PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski dnevnik -\00 ■2.00 Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 167 (14.258) Trst, torek, 21. julija 1992 V Palermu in na Siciliji je mafija napovedala pravo vojno državnim institucijam Vlada v vrtincu polemik zaradi umora sodnika Borsellina in njegovega spremstva Med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici so letele kritike tako iz vrst opozicije kakor iz vrst večine Danes pogreb žrtev - Pokol povzročil paniko na milanski borzi, ki je doživela zlom, podoben onemu iz L 1987 Strahovito razdejanje po palermskem atentatu RIM Mafijski pokol v Palermu je takoj odjeknil v parlamentu. Vroče teme, s katerimi se je ubadala poslanska zbornica v zadnjih dneh, so prešle v ozadje in sprožila se je sila napeta razprava o tem, kako vendarle zajeziti organizirani kriminal. Kaj namerava ukreniti vlada, ki je kot prvi korak včeraj dala premestiti iz kaznilnice Ucciardone 55 mafijcev (večino na Pianoso). Notranji minister Nicola Mancino je napovedal, da bo vlada na Sicilijo poslala več policije in karabinjerjev, vr-htega bo uporabila še vojsko, ki bo zastražila zapore, sodišča in druga javna poslopja. Osrednje orožje proti mafiji bo vsekakor DIA, je zatrdil minister in dodal, da bo treba čimprej usposobiti tudi »su-perprokuro«. Mancino pa je v isti sapi poudaril, da je potrebna za uspešen boj proti »strategiji terorističnih napadov in pravih vojnih ak- (Telefoto AP) NADALJEVANJE NA 2. STRANI V nekaj urah se je izjalovil tudi 39. sporazum o prekinitvi sovražnosti Nadaljuje se agresija srbskih sil na Sarajevo in druge kraje BiH LJUBLJANA — Sodeč po agencijskih poročilih, londonskega sporazuma med tremi sprtimi nacionalnimi skupnostmi v Bosni in Hercegovini, po katerem naj bi orožje v tej nesrečni državi utihnilo v nedeljo zvečer, očitno nihče ne spoštuje. Žal pa so bili, kot kaže, neuspešni tudi pogovori predsednika BiH Alija Jzetbegoviča in novega premiera ZRJ Milana Paniča, ki je po številnih zapletih ravno v času, ko naj bi Začelo veljati premirje dopotoval v Sarajevo. Sešla sta se, kot poročajo za tesno zaprtimi in strogo varovanimi vrati, vendar je že po njunih izjavah po več kot triurnih pogovorih moč soditi, da se kaj prida nista dogovorila. Takoj po prihodu na sarajevsko letališče, kjer ga je pričakala množica časnikarjev, pa tndi eksplozije granat, je Panič sicer samozavestno v svojem slogu zatrjeval, da je treba vojno takoj konča-tn Jugoslovanski premier je, kot poroča Reuter, tudi V Pogovorih z Izetbegovičem ponudil takojšnji začetek mirovnih pogajanj z bosanskohercegovskimi voditelji, da bi tako končali štirimesečno vojno. Po njegovih besedah je srbska stran pripravljena končati t°. kot se je izrazil »noro, neverjetno in neodgovorno NADALJEVANJE NA 2. STRANI ES: Jugoslavijo izključiti iz mednarodnih organizacij LJUBLJANA — V Bosni in Hercegovini tudi včeraj ni bilo premirja. Dvanajst zunanjih ministrov Evropske skupnosti je zato predlagalo, da se Jugoslavija (Srbija in Črna gora) zaradi te naj novejše kršitve premirja v Bosni in Hercegovini izključi iz vseh mednarodnih organizacij, vključno z Organizacijo združenih narodov. Prav tako naj ne bi novi Zvezni republiki Jugoslaviji priznali nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Predlog o izključitvi Jugoslavije je predložila Velika Britanija, ki je trenutno predsedujoča v Evropski skupnosti. To je vsekakor zelo pomembna podrobnost glede na to, da je bila doslej Velika Britanija med tistimi državami, ki so do poslednjega trenutka delovale naklonjeno do Srbije in na vse načine insistirale, da se Srbija po mirni poti spametuje. Verjetno so zdaj Britanci najnovejše teptanje premirje s strani Srbov in Črnogorcev sprejeli tudi kot direkten udarec njihovi najnovejši mirovni iniciativi, v kateri sta pomembno vlogo odigrala lord Carrington na londonskih pogovorih predstavniki treh narodov iz Bosne in Hercegovine in zunanji minister Hurd s svojo turnejo in zelo jasnimi sporočili voditeljem vseh nekdanjih jugoslovanskih republik. (NIA) Mafijski terorizem je prešel že vse meje PALERMO — Paolo Borsellino, 54 let, kandidat za vodjo »superprokure«, ki je še zmeraj »obglavljena«, in njegovih pet telesnih straž - Claudio Traina, Agostino Čatalano, Vincenzo Limuli (vsi trije Palermčani), Emanuela Loi (rojena na Sardiniji) in Ed-die Walter Cosina (iz Milj pri Trstu) - so bili ob življenje ob 16.55 v nedeljo, ko so se ustavili pred poslopjem s hišno številko 19 v ulici Amelio, kjer stanujeta Borsellinova mama in sestra. Naslednik Giovannija Falconeja ju je želel obiskati, kakor je to počenjal, pravijo, enkrat v tednu. Ko je stopil iz crome, je vzplamtelo in strahovito počilo: blindirana vozila so bila v hipu uničena, sodnik in spremstvo (rešil se je edinole 30-letni agent Antonio Vullo iz Palerma, ki pa leži ranjen v bolnišnici) dobesedno raztelešeni, štiri hiše močno poškodovane, tako da je moralo veliko družin začasno v hotel (stroške bo poravnala palermska občinska uprava), prav tako dvajset parkiranih vozil. Predno je Borsellino pritisnil na zvonec sestrinega stanovanja, je cosa nostra iz razdalje kakšnih 200 metrov radijsko sprožila vsaj 80 kg plastičnega eksploziva tipa sintex, ki so ga atentatorji namestili pod sedež tam že nekaj dni parkirane seat ibize (preiskovalci so našli kos daljinskega ojačevalca); na cestišču je 7 kvadratnih metrov širok in 30 cm globok krater. Pokol so zagrešili nemoteno: hiša, v kateri stanuje sodnikova mati, in ulica nista bili zastraženi. Kako so atentatorji vedeli za Borsellino v obisk pri materi, ko pa je pokojni še policijskemu spremstvu vselej povedal, kam naj ga pelje, šele potem, ko se je kolona vozil že premaknila, se ne ve. Preiskovalci so začeli hišne preiskave - nasproti stavbe, kjer biva Borsellinova mati, so pred leti odkrili skrivališče mafijske familje Madonia. Minuli teden je neka ženska posvarila Borsellina pred atentatom »na nekega sodnika v Caltanissetti ali Palermu«; to da ji je povedala vedeževalka. Pokojni je obvestil državnega tožilca Giammanca, ki vodi področno protimafijsko prokuro, a opozorilo so obravnavali tudi na zasedanju odbora za javni red in varnost v Agrigentu. Razstrelivo v ogromnih količinah je mafija tokrat uporabila že četrtič. Prvič (1983) je ubila v Palermu sodnika Rocca Chinnicija in dva policista, drugič (1985) je hotela umoriti sodnika Carla Palerma, namesto katerega so bili ob življenje Barbara Rizzo Asta in njena šestletna dvojčka, tretjič pa je pred dvema mesecema ubila Falconeja in njegovo ženo ter spremstvo. Borsellino je s svojim delom motil predvsem zloglasno mafijsko družino Reina, sicer pa coso nostro na območju Trapanija, vendar je govor tudi o možni vpletenosti kolumbijskih prekupčevalcev mamil. Paolo Borsellino zapušča ženo Agnese Piraino Leto, sina Manfredija in hčerki Lucio ter Fiammet-to. Skupni pogreb bo danes dopoldne in ga bo prenašala televizija, sodniki palermskega okrožja pa se ga ne bodo udeležili, ker ne marajo »mimohoda oblasti in govoranc«. Na pobudo CGIL, CISL in UIL bo tedaj desetminutna splošna stavka. Potrjena benignost adenoma RIM — Četrto poročilo zdravniškega konzilija poliklinike Cernelli je včeraj razblinilo še zadnje sume o naravi papeževe-9a tumorja. Patologi so v odstranjenem adenomu zasledili le omejeno žarišče malignih celic, rj1 Pa niso še predrle membran krvnega in linfatičnega sistema. v bistvu je torej šlo za benigni tumor, ki bi se lahko v kratkem izrodil v malignega, če ga ne bi Pravočasno odstranili. Medtem pa poteka okrevanje urez zapletov, v četrtek bi mo-rali papežu odstraniti šive, ko-Pec tega ali najkasneje v začetku prihodnjega tedna bi moral Papež zapustiti bolnišnico. Trije nauki slovenskega metropolita Šuštarja za sedanje