s preko 8 cm dolžine in 5 cm širino kakor tudi oni kosi, pri katerih bi bila samo ena dimenzija preko 8, odnosno Som, najsi bi bila druga manjša od navedenih dimenzij, se ocarinjajo kakor gume za kolesa na vozovih ali avtomobilih po tar. št. 389. uvozne tarife; kosi, dolgi 8 cm in široki 5 cm ali manjši od teh dimenzij, pa se ocarinjajo kot odpadki po tar. št. 386. uvozne tarife.
3.) Pnevmatiko (notranje avtomobilne gume), dolge preko 10 cm, se ocarinjajo kot cevi po tar. št. 389. uvozne tarife, kosi, dolgi 10 cm ali manj, pa so ocarinjajo kot odpadki po tar. št. 386. uvozne tarifo.
4.) Zunanje avtomobilne gume v kosih preko 8 cm dolžine in 5 cm širine kakor tudi pnevmatike preko 10 cm dolžine se ocarinjajo kot odpadki po tar. št. 386. uvozno tarifo v zmislu člena 3. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, toda izpolniti se morajo odredbe iz točke 5.) razpisa C. br. 29.299/25.**
5.) Ko se ocarinja zgoraj omenjeno blago, se mora izvršiti vselej najpodrobnejši pregled. Če se ugotovi, da je v enem tovorku pomešano blago, se mora ocariniti po postavki za ono blago, na katero sp plačuje naj večja carina, zoper doklaranta pa je treba postopati po carinsko-kazenskih odredbah carinskega zakona.
Nad vsemi pošiljkami blaga, omenjenega v tej odločbi, se morajo vršiti brez izjeme nadrevizije.
* »Službeno Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 10. decembra 1929., št. 290/CXX. — Razpis
C.	br. 11.071 iz leta 1928. glej v Uradnem listu z dne 27. marca 1928., Št. 87/30 (odnosno popravek v Uradnem listu z dno 14. aprila 1928.. št. 115/36), razpis C. br. 48.220 iz leta 1928. pa v Uradnem listu z dne 31. decembra 1928., št. 420/123.
** Uradni list z dne 4. avgusta 1925., št. 235/73.
6.) S to odločbo se ukinjata razpisa C. br. 11.071/28 in C. br. 48.220/28.»
Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu,
dno 30. novembra 1929.; C. br. 50.324.
Razne objave iz «Službenih Novin*.
Številka 302 z dne 25. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. decembra 1929.: Premeščen je Škof Rudolf, vršilec direktorske dolžnosti in profesor v 6. skupini I. kategorije na državni srednji tehnični šoli v Novem Sadu, za profesorja v isti’skupini iste kategorije na državno srodnjo tehnično šolo v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 5. decembra 1929.: Postavljeni so za davčne kontrolorje v 2. skupini II. kategorije davčni kontrolorji v isti skupini iste kategorije: pri davčni upravi v Ljubljani (za mesto) Marino Fran, doslej pri davčni upravi v Kamniku (na prošnjo), in N o v a k Lovrenc, doslej pri davčni upravi v Radovljici (po službeni potrebi); pri davčni upravi v Novem mestu Stare Josip, doslej pri davčni upravi v Kamniku (po službeni potrebi); pri _ davčni upravi v Kamniku Trtnik Josip, doslej pri davčni upravi v Litiji (po službeni potrebi).
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. decembra 1929.: Premeščen je na prošnjo h glavni carinarnici I. vrsto v Ljubljani za revizorja v 2. skupini
II.	kategorije ■ A1 b a n e s e Nikolaj, revizor v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Zagrebu.
Številka 303 z dne 26. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kvalja z dne 4. decembra 1929.: Postavljen je v moravski banovini H a u f f e n Friderik, dosedanji šef inšpekcije parnih kotlov v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije, za referenta v Nišu z istimi prejemki.
Odlok ministra za poljedelstvo z dne 2. decembra 1929.: Postavljen je po službeni potrebi * za višjega veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Ljubljani v 7. skupini I. kategorije De G1 e r ia Viktor, dosedanji veterinar pri velikem županu ljubljanske oblasti v isti skupini iste kategorije.
Objava oddelka za davke ministrstva za finance z dno 12. decembra 1929.: Cirk Ivan, davčni blagajnik pri davčni upravi v Kočevju, jo dne 7. decembra 1929. umrl.