težke čase Potrpljenje, zaupanje in strpen dialog BOGO SAMSA LJUBLJANA — Ljudje so zbegani, treba je premostiti napetost časa, zaradi tega je, po mojem mnenju, treba upoštevati tri nauke, da premagamo razočaranje in tesnobo. Ti trije nauki, katere s posebnim poudarkom in s potrpežljivo vztrajnostjo ponavlja ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar, pa so naslednji: Največja stopnja medsebojnega potrpljenja, spoštovanja, pa ponovno potrpljenja. Med seboj si je treba zaupati, večno sumničenje ne vodi nikamor, ustvariti je treba zaupanje, zaupati si je treba! Ustvariti je treba kulturo dialoga, v politiki, na radiu, v sredstvih obveščanja, povsod. Pri tem je treba gojiti, pospeševati in spoštovati pravico drugačnosti in odpraviti prakso vračanja v preteklost, ko nekomu zmanjka argumentov za sedanjost. Te tri nauke in skoro premi govor nismo opremili z navednicarni, ki bi jih v takem primeru slovenski pravopis skoraj zahteval. Preprosto zato, ker gre za zapis po spominu, za obnovo daljšega prisrčnega in odkritega pogovora s slovenskim primasom, ne samo prvim človekom slovenske Cerkve, temveč modrim in poštenim možem. Zaradi tega to niso bila običajna vprašanja za intervju in odgovore, temveč odkrit dialog, iz katerega je nastal zapis brez sledi kakršne koli avtorizacije. Osnovno izhodišče je enotno: Oba, nadškof in novinar, sta zaskrbljena zaradi ozračja napetosti, ki se ustvarja v Sloveniji. Nadškof je odlično obveščen in mu je povsem jasna mračna verjetnost močne krize. Zakon o volitvah ni bil sprejet, če volitev do decembra ne bo, to pa pomeni slovensko ustavno krizo, nelegalni položaj, ko se išče neke vrste diktaturo z vsemi posledicami. Vsi ljudje dobre volje se moramo truditi, da se kaj takega ne zgodi. Treba je ustvariti kulturo dialoga in tudi volilna vprašanja, ki sicer ne spadajo neposredno v pristojnost ali zanimanje Cerkve, rešiti mirno s sporazumom. Toda primerno ozračje pa je tudi stvar Cerkve in njenega poslanstva. Zato slovenski metropolit zavrača očitke, da je Cerkev postala fašistična, klerikalna in ob-lastiželjna, da ne upošteva sprememb. Nekdanja predvojna delitev na klerikalce in liberalce NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaradi stavke odvetnikov in prošnje, da bi nekatere skupine postale civilne stranke Obravnavo zoper Maria Chieso odložili V Benetkah spet zaslišali Cremoneseja MILAN - Milanski sodniki so odložili na konec oktobra obravnavo proti prvi skupini ljudi, ki so obtoženi korupcije in zlorab. Obravnavo so odložili zaradi stavke odvetnikov, poleg tega pa zaradi proučitve prošenj nekaterih političnih in mnenjskih skupin, ki se nameravajo predstaviti kot civilne stranke. Na včerajšnji prekinjeni obravnavi bi se moralo zagovarjati 25 ljudi, vendar v sodni dvorani so bili prisotni le nekateri od obtožencev; med njimi ni bilo niti glavnega »protagonista«, tj. Maria Chiese. Pred sodno palačo, v kateri je začela obravnava, so se zbrali demonstranti, nekateri od teh so se vrinili tudi v sodno dvorano (na sliki AP). V Monzi pa je medtem število aretirancev v zvezi s preiskavo o korupciji naraslo na 13. Za zapahi se je včeraj namreč znašel 60—let- ni Angelo Biraghi (KD), ki je eden od članov skupine garantov tamkajšnje bolnišnice. V Benetkah so včeraj nadaljevali zaslišanja: na vrsti so bili tokrat bivši predsednik deželnega odbora Veneta Gianfranco Cremonese, bivši šef De Michelisovega tajništva Giorgio Casadei in ravnatelj tamkajšnjega konzorcija za prečiščevanje Piergiorgio Baita. Oba obtožena politika sta ponovno poudarila, da sta nedolžna. Isto je storil parlamentarec in bivši pa-dovski župan Settimo Gottardo (KD); slednjemu so poslali že drugo sodno jamstveno obvestilo. Precej reakcij je medtem povzročil intervju, ki ga je za milansko Stampo dal konfederalni tajnik CGIL Bertinotti. Le—ta je izjavil, da tudi znotraj sindikatov poteka razprava o moralnem vprašanju in da je tudi v njihovih vrstah več skorumpiranih ljudi. Ciampi svetuje nove pobude ob dosedanjih vladnih ukrepih RIM — Na zasedanju komisije za proračun poslanske zbornice je guverner Bance d'Italia Carlo Azeglio Ciampi pozitivno ocenil nedavne gospodarske ukrepe italijanske vlade. Ciampi je dejal, da je vladna poteza posrečena, zaradi tega morajo tudi morebitni amandmaji biti v skladu z vladno-restrikcijsko politiko. Po njegovem mnenju so zadnji ukrepi prehodnega značaja, njihov učinek v prihodnjem letu pa bo — kljub hrupu in polemikam — skromen; sanacija javnega dolga je v bistvu le odložena na prihodnje leto. Glavni cilj za v bodoče ostaja znižanje inflacije; le z nizko inflacijo bi namreč Italija uspešno konkurirala z drugimi evropskimi državami. Ciampi je tudi pozitivno ocenil zakonski osnutek o privatizaciji; v osnovi naj bi bil dober, vendar ga bo še treba vsebinsko dopolniti. • Vlada v vrtincu cij«, kakor je označil stopnjevanje mafijskega nasilja, predvsem »nova politična volja«. Ministrova izvajanja niso zadovoljila strank v opoziciji, ki so jih ocenile kot nepopolne in kritizirale dosedanje ukrepanje državnih oblasti na Siciliji. Misovec Guanfranco Fini je v značilnem neofašističnem slogu zahteval militarizacijo otoka in »represalije« proti mafijcem, začenši s tistimi, ki sedijo v zaporih. Tajnik DSL Achille Occhetto je po zagotovilu, da se noče spuščati v obtoževanje kogar koli, pozval k aretaciji članov posameznih že znanih mafijskih »familij«, sicer pa izrazil pripravljenost, da »na podlagi resne ter inovativne terapije s šokom« prevzame sleherno odgovornost »danes v opoziciji in jutri v vladi«. Occhettov govor je bil tako umirjen in pronicljiv, da sta mu zanj pozneje čestitala predsednik KD Ci-riaco De Mita in tajnik PRI Ugo La Malfa. Na vprašanje novinarja, kaj meni o izrednih zakonih, je Occhetto odvrnil: »Izredno bi bilo že to, da bi izredno izvajali obstoječe zakone, ki ne preprečujejo aretacije skrivajočih se mafijcev, katerih imena so vsem znana; Mancino naj jih poišče in dobil bo vso našo podporo.« Oc-chettove teze je posredno podprl tudi priznani strokovnjak za mafijske zadeve Pino Arlacchi: »Ne potrebujemo posebnih zakonov in prav tako ne smrtne kazni,« je dejal, pač pa je treba nemudoma usposobiti »superprokuro«, okrepiti organizem DIA ter izvajati zakon o skesancih in proti pranju umazanega denarja. Pozivi izvršilnemu telesu, naj učinkoviteje nastopi proti mafiji, so prišli tudi iz vrst večinskih strank. Sam pravosodni minister Claudio Martelli je podčrtal »nezadovoljive odgovore na vprašanje, ali je bila zaščita sodnika Borsellina dovolj-šnja«, in obžaloval, da ni »v prisotnosti Države na Siciliji tiste vojaške miselnosti, ki je potrebna v boju proti vojski cose nostre«; proti sled- Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. TRST - Ul. Montecchl 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG nji se ni mogoče boriti z mentaliteto mestnega redarja, je pripomnil. Tajnik PSDI Carlo Vizzini je zahteval »izredne ukrepe« in z njihovim sprejetjem tudi pogojil nadaljnji obstanek te stranke v večinski koaliciji. Njen predsednik Antonio Cariglia je k temu pribil, da je potrebna »močnejša vlada«. Republikanci so pojasnili, da so načelno pripravljeni voliti za proti-mafijski dekret, ki ga bo vzel danes v pretres senat, četudi po njihovem mnenju v danih razmerah ne gre toliko za naglo sprejemanje novih zakonskih ukrepov, kolikor za čim trši nastop proti tistim, ki vodijo mafijske familje oziroma so njihovi pribočniki. Liberalec Biondi se je nasprotno opredelil proti nasilnim oblikam pregona organiziranega kriminala, kajti Država mora odgovoriti na njegove napade »z močjo zakonov in sposobnostjo, da te zakone izvaja«; tega doslej na Siciliji ni bilo zapaziti, je dodal vodja PLI. O tem, kako se najučinkoviteje zoperstaviti naraščajoči ofenzivi mafije, je razpravljal tudi politični urad KD, ki se je sestal nalašč za to. Podobno kot po umoru sodnika Falco-neja je pomoč italijanskim preiskovalcem ponudil tudi ameriški FBI. Predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano je apeliral na državljane, naj se ne prepustijo malodušju ali filozofiji sobivanja z organiziranim kriminalom, a niti ne uničujoči logiki razdvajanja, temveč naj osvojijo in se držijo jasnih besed, ki jih je izrekel predvčerajšnjim državni poglavar Luigi Scalfaro. Predsednik republike je, kakor znano, poudaril, da pomeni uboj Borsellina pravi atentat na varnost demokratične ureditve in da se bo mogoče zoperstaviti takšnim terorističnim dejanjem edinole ob naj popolnejši enotnosti vseh državnih institucij, političnih in družbenih sil ter civilnih organizacij. Scalfaro se bo sešel danes z Napolitanom, predsednikom Senata Giovannijem Spa-dolinijem in predsednikom ministrskega sveta Giulianom Amatom. Palermski pokol je napravil velikanski vtis po vsem svetu, saj so mu uredništva najbolj prestižnih ameriških, francoskih, angleških in drugih časopisov posvetila veliko prostora. Odjeknil pa je tudi na italijanski borzi, ki je doživela včeraj zlom, kakršnega ni pomniti od leta 1987. V Milanu je izbruhnila panika, tuje investicije so se na mah hudo zredčile, kazalnik MIB pa je strmoglavil kar za 5,82 odstotka, zaradi česar je izguba nasproti začetku januarja dosegla 19,1 odstotka. Ker je borza ogledalo politično-gospodar-skega stanja v Italiji, je to zaskrblji-vo in dodatno znamenje strahu pred splošno destabilizacijo v državi. • Nadaljuje se vojno«. Reuter je tudi poročal, da je Panič Izetbegoviču dal zelo malo časa za odgovor na ponudbo. »Če Izetbegovič mojega predloga ne bo sprejel, potem bo svet točno vedel, katera stran želi nadaljevati vojno«, je še dejal Panič. V povsem drugačnem celo grozečem tonu pa je izzvenela izjava, ki jo je Panič, kot po navadi v angleščini, dal beograjski TV takoj po vrnitvi v to mesto. Po njegovih besedah se je v sarajevskem pogovoru odločne zavzel za mir, če pa gospod Izetbegovič ni za mir, potem je za vojno. Panič je še dejal, da je sogovorniku za to odločitev dal zelo malo časa. »Sedaj smo se odločili za pogovor o miru, ker sem prepričan, da se z menoj ne more vojskovati«, je še dejal Panič. Predsednik BiH Alija Izetbegovič pa je po pogovorih izjavil, »da je Milan Panič morda čisto iskren, najverjetneje pa premalo ve o dogajanju v BiH«. Sicer pa je v zvezi s prihodom Paniča v Sarajevo in pogovori z Izetbegovičem bosanskohercegovska vlada za kakršnekoli pogovore na vladni ravni za srbsko stran postavila verjetno nesprejemljive pogoje. Tako naj bi jugoslovanska vlada ustavila ogenj in umaknila vso oborožitev z bosanskohercegovskega ozemlja na ozemlje ZRJ, tam pa naj bo pod nadzorom OZN. Vlada v Sarajevu zahteva tudi, da ZRJ prizna Bosno in Hercegovino kot neodvisno državo, hkrati pa naj prizna svoje genocidno ravnanje v tej republiki ter sprejme ocene in stališča naj višjih državnih organov BiH. Bržkone tudi zaradi takšnih brezkompromisnih pogojev je bil predsednik Izetbegovič prisiljen samo nekaj ur po tem, ko naj bi začelo veljati premirje, pa tudi kmalu po pogovorih s Paničem, poslati še eno pismo ameriškemu predsedniku Georgu Bushu. V njem ga seznanja, da se agresija na BiH nadaljuje in celo krepi. Izetbegovič je v pismu tudi poudaril, da človekoljubna pomoč prihaja le v Sarajevo, v številne druge kraje, kjer so razmere še hujše pa se zaradi blokiranih cest in vojaških dejavnosti srbske vojske ne more prebiti. Predsednik BiH je ponovno zahteval, da se mora Jugoslovanska armada umakniti iz BiH in da mora težko orožje priti pod nadzor mirovnih sil Združenih narodov. Medtem pa Slobodan Miloševič, začetnik in oblikovalec krvave tragedije na ozemlju nekdanje Jugoslavije, prav duhamerno ponavlja svetovnim medijem, da Srbija ni vpletena v spopade v BiH, kjer naj ne bi bilo niti enega vojaka armade ZRJ. Tokrat je v intervjuju za francoski Figaro tudi dejal, da če je BiH res izpostavljena agresiji, potem ta prihaja s hrvaške strani. Kot krivce za razmere v BiH je označil tamkajšnje avanturistične politike, ki so, kot trdi Miloševič, mislili, da bodo po razpadu Jugoslavije lahko v BiH ustanovili islamsko državo. Srbske enote, odlično opremljene z oborožitvijo nekdanje JA, pa Miloševičeve »miroljubne« izjave kar naprej in na najbolj zgovoren način sproti demantirajo. To so storile tudi v nedeljo zvečer, ko so le dobro uro po začetku premirja, kljub navzočnosti premiera Pani- ča, s topovi in minometi znova silovito napadle Sarajevo, v občino Center pa so sprožile tudi neuspešni pehotni napad. O topniških napadih so poročali tudi iz Goraž-da, Bosanske Posavine, Bihača, Mostarja in od drugod. Po poročilih sarajevskega centra varnostnih služb so srbske sile tudi včeraj zgodaj zjutraj nadaljevale obstreljevanje sarajevskih naselij Dobri-nja, Sokolovič kolonija, Hrastnica in Butmir. Zato tudi ne preseneča izjava predstavnika OZN v Sarajevu, da so mednarodni človekoljubni poleti za pomoč obkoljenemu bosanskohercegovskemu glavnemu mestu prvič začasno ustavljeni zaradi bombardiranja v bližini letališča. Drobci granat namreč padajo preko vzletne steze in po vsem letališču, kar ogroža varnost letal. Srbske sile so tudi popoldne napadale vse dele Sarajeva. Napadi so se nadaljevali tudi na Goraž-de. Točnih podatkov o mrtvih in ranjenih ni, vendar se bojijo, da jih je veliko. Po razmeroma mirni noči so srbske sile zjutraj s topovi začele obstreljevati tudi civilne objekte v Breči na Visokem, kjer je bil ubit en otrok. O najmanj treh nedolžnih žrtvah poročajo tudi iz Bihača. Na to mesto je srbsko topništvo v noči po začetku premirja izstrelilo okrog 2.500 granat. Branilci mesta, kot poroča Hina, niso odgovorili na napade, temveč so o njih obvestili predstavnike Unproforja v Bihaču. Kršitev londonskega že 39. sporazuma o ustavitvi ognja, sklenjenega ob posredovanju Evropske skupnosti, so že včeraj komentirali številni vodje diplomacij zahodnoevropskih držav. Žal so v glavnem znova ponavljali medla stališča o tem, da je za ustavitev morije nekaj treba storiti. Najbolj konkreten je bil spet avstrijski zunanji minister Mock, ki je od Varnostnega sveta zahteval, naj preuči možnost uporabe vseh sredstev za ustavitev spopadov na Balkanu. Nemški zunanji minister Kinkel je izjavil, da za mirno rešitev krize v BiH ni več veliko možnosti. Opozoril pa je, da Evropska skupnost sama ne more izpolniti velikih pričakovanj sveta v zvezi s to vojno. Po njegovem mnenju bi bila uporaba sile res zadnje sredstvo za rešitev problema, vendar bi se tako moral odločiti Varnostni svet, ki ima monopol nad vojaško silo. Le-ta naj bi včeraj razpravljal o razmerah v BiH v luči očitno propadlega premirja, najprej pa naj bi poslušal poročilo generalnega sekretarja Butrosa Galija o tem, kako sprte strani spoštujejo najnovejše premirje. VS je pred dnevi sklenil, da bo, če bo potrebno, preučil nadaljne korake za mirno rešitev spora v skladu s svojimi resolucijami. Razmere v nekdanji Jugoslaviji in predvsem BiH naj bi bila tema tudi zasedanja zunanjih ministrov ES v Bruslju. O njih naj bi poročal britanski zunanji minister Douglas Hurd, ki je prejšnji teden obiskal republike nekdanje Jugoslavije. (NIA) • Potrpljenje je preprosto nemogoča. Preveč stvari se je spremenilo v svetu, preveč sprememb je tudi v Cerkvi sami. Prav zato pa je napačno gledati preveč v preteklost in skozi preteklost urejati sedanje zadeve. Toda kristjani imajo pravico nastopati povsod in to kot kristjani. Predolgo so bili umetno izločeni iz javnega življenja in za mnoge je še zdaj nenormalno, če se nekdo kot kristjan pojavi v javnosti. V tej zvezi je slovenski nadškof