Številka 304 z dne 27. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. novembra 1929.: Premeščeni so po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorije: na I. moško gimnazijo v Beogradu dr. B r e ž n i k Pavel, profesor na II. realni gimnaziji v Ljubljani v 6. skupini
I.	kategorijo; na I. realno gimnazijo v Ljubljani Sovre Anton, profesor na gimnaziji v Novem mestu v 5. skupini I. kategorijo; na II. realno gimnazijo
v Ljubljani Servaci Ljuba, profesor na moški realni gimnaziji na Sušaku v 4. stkupini I. kategorije; na realko v Ljubljani S e r v a c i Ernest, profesor na moški realni gimnaziji na Sušaku v 4. skupini
I.	kategorije.
Številka 304/CXXlX z dne 27. decembra 1929.:
Sestava oddelkov in porazdelitev poslov pri dr ž a v n o in svetu za loto 193 0.
I. oddelek.
Sestava oddelka: Predsednik državnega sveta — predsednik oddelka:	dr. Mihailo Poli-
čevič; člani: Lazar Jankulovič, dr. Poter Miličie in dr. Viktor P. Bal tič. — Namestnika: Maksim Rosič in Osman Nuri Hadžič.
Obseg poslov: Predmeti 'predsedništva ministrskega sveta; ministrstva za zunanjo posle; ministrstva za notranje posle; vše samoupravne stvari po zakonu o občinah in samoupravni proračuni.
II. oddelek.
Sestava oddelka: Podpredsednik državnega sveta — predsednik oddelka: Mihailo Radivoje-vlč; člani; Ivan Škarja, dr. Maksim Rosič, Janko Spasojevič in dr. Čeda Mihajlovič. — Namestnika: Lazar Jankulovič in Peter Blagojevič.
Obseg poslov; Predmeti ministrstva za trgovino in industrijo; ministrstva za prosveto; ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; ministrstva za poljedelstvo z vsemi predmeti agrarne reforme, najsi jo odločil o njih minister ali katerokoli upravno sodišče.
III. oddelek.
Sestava oddelka: Predsednik oddelka — član državnega sveta: Pera Petrovič; člani: Sveti-slav Paunovič, Živojin Babič. Stevan Nešič in Antonije Vildovič. — Namestnika: dr. Aleksander Jem-rič in dr. Vilko F. Baltič.
Obseg poslov: Disciplinska kazniva dejanja; predmeti ministrstva za vojsko in, mornarnieo; ministrstva pravde in za vere.
IV. oddelek.
Sestava o <1 d e 1 k a: Predsednik oddelka — član upravnega sveta: Milosav Raičevič; člani: llija
Dukanovič, dr. Rudolf Sardelič, dr. Mita Mušicki in Dragoljub P. Radojlovič. — Namestnika: Živojin Arandelovič in dr. Štefan Sagadin.
Obseg poslov: Carinski predmeti; trošarin-ski predmeti; vsi spori po zakonu o taksah; predmeti glede deviz in valut; monopolna kazniva dejanja, ne glede na to. katero upravno sodišče je odločilo o njih.
V.	oddelek.
S os tava oddelka: Predsednik oddelka član državnega sveta: dr. Aleksa Stanišič; člani: Živojin Arandelovič, dr. Štefan Sagadin in Osman Nuri Hadžič. — Namestnika: Svetislav Paunovič in Antonijo Vildovič.
Obseg poslov: Predmeti ministrstva za pTo-met; ministrstva za gradbo, pošto in telegraf; ministrstva za šume in rudnike.
Vi. oddelek.
Sestava oddelka: Predsednik oddelka član državnega sveta: Dimitrije Popovič; člani: dr. Nikola Durdevič, dr. Radoje Jovanovič, Peter Blagojevič in dr. Aleksander Jemrič. — Namestnika: Ivan Škarja in Janko Spasojevič.
Obseg poslov: Personalni predmeti ministrstva za finance (postavitve, razvrstitve, napredovanja, odpustitve, upokojitve) in ostali administrativni predmeti ministrstva za finance; vsi predmeti po zakonu o neposrednjih davkih, najsi je odločil o njih minister ali katerokoli upravno sodišče.
*
Razsodbo upravnih sodišč spadajo v oddelke, v 'katerih sodijo po predmetu samem.
fzpremembe v osebju.
Ministrstvo pravde je postavilo Lovreca Mirka. M a s 1 o v a Evgenija in d rja.- Č a m p o Alojzija za sodniške pripravnike.
Predsednlštvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
V/Jr*:
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delnifika tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.