in metropolit označil kot popolni nesmisel govorice in namigovanja, da naj bi se neki slovenski cerkveni dostojanstvenik kandidiral za predsednika slovenske republike, kot je bil primer z Makariosem na Cipru. Nekaj takega bi moral on osebno dovoliti. Tega pa ne bo naredil nikoli. Toda govorice so škodljive, vzbujajo nezaupanje, ustvarjajo ozračje sumničenj, te pa je treba odstraniti. Cerkev ni povezana z nobeno stranko, nobena stranka se ne istoveti s katoliško Cerkvijo. Kristjani so v vseh slovenskih strankah brez izjeme! Cerkev ne išče posvetne oblasti in deluje na povsem drugem področju. Toda važno in pomembno je vprašanje prisotnih kristjanov v javnem življenju, to je njihova pravica in dolžnost. Razgovor se nato prevesi na dramatičen položaj v Bosni in drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah in na napore škofa Perka v Beogradu, da bi zbral vse cerkvene poglavarje in skušal tudi na tak način vplivati na pomiritev. Slovenska Cerkev je naredila vse, kar je bilo mogoče, skuša ustvarjati in ohranjati najboljše odnose z vsemi Cerkvami, žal uspeha še ni videti. Dajmo vsakemu pravico do drugačnosti, pravi nadškof, in ne zanika zgodovinskih dejstev, resnice in celo ran. Toda to je zgodovinska resnica, ocenjevanje ljudi pa je povsem nekaj drugega. To terja odgovornost, potrpežljivost in zaupanje. Po četrtkovem neuspehu slovenskega parlamenta, ko so zmagale razlike, napetosti, nezaupanje in nekultura dogovora, so te modre in preudarne besede slovenskega nadškofa dobro napotilo za konkretne rešitve. Ozračje medsebojnega spoštovanja in razumevanje, ki veje iz odločnih besed slovenskega nadškofa krepi upanje, da bo tudi ta problem premagan s konstruktivnim dogovorom. Po drugi plati pa govore zadnje vesti, da so se stranke že pričele dogovarjati, da bi zelo verjetno bilo možno s sprejemanjem nekaterih popravkov k volilni zakonodaji sprejeti celotni volilni zakon po hitrem postopku. Toda bistvo problema ni v parlamentarni tehniki in parlamentarni aritmetiki, niti ni v interesu posameznih strank, pa naj bo še tako upravičen in legitimen. Bistvo problema je v potrpljenju, zaupanju in kulturi dialoga, kot je nadškof dr. Alojzij Šuštar v pogovoru večkrat poudaril. V Evropi nastajata tokrat kljub težavam po mirni poti dve novi državi Vaclav Havel ni več predsednik Nadaljuje se razdruževanje ČSFR PRAGA — Slovaška je razglasila svojo suverenost, Vaclav Havel pa je včeraj odstopil kot predsednik skupne države Češke in Slovaške. Proces »narodne identifikacije«, kakor pravi Edgar Morin, se širi po vsej Evropi; številna znamenja so že opazna, druga pa v vsakem primeru latentna. Na prehodu v novo tisočletje si Evropa kroji novo obleko. Ločitev Slovaške od Češke in nastanek dveh držav so potrdili tudi na zasedannju Srednjeevropske pobude na Dunaju; to so gibanja, ki jih ni mogoče ne preprečevati in ne zaustavljati. Zgodovina gre takore-koč svojo pot; bistveno je, da so ti zgodovinski prehodi, da ne rečemo prelomi kar najmanj mučni in boleči; vse kaže, da na območju nekdanje ČSFR ne bodo imeli posebnih težav, pa čeprav bodo zlasti na začetku naletavali na vrsto ovir. V tem je tudi prednost med položajem, v tem delu Srednje Evrope in na območju nekdanje Jugoslavije; tu se »narodna identifikacija« žal kaže v najbolj grobi obliki. Na Češkem in Slovaškem so se v bistvu že sporazumeli za dve »nesporno« ločeni državi; češki premier Vaclav Klaus je dejal, da bo morala odslej Češka »še bolj skrbeti za svoje interese«, »še odločneje pogledati v svojo prihodnost«. Zavrnil je vsako misel na konfederacijo in na kake druge vezi, češ, da ni več pogojev »za kašno skupno, pa čeprav blago tvorbo«. V znamenju svojega »novega« nacionalnega interesa ima Češka država že svojega novega zunanjega ministra, kmalu pa bodo imenovali še druge. Priprave za novo ustavo so stekle kar najbolj intenzivno; mnogi menijo, da bi jo morali sprejeti že pred koncem polletja; »položaj je dozorel in zrel«, pravi Vaclav Klaus. Novo ustavo kajpak pripravljajo tudi na Slovaškem; tudi tu je odločenost za samostojno življenje povsem nedvoumna; slovaški predsednik Mečiar je v Bratislavi rekel, »da so interesi Slovakov in Čehov dokazano različni«; dasiravno ni izključil, za razliko od Klausa, da bi bilo treba le ohraniti določene vezi. Tako se na primer zavzema za »novo gospodarsko smer«, temelječo seveda na novi valuti, na novi slovaški Narodni Banki, toda hrkati predlaga skupno »emisijsko banko« Čehov in Slovakov. Dejstvo je, da je gospodarski položaj na Slovaškem dokaj majav, da so se tam v zadnjih dneh začeli zavedali, da izpeljava socialnih reform, ki so jih močno naglašali v kampanji pred proglasitvijo neodvisnosti, ne bo preprosta naloga. V vsakem primeru pa se takorekoč »mirna ločitev«, za razliko od domala grozljivega stanja v nekdanji Jugoslaviji, kaže tudi v tem, da sta obe državi, tako Češka kakor Slovaška, sprejeli obvezo, da bosta spoštovali vse dosedanje mednarodne sporazume. Kot pač »izvršeno dejstvo« so ustanovitev slovaške države sprejeli tudi v okoliških deželah; glavno je, je iskreno sporočil avstrijski zunanji minister Alois Mock, »da novih razmer ne navdaja groza«, kakršna je zdaj v Jugoslaviji. Mock je hkrati mnenja, da nastanek slovaške države ima »drugačna izhodišča«, saj v prejšnji skupni državi navsezadnje niso imeli nedemokratične, šovinistične §li vojaške oblasti. Avstrija seveda spada med tiste dežele, ki so najbolj neposredno zainteresirane, kako se bosta v prihodnje razvijali Češka in Slovaška; ni naklučje, da je novi avstrijski predsednik Thomas Klestil svoj prvi obisk V tujini opravil prav v Pragi. Izrazil je sicer željo, naj bi dve deželi tesno sodelovali tudi v prihodnje (Avstrijci so, roko na srce, tudi v znamenju svoje tradicionalne politike zlasti v srednji Evropi, še nedavno bili še najbolj zadržani do osamosvojitvenih teženj na Slovaškem), seveda s tem, da pa je treba »le spoštovati samoodločbo narodov«. Povsem gladko pa le ne bo šlo; slovaško vodstvo še zmeraj odkrito očita Dunaju, da prozorno podpira Prago na račun Bratislave. Podoben očitek pa iz Bratislave naslavljajo tudi na Budimpešto, češ, tudi Madžarska bi raje »centralistično« Češko-slovaško. Tako se zdaj na Dunaju in v Budimpešti kot reakcijo na takšna slovaška spoznanja pogosto sliši, da se »Slovaki obnašajo kakor Srbi«, se pravi kot nosilci tudi »nevarnih ekspanzionističnih apetitov«. V Budimpešti so zlasti v skrbeh, ker je na Slovaškem tudi madžarska manjšina, prav njej pa je Bratislava zadnje čase izrekla vrsto groženj, »češ, da se bo morala prilagoditi novim slovaškim razmeram«. Skratka, boje se protimanjšinske politike tudi v duhu prizadevanj slovaškega vodstva, ki da ravna »prozorno desničarsko«. Pač, ne samo porodna, temveč tudi neprijetna znamenja v oblikovanju nove evropske podobe. MIRO KOCJAN Medtem ko bo danes srečanje Rabin — Mubarak Ameriški sekretar nadaljuje turnejo po Bližnjem vzhodu JERUZALEM — Ameriški državni sekretar James Baker se je včeraj, v okviru dvodnevnega obiska v Izraelu, srečal s palestinskimi predstavniki na zasedenih ozemljih. Na srečanju je palestinska delegacija (v njej so bili najbolj znani voditelji, vključno z Ašravijevo in Huseinijem) zaprosila, da bi ZDA pritisnile na Izrael glede doslednega uresničevanja sklepa o »zamrznitvi« gradnje novih židovskih naselij; poleg tega je zahtevala, da bi na mirovnih pogajanjih z Izraelom sodelovali tudi palestinski zastopniki zasedenega vzhodnega dela Jeruzalema. Bakerjevo srečanje s Palestinci je sledilo sestanku, ki ga je ameriški državni sekretar imel z izraelskim premierom Jichakom Rabinom; na tem srečanju sta se Baker in Rabin razgovarjala o možnostih, da bi ZDA dodelile Izraelu 10 milijard dolarjev posojila. Danes bo James Baker nadaljeval svojo bližnjevzhodno turnejo z obiskom v Jordaniji in Siriji. Na obisk se je medtem odpravil tudi Jichak Rabin; v Kairu se bo srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Obisk je precejšnjega pomena, saj je Mubarak načelno odklanjal razgovore z Rabinovim predhodnikom Samirjem. Zadnje srečanje med naj višjimi izraelskimi in egiptovskimi predstavniki je bilo leta 1986, ko se je Mubarak srečal s Simonom Peresom. Sicer pa sta se Rabin in Mubarak že srečala; to je bilo pred tremi leti, ko je Rabin bil obrambni minister. Z današnjim obiskom želi Egipt (kot edina arabska država, ki je sklenila mir z Izraelom) zopet pridobiti vlogo, ki jo je nekdaj imel v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Rabinov obisk v Egiptu sovpada s kongresom vladajoče Narodne demokratske stranke, na katerem Mubarak računa, da bo dobil podporo za novo (že tretjo) predsedniško kandidaturo; prav to pa je vzrok, da Rabinov obisk v Egiptu spremlja precejšnje navdušenje. LJUBLJANA — Bivša kasarna JNA na Roški cesti v Ljubljani. Tu so sodili Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. Tu se je preizkušala stopnja demokracije v Jugoslaviji. Zmagala je Slovenija. Danes se na dvorišču kasarne sušijo plenice. Antimilitaristi to komentirajo z besedami: »Mar ni lepšega dokaza, da so kasarne preživele svoj čas? Toda kasarna je še vedno povezana z vojno. V njej je sedaj zbirni center za begunce iz BiH. Tudi sedaj je Roška simbol preizkušnje neke demokracije. Tokrat se Preizkuša stopnja slovenske tolerantnosti do beguncev in vseh vprašanj, ki jih njihov prihod odpira: od zahtev po multikulturalni naravnanosti Slovenije do njene zmožnosti, da prenese ekonomske teže beguncev. Po podatkih je sedaj v Sloveniji okoli 65.000 beguncev, nekateri pra-vijo, da je ta številka za četrtino ali celo še enkrat večja. V zbirnih centrih je 17.000 beguncev. Vse zmogljivosti centrov naj bi bile že izčrpane. Tudi finančna plat ni rožnata. V naslednjih treh mesecih Slovenija Potrebuje 38 milijonov dolarjev sredstev, da bi lahko begunce preži-vela. Zato pričakuje mednarodno Podporo - predvsem sredstva ES in nekaterih nevladnih skupin. Nekaj Ze prihaja. Nedavno je svetovna islamska organizacija za pomoč prevzela skrb za nekatere zbirne centre, ki jih bo oskrbovala predvsem s higienskimi pripomočki. Ob vseh teh podatkih o beguncih Pa ponavadi spregledamo droben detajl. Večina pozornosti je namenjena beguncem v zbirnih centrih, tu se odvijajo drame in ugibanja o rnožnostih nadaljnje preskrbe, ter o Prepolnih kapacitetah. Toda - levji delež beguncev je nastanjenih pri družinah, sorodnikih, ipd. Rdeči križ misli več pozornosti posvetiti pake-°m hrane za družine, ki vzdržujejo degunce. Toda simptomatično se zdk da je medtem ko je preskrba in nastanitev beguncev dobila državne razsežnosti in tragične pridihe, Pravzaprav civilna družba tista, ki k v največji meri prevzela breme beguncev. Ob tem se pojavljajo zahteve po aprtju južne meje. Prvi, ki je tako možnost napovedal, je bil notranji minister Igor Bavčar, in to pred me-sea- Kasneje je bil bolj moder: v vojem premišljevanju o begunskem Prašanju ni bil več tako glasen, i r°da glasnejša postaja desnica, ki za seboj potegnila bolj liberalne ^ slovenske politične scene, in le I ne 80 t*str " kakor npr. poslanka b Metka Mencin, ki opozarjajo a ne bi smeli mešati politike s hu-anitarno pomočjo. Liberalna stranka je že pisala P edsedniku vlade Drnovšku in za-evala nadzor nad mejo in uvedbo t Zumov za begunce, ter prilagodi-v njihovega standarda dejanskim Problem beguncev marsikdo • 1 • \s\s f«v • xz izkorišča v politične namene v! •- -iti • -*:va A,iS -W:® možnostim Slovenije. Če ne, Slovenija ob milijonu pričakovanih beguncev lahko izgubi svojo samostojnost in državnost. Tako zahtevajo »manj hrane za manj beguncev«. Begunci na Roški cesti še zdaj nimajo veliko. Njihov standard ni zavidanja vreden. Enkrat na teden dobijo skodelo pralnega praška. Perejo seveda na roke. Včasih imajo srečo in od nekje se pojavi topla voda -večinoma pa ne. Evfemistično bi lahko rekli, da je njihova hrana visoko kalorična. Zanjo skrbi podjetje Slovenija ceste tehnika, ki nima dela, ima pa veliko kuhinjo. Baje je včasih SCT bolje kuhala, toda če si lačen, se ne pritožuješ nad tistim, kar dobiš. Nekateri pa se pritožujejo nad tistim, kar morajo dati. Skrajno desna slovenska nacionalna Stanka opozarja na možnost državljanske neposlušnosti. Zakon, po katerem naj bi zaposleni namenili enodnevni zaslužek, naj bi bil državni rop. Pred dnevi je na tiskovni konferenci predsednik Zelenih Dušan Plut opozoril, da lahko v Slovenijo pride nadaljnjih 50.000 beguncev in ob tem dodal, da bi bilo treba razmišljati o zaprtju meje. Podobna razmišljanja so se pojavila tudi med posameznimi člani slovenske levice na petkovi seji skupščinske komisije delovne skupine za begunce. Pri tem se pojavlja zveza - odprtost proti Evropi pomeni zaprtost južnih meja. Nekateri te- melji takega razmišljanja so skrajno problematični - če Slovenija želi v Evropo, mora prevzeti evropske standarde restriktivno polprepustnih meja. Tako je bilo tudi izhodišče Liberalne stranke. Posledica takih razmišljanj pa je, da se na slo-vensko-hrvaški meji v vlakih kuhajo begunci, medtem ko politične razsežnosti begunske krize dobivajo prevlado nad etičnimi normami. Pri tem nekateri slovenski mediji niso v pretirano oporo. Histerično poročanje o številu beguncev v Sloveniji, možnosti epidemij, njihovi nizki civilizacijski stopnji, o nevarnosti, da bi se begunci iz BiH spremenili v potencialne agresorje, ki ogrožajo stabilnost Slovenije. Za tako percepcijo tiči realen strah, da Slovenija ne bi bila več zmožna poskrbeti za begunce, nekaj pa je čisto navadne ksenofobije in šovinizma, ki ga podžiga prepričanje, da bodo po vojni begunci ostali v Sloveniji in se prelevili v ekonomske azilante. Da gre za ksenofobijo je moč videti v neverjetnem zasuku, ki ga je begunsko vprašanje dobilo potem, ko se vojna na tleh nekdanje Jugoslavije preselila iz Hrvaške v BiH. Histerije nad begunci iz Hrvaške ni bilo. V zvezi z bosanskimi begunci pa se je začela že takrat, ko jih je bilo za polovico hrvaških, ki so se lepo vrnili domov. Je pač tako, da slovenski skrajneži ne morejo graditi svojih teorij o zeleno-islamski transverzali na tistih, ki so prihajali iz Hrvaške. Večina beguncev si želi domov takoj, ko bo mogoče. Želje, da bi ostali in postali ekonomski migranti ni. Roška je dokaz tega. Celo tragičen dokaz. Sprva je bilo tam veliko beguncev iz Modrice. Ko se je tam umirilo, se jih je veliko vrnilo domov. Na žalost pa je v Modrici spet postalo zelo vroče. Strah pred ekonomskim zlomom je do sedaj samo Hrvaško prisilil v konkretne restriktivne ukrepe. 13. julija je hrvaško predsedstvo sprejelo sklep, da Hrvaška ne more več sprejeti beguncev in da jih bo pošiljala na svoje meje. Že s svojimi begunci ima dovolj težav. 655.000 jih ima. Novih ne more sprejeti in nove - muslimanske - bo pošiljala naprej. Reakcije na taka stališča so, da morajo begunci ostati čim bližje svojem izvoru. V sosednjih državah ali pa celo v BiH. Ob tem se pojavljajo predlogi, ki jih podpira tudi Slovenija, češ, da naj bi begunci ostali v varnih conah znotraj BiH pod pokroviteljstvom sil ZN. Slovenija pa je medtem veljala za državo, ki je dovolj blizu izvoru beguncev. V Slovenijo so prihajali begunci, slovenske zahodne meje pa so bile za njih zaprte. Tako so bili nekateri analitiki mnenja, da je vključitev Slovenije v enoten - in na mejah zastražen - begunski prostor posledica zahodnih želja, po katerih bi tudi Slovenija bila prisiljena razmišljati o svoji nadaljnji politični vlogi znotraj prostora bivše Jugoslavije. Kajpak - dokler je v njej 65.000 beguncev iz BiH, iz tega prostora ne more "uiti". Če je tako, potem so begunci že imeli svoj neposredni učinek. Videti je, da je prav begunska problematika napotila slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da je podal prelomno oceno, češ da dve državi - Srbija in Hrvaška - vodita vojno na tleh tretje države - BiH -in to na plečih muslimanskega prebivalstva. Podoben povod ga je napotil v razmišljanje o varnih zonah. S tem je slovenska zunanja politika v zvezi z begunci dobila nov zalet -sprva je svoje napore usmerjala na zahod - v internacionalizacijo begunske problematike, sedaj pa se je usmerila v samo žarišče dogajanj in v povode, ki povzročajo nasilje, pred katerim bežijo begunci. Tako se na problemu beguncev ne krepijo samo skrajne in negativne sile. Begunci postajajo tudi povod za pozitivne pobude. Na eni izmed svojih prvih sej je skupščinska komisija za problematiko beguncev podala vizijo multikulturalne Slovenije. Multikulturalizem pa je edini način, da Slovenija postane zares evropska, ideja o združeni Evropi pa res vredna svojega imena. Na svoji zadnji seji - v petek - je taista komisija podprla vse, ki se ukvarjajo z begunci, hkrati pa zahtevala parlamentarno razpravo o beguncih. Vsekakor je boljše, če se begunsko vprašanje reši v odprti politični areni, (naj se pokaže kdo je kdo) ne pa po pismih premierju in po promocijskih tiskovnih konferencah posameznih strank. Ob tem pa je seveda treba tistim skupinam, ki podpirajo in ki skrbijo za begunce, pustiti proste roke. Na Roški se zbirajo prostovoljci. Večinoma Slovenci. Beguncem poskušajo pomagati kolikor se le da. Za morebitni rasizem soseščine in poslanskih klopi slovenske skupščine nimajo časa. Zanima jih, kako lahko olajšajo trpljenje, kako lahko begunske otroke odpeljejo na počitnice v Ilirsko Bistrico, Španijo in Tunizijo, kako jim lahko nudijo pouk in svetovanje. In če bodo plenice, ki se sušijo na dvorišču Roške postale trajen dokaz, da so kasarne v demokratični Sloveniji preživele svoj čas in svoj namen, mar ne bodo ti prostovoljci ter sorodniki in družine, pri katerih so begunci nastanjeni, postali dokaz, da se je tista slovenska civilna družba, ki je doživela svoj vrhunec med sojenjem Janši in ostalim na Roški, in ki je medtem zamrla, znova začela roje- vati? NIKOLAJ D. JEFFS Na sliki (Foto Srdan Živulovič): Begunci iz BIH v kasarni na Roški cesti v Ljubljani si želijo samo to, da bi se čimprej lahko vrnili na svoje domove Miljski agent Eddie Walter Cosina ubit v atentatu na sodnika Borsellina Pokol v Palermu prizadel tudi Trst Nedeljska eksplozija v Palermu, v kateri je bil ubit sodnik Paolo Borsellino, je tragično pretresla tudi naše kraje. Njen uničevalni val je pljusknil vse do Milj. V mafijskem atentatu je umrl tudi 31-letni policist Eddie VValter Cosina, doma iz Štramarja pri Miljah, ki je bil skupaj s štirimi kolegi dodeljen spremstvu palermskega sodnika. Cosina bi moral prav v nedeljo zaključiti svoje dvotedensko izredno službovanje v Palermu, včeraj pa bi se moral vrniti domov in nadaljevati svoje redno delo na kriminalističnem oddelku tržaške kvesture. VValter Cosina, ki bi v soboto dopolnil 31. leto, je odšel na izredno službovanje v Palermo kot pro-stovolec. Pred kratkim je opravil specializirani tečaj za spremstva, in ko je zvedel, da iščejo agente, vešče v tej stroki, se je takoj javil. V Palermo je bil odpotoval pred dvema tednoma. Še v nedeljo dopoldne je telefonsko obvestil mamo Nello, da poteka delo v popolnem redu. Popoldne, nekaj ur kasneje, je njegovo življenje izgorelo v eksploziji mafijskega troti-la. Mami so tragično vest sporočili njegovi kolegi s tržaške kvesture, potem ko se je vrnila s krajšega nedeljskega izleta. Žensko je malo zatem obšla slabost, zaradi česar je moral poseči tudi zdravnik Rdečega križa. Med prvimi, ki so njej in njegovi hčerki E dni (druga VValterjeva sestra Orianna je na potovanju) izrekli sožalje, sta bila prefekt Vitiello in poveljnik tržaških karabinjerjev polkovnik Anto-nini. Nella in E dna Cosina sta se danes zarana s posebnim letalom odpeljali v spremstvu funkcionarija tržaške kvesture in zdravnika v Palermo, kjer bosta danes popoldne sledili skupnemu pogrebnemu obredu za žrtve tega zadnjega Eddie VValter Cosina mafijskega pokola, ki se bo začel ob 15. uri. Posmrtne ostanke Wal-terja C o sine bodo kasno popoldne prepeljali s posebnim letalom na beneško letališče, od tod pa v večernih urah v Trst, kjer bo mrtvega kolego v žalni sobi tržaške kvesture sprejel častni vod policistov. Tržačani se bodo lahko jutri od 8. do 10.30 poslovili od žrtve mafije, zatem bo v cerkvi sv. Antona Novega maša zadušnica, ki jo bo daroval tržaški škof Lorenzo Bellomi. Po verskem obredu bodo VValterja Cosino pokopali na milj-skem pokopališču. Počival bo zraven očeta, ki je umrl pred 14 leti. Atentat v Palermu in smrt milj-skega policista sta izzvala že v nedeljo oster protest tukajšnjih demokratičnih sil. Sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL je skupaj s enotnim sindikatom policije SIULP priredila včeraj na glavnem milj-skem trgu shod v znak solidarnosti so italijanskega sodstva in varnostnih sil ter še posebej v spomin na VValterja Cosino. Na shodu je v imenu deželnega enotnega sindikata policije spregovoril na- čelnik obmejne policije Romoli Venturi, ki je poudaril, da je mafija pripravila pokol z grozno zverinskostjo in cinizmom. Uporabila je teroristične metode. V takih primerih nimajo policijska spremstva nobene možnosti za poseg; v boju proti nasprotniku, ki ruši avtoceste in mestne predele, ne morejo biti učinkovite. Govornik je ponovil, da je boj proti mafiji izrednega značaja; država ga bo lahko izborila le z izrednimi posegi, z izrednimi zakoni, kot se je to dogodilo že za boj proti terorizmu. Venturi je omenil nekaj možnosti: procese po hitrem postopku, raziskave na področju zasebne lastnine osumljenih, ukinitev bančne tajnosti. Deželna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je za danes oklicala 10-minutno splošno stavko (med 11. uro in 11.10), s katero hoče spomniti na žrtve mafije in spodbuditi odgovorne za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu. Gibanje Rete, ki ga je v Palermu ustanovil njegov bivši župan Leoluca Orlando, bo priredilo danes popoldne ob 16.30 solidarnostni shod z žrtvami zadnjega mafijskega atentata. Shodu se je pridružila med drugimi Stranka komunistične prenove. Predsednik deželnega odbora Vinicio Turello je včeraj poslal tržaškemu kvestorju Alfredu Lazze-riniju sožalno brzojavko, v katerem izraža svojo bol ob umoru miljskega policista. Predsednik deželnega sveta Nemo Gonano pa je ostro obsodil zadnji atentat in dejal, da je treba nastopiti proti mafiji z izrednimi sredstvi. Gonano bo danes pred začetkom seje deželnega sveta skupaj z načelniki svetovalskih skupin sprejel sindikalne predstavnike CGIL, CISL, UIL in enotnega sindikata policije SIULP. $ \ T t utfii eu>;'V''jm » mm Že včeraj smo bili priča številnim izrazom solidarnosti za ubitim policijskim agentom VValterjem Cosino. Na gornji sliki sindikalni shod na glavnem miljskem trgu, spodaj cvetje v spomin na Cosino, ki so ga na kvesturi položili njegovi delovni kolegi (foto Križmančič) Vlak z begunci iz BIH končno prišel v Italijo Pogovor z Lucio Tersar, ki je na maturi na zavodu Žiga Zois prejela najvišjo oceno Rada ima odbojko, ples in življenje v naravi Najbolj pa jo skrbi bodoča (dobra) zaposlitev V nedeljo zjutraj je dospel na opensko železniško postajo vlak s šesto begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so potem nadaljevali pot v Gorico in v druge italijanske kraje. Vlak (v njem so bili v glavnem otroci z materami in starejši ljudje, skoraj vsi muslimanske narodnosti) je dospel v Italijo, potem ko je bil več kot štiri dni ustavljen na slo-vensko-hrvaški meji nedaleč od Zagreba. Vsi begunci so doma iz Bosanske Posavine (severna Bosna) in iz njene bližnje okolice. Vlak je prispel na Opčine nekaj pred osmo uro. Pričakalo ga je večje število policistov in karabinjerjev ter zdravnikov in bolničarjev, ki pa na srečo niso imeli veliko dela. Begunci so bili sicer močno utrujeni, med njimi pa ni bilo bolnikov. Osebje Rdečega križa in prostovoljci, ki so se odzvali vabilu humanitarnih organizacij, so jim razdelili hrano in pijačo, mnogi otroci pa so dobili tudi igrače. Begunci, ki so prišli v stik z novinarji, so pripovedovali o vojnih grozodejstvih, o pokolih in razdejanjih, vsi so tudi iz- razili željo, da bi se čimprej vrnili domov. Akcijo sprejemanja beguncev iz BIH je osebno koordiniral tržaški prefekt Sergio Vitiello, vse pa je potekalo zelo hitro in v najboljšem redu. Kompozicijo, ki je prišla iz Slovenije, so italijanski železničarji razdelili na dva dela. Ena je nadaljevala pot v Gorico, druga v S. Dona di Piave, od koder so nato begunce premestili v bližnji Jesolo in v nekatere kraje v okolici Belluna. Italija je sprejela nadaljnjih šesto beguncev iz BIH na osnovi sporazuma, ki so ga v soboto dosegli na Dunaju nekateri zunanji ministri tako imenovane Srednjeevropske pobude (bivše Heksagonale). Begunce sta istočasno z Italijo sprejeli tudi Avstrija in Nemčija. Slovenija je na Dunaju zahtevala in tudi dosegla zagotovila, da bodo države, v katere bodo begunci namenjeni, begunce tudi sprejela, saj ni hotela tvegati, da bi ostali na njenem ozemlju. Na sliki vlak z begunci na openski železniški postaji. Lucia Tersar, mlado sloko dekle, se je pravkar vrnila z maturantskega izleta po Sloveniji, kjer si je skupaj s sovrstniki imela priložnost ogledati Novo Mesto, Mursko Soboto in Gorenjsko, vključno z Blejskim jezerom, ki jo je še posebno prevzel. Medtem ko je v prijetnem vzdušju vživala lepote slovenske zemlje, ji je maturitetna komisija na DTTZ Žiga Zois prisodila naj višjo oceno na zrelostnem izpitu. Odličen končni uspeh je Lucio iznenadil. Kljub srednji oceni osem si namreč ni mislila, da se je na izpitu tako dobro odrezala. Napisala je spis povezan z ekologijo na osnovi nekaterih člankov o srečanju v Rio de Janeiru in lastne ljubezni do narave. Knjigovodska naloga je po njenem mnenju zahtevala ne toliko znanje kolikor razumevanje in zmožnost povezovanja snovi, ki so jo v preteklih letih obdelali pri več tehničnih predmetih. Ustno je odgovarjala na vprašanja iz italijanščine in trgovinstva ter zagovarjala svoj referat o reformi bančnega sistema. Skratka, šestdeseti-co si je po njenih besedah zagoto- vila brez posebnega napora, če seveda izvzamemo pokazano znanje in sproščeno izvajanje. »Jeseni nameram nadaljevati študij, vendar sem še vedno nekoliko neodločena med statistiko in ekonomijo.« Pri izbiri fakultete prihaja na dan njena konkretnost, ko prizna, da je njeno glavno vodilo možnost za zaposlitev po opravljenem univerzitetnem študiju. Obenem pa se izkaže tudi njena ambicioznost, ko pravi, da bi v bodočnosti vsekakor težila k odgovornemu, najraje vodilnemu delovnemu mestu. »Mislim, da mi je opravljena šola dala dobro podlago. Profesorji so bili precej strogi in strokovno podkovani. Sicer pa smo bili tudi povprečno dober razred, ki je bil med seboj lepo povezan.« Lucie kljub umirjenemu in malenkost plahemu videzu ne gre uvrščati med knjižne molje, saj že več let štirikrat tedensko trenira odbojko in zavzeto zastopa barve ekipe Altura v Gl ligi. Poleg odbojke pa ji je izredno pri srcu ples in, ko ji prvenstvene tekme to dopuščajo, se izredno rada s prijatelji odpravi plesat na kako šagro ali pa v disko. Oče ji je že z mladih nog vcepil ljubezen za gorski svet in naravo, tako da Lucia še vedno rada zahaja v naravo, ki jo spodbuja k razmišljanju in občudovanju prirod-nih lepot. S posebno radovednostjo jo navdajajo ameriški narodni parki in tropski otoki, ki bi jih v bodoče hotela obiskati. V pričakovanju potovanja čez Atlantski ocean se bo v prihodnjih dneh zadovoljila z daljšim oddihom v For-ni di Sopra s starši. Ko se pogovor že nagiba h koncu in naju nanese k domačim živalim, Lucia pokaže svojo tankočutnost do živalskega sveta: »Ko se bom poročila, ... ali raje; ko bom imela svoje stanovanje, bi ga zelo rada opremila z velikim akvarijem. Ribe bi tako gojila v njihovem naravnem okolju. Ne bi se mi zdelo pravično, da bi kaki živali kratila svobodo s tem, da bi jo prisilno držala v stanovanju...« L. G. Tržaška Confesercenti odločno proti gospodarskim ukrepom Amatove vlade Tržaški trgovski in turistični operaterji so skrajno nezadovoljni z ukrepi Amatove vlade za sanacijo gospodarstva. Njihova stanovska organizacija Confesercenti v izjavi za tisk ugotavlja, da vseljujejo nove žrtve malim in srednjim podjetjem in da bodo morali trgovina in turizem prenašati nova dodatna bremena za 1.200 milijard lir. Dejstvo, da bodo podjetja imela po novem višje stroške, je v nasprotju z bojem proti inflaciji in davčnemu utajevanju. Se posebno je nesprejemljivo zvišanje socialnih dajatev, proti temu bo Confesercenti nastopila z odločnimi sindikalnimi akcijami. Trgovski in turistični operaterji so kritični tudi do uvedbe enkratnega davka na nepremičnine, ne da bi pri tem predvideli znižanje alikvote za gospodarske dejavnosti, do zvišanja taks na vladne koncesije ter do enkratne obdavčitve bančnih vlog, saj bo vse to bremenilo trgovinsko in turistično dejavnost. Predvsem pa se Confesercenti huduje nad dejstvom, da vlada nadaljuje po poti nediskriminiranega obdavčevanja, pri čemer pa ni videti volje po resnični preureditvi davčnega sistema. Štirideset dni po junijskih upravnih volitvah... Občinski svet sinoči potrdil izvolitev Sama Pahorja (SSk) V razpravi o deželnem volilnem zakonu Spetič: Budin in Bratina sta pravilno ukrepala Več kot štirideset dni po volitvah je občinski svet sinoči vendarle potrdil izvolitev neodvisnega svetovalca SSk Sama Pahorja. V normalnih pogojih bi morala biti to le formalna dolžnost, ki pa je po zaslugi fašistov (a ne samo njih) dobila politični prizvok z nepotrebnimi in popolnoma neumestnimi javnimi polemikami. Pahor se je takoj po volitvah odpovedal vsem tožbam z občinsko upravo, ki so se sukale okrog javne rabe slovenščine, na prvi seji občinskega sveta pa svetovalci niso potrdili njegove izvolitve, češ da bi se morala Pahorjevim tožbam istočasno odpovedati tudi uprava. To je kasneje naredil izredni komisar Sergio Ravalli, ki je podpisal sklep, s katerim občina formalno jemlje na znanje, da se je svetovalec SSk odpovedal vsem tožbam. Sedaj se je ta afera končno zaključila. Misovci so na sinočnji seji vseeno skušali preprečiti potrditev Pahorjeve izvolitve, njihov poskus Pa je klavrno spodletel. Proti potrditvi Pahorjeve izvolitve so glaso- vali le svetovalci MSI in republikanec Paolo Castigliego, ki se je očitno hotel prilagoditi stališčem skrajne desnice. Liberalci in lis-tarji so se pilatovsko vzdržali, vsi ostali pa so podprli sklep, ki ga je uvodoma prebral občinski tajnik. Slednji je potrdil, da ima svetovalec SSk vse pogoje za redno opravljenje funkcije občinskega svetovalca. Bruna Zorzini-Spetič (SKP) je rekla, da gre pri tem za problem čisto politične narave, ki ga skušajo desničarji in nacionalisti prikazati kot neke vrste pravno afero. S tem skušajo nekatere točno določene sile samo umetno zaostrovati politično vzdušje na Tržaškem. S tem je soglašala tudi Anamarija Kalc (Demokratična zveza), po mnenju katere predstavlja potrditev Pahorjeve izvolitve obvezno dejanje, s katerim ne gre več na noben način zavlačevati. Samo Pahor je v svojem posegu kontes-tiral argumentacije, ki so jih iznesli misovci in republikanec Castigliego. Slednji se je, kot re- čeno, zbal konkurence skrajne desnice in pozneje glasoval proti sklepu, ki ga je predlagal občinski sekretar. Demokristjan Sergio Tripani je rekel, da je KD že od vsega začetka ocenila kot politično provokacijo Pahorjevo kandidaturo na listi SSk. Pahor pa je dobil veliko število osebnih preferenc, ki so odraz svobodne izbire volilcev. Za KD je Pahor odraz demokracije, je poudaril Tripani, in bo to ostal vse dokler, bo v skupščini govoril v italijanščini. Socialist Augusto Seghene je rekel, da mora občinski svet zaupati uradnemu mnenju občinskega tajnika. Pahor ima po njegovem vso pravico, da sedi v občinski skupščini, kjer lahko svobodno izraža svoja mnenja. S temi se človek lahko strinja ali ne, to pa je drugi problem, ki ne sodi v vprašanje formalne potrditve Pahorjeve izvolitve. Predsedujoči starejši svetovalec Dario Rinaldi je ob začetku seje počastil spomin ubitega sodnika Borsellina in policistov iz njegovega spremstva. V tem sklopu je občinski svet pozval državne ustanove, naj zaostrijo boj proti mafiji, proti pojavu, ki ogroža sam obstoj demokratične države. Občinska skupščina je nato pričela politično razpravo o oblikovanju nove uprave. Bilo je to jalovo in precej dolgočasno soočanje, saj so predstavniki strank v glavnem prikazali stališča, ki smo jih že slišali med volilno kampanjo. Nekoliko zanimivejše je bilo formalno srečanje predstavnikov raznih strank, do katerega je prišlo pred občinsko sejo. V političnih krogih vlada precejšnje zanimanje za predlog o tako imenovani upravi državljanov, ki jo je kmalu po volitvah predlagala Lista za Trst. S. T. O novem (spornem) volilnem zakonu, ki ga je pred kratkim odobril deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine, se je oglasil član vodstva Stranke komunistične prenove in pokrajinski svetovalec Stojan Spetič, ki je poudaril, kako je varljiva in brezupna utvara, da je mogoče doseči družbeni in politični zasuk v državi zgolj s spremembo volilnega sistema. Nedavna diskusija v deželnem svetu je namreč po Spetičevem mnenju dokazala, da pravila igre najraje določajo ljudje, ki so na oblasti in ki to oblast želijo ohraniti. »Novi volilni zakon naše dežele, s katerim bomo šli na volitve prihodnje leto, je naravnost škandalozen, saj predstavlja velik korak nazaj v primerjavi s čistim proporčnim sistemom, ki najbolje odraža demokratično pravilo o enakopravnosti državljanov, torej volilcev«, je mnenja Spetič. - Voditelj SKP se je še posebno zaustavil pri poskusu nekaterih vladnih sil, da bi iz deželnega sveta izrinile stranko Slovenske skupnosti. Popravljeno določilo o povezavah je ta poskus onemogočilo, čeprav bo sodelovanje manjšinske stranke na deželnih volitvah doslej otežkočeno in politično pogojeno. Pri tem je Spetič poudaril, da sta slovenska svetovalca Demokratične stranke levice Miloš Budin in Ivan Bratina ravnala pravilno in dosledno, ko sta v nasprotju s stališči lastne svetovalske skupine podprla popravek v korist manjših strank in torej tudi SSk. Spetič je dodal, da bi v istih pogojih ravnal enako. »Upati je, da se bo slovenska manjšina sedaj zavedela, kako zapletena in težka bo bitka za zagotovljeno manjšinsko predstavništvo, glede katerega v Sloveniji sploh ni dvomov, pri nas pa o njem nihče noče razmišljati«. »Gospod predsednik« Samo Pahor je na sinočnji seji izrekel v slovenščini le besedi »gospod Predsednik«, ko je predsedujoči Dario Rinaldi glasno zagrozil, da bo prekinil sejo. Fašisti, ki so imeli precej pristašev tudi med publiko, so začeli razgrajati in vpiti proti svetovalcu SSk, ki je mirno počakal in nato zahteval, naj Rinaldi poskrbi za prevod teh dveh besed iz slovenščine v italijanščino. Nato je Pahor nadaljeval svoj poseg v italijanščini in posredoval skupščini svoja stališča za premostitev te hude upravne paralize. Misovci so sinoči s kričanjem nekajkrat motili zasedanje občinskega sveta, zlasti ko se je v razpravi oglasil svetovalec Severne lige Giorgio Marchesich. Slednji je napadal na levo in desno, posebno oster pa je bil do MSI, katerih predstavniki so mu odgovarjali s psovkami. Posegel je kinaldi, ki je zagrozil, da bo prekinil sejo, kar pa se kasneje ni zgodilo. Rinaldi je na koncu rekel, da uprava ne bo vključila v uradni zapisnik seje Pahorjevi besedi v slovenščini. To nesprejemljivo stališče je glasno kontestiral načelnik Demokratične zveze Roberto Treu. (st) Novi minister za prevoze Tesini podprl načrt za novo železnico Visokohitrostni vlak odškodnina za Osimo Realizacija visokohitrostne železnice Trst-Benetke je strateške-9a pomena za razvoj italijanskega severovzhoda, poleg tega pa je tudi v skladu z razvojnimi potre-oami in težnjami širšega evrop-skega območja, zato jo je treba ntez nadaljnjega zagotoviti. To je 9layna ugotovitev, ki je včeraj Prišla do izraza na pomorski po-staji v Trstu na posvetu o visoko-nitrostni železnici Trst-Benetke v nei vzhodnoevropske integracije, na katerem so sodelovali strokov-]aki na prevozniškem področju, eželni upravitelji in parlamentarca tudi izredni komisar Državnih železnic Lorenzo Necci in sam °vi minister za prevoze Giancar- 10 Tesini. Na študijskem srečanju so zato seveda pozdravili vest, da so za r®sničitev zadevne železnice že Podpisali načelni dogovor deželi t Ur|^ntja-Julijska krajina in Vene-°’ Državne železnice, Ministrstvo a prevoze in družba za visokohit-ostni vlak TAV, čeprav ostaja še arsikaj nedorečeno. V središču azprav je bil načrt o izvedljivosti Projekta, ki ga je predstavil kon-o°yc|i Esafer Costruzioni iz Rima. Dai ničnega vidika gre za dokaj delan projekt. Kot sta podrobneje ^Eisa^a inž- Bruno Savi in prof. efano Sandri, naj bi nova progra 11 ^ii0 k^Eih 150 kilometrov, izpe-jah pa bi jo v glavnem vzdolž av-oceste Trst-Benetke. Posebno za- e^na bi bila izgradnja železnice ed Tržičem in Trstom oziroma Panami, kjer bi v glavnem tekla Pod zemljo. Vlak bi iz Trsta v Be-ake po njej privozil v dobrih 50 muteh. Na osnovi študije kon-rcija Esafer Costruzioni naj bi ,stala predvidoma 2.660 mili-leru dokončali bi jih lahko v 5 arh, proga pa bi postala rentabil-°d lota 2006 dalje, če bi jo se-® a začeli takoj graditi, kot so na P svetu zatrjevali, da jo bodo. f; ■'; t« 'J 1 Da pa uradniki ratione novae impos-tae — pod imenom nove doklade — več zahtevajo, kakor pa jim gre, svedoči naslednje: Zadnja komisija je poslala županu Mateju Jarcu iz Lader plačilni nalog. Mož je prišel tako plačevat. Ker pa so zahtevali uradniki več in je Jarc hotel plačati le toliko, kolikor je bilo zapisano v plačilnem nalogu, niso hoteli vzeti denarja, ko je prišel mož v tretje, so mu vzeli denar z veliko nejevoljo. Tako smo si nakopali, dasi izpolnjujemo svoje dolžnosti, jezo in sovraštvo naše gosposke. Zdanje čase pa nas hoče že vsakdo rubiti, tako da nam tega nikakor ni moči popisati. Kljub jasnim določbam gospodov komisarjev na podlagi izvlečka ex urbario, (6 7) ravnajo vendar razni sodni sluge in biriči proti tem določilom in niso zadovoljni, če jim damo to, kar stoji napisano v izpisku, temveč hočejo imeti, kolikor se jim zljubi, in delajo tako že nekaj let, ne da bi mi vedeli, cur vel quomodo m — ne zakaj ne kako so to začeli. Glede izpiska pa se ustijo biriči, da ga bodo zavrgli, in to povemo, kakor moremo dostojno in ne, kakor so sami surovo rekli, kar zopet lahko s prisego potrdijo Andrej Kavčič, Vrban Kozorog in Boštjan Kavčič in še vsa lju-binjska vas to priseči hoče. Vrhu tega nas grofovi uradniki contra debitum et justitiam (8 9 10) pogosto rubijo in, če se hočemo stanti-bus his (®> pri gospodu grofu pritožiti v dobri veri, da nam pomore, nas grof sprejme grdo in ne posluša, češ da mu ni nič mar, kako je bilo pred petimi leti. Tudi to lahko juramento potrdijo Pavel Trojar, Anton Melinc, Janez Bajt, Vrban Klobučar in še mnogo drugih.« »Še ni konca?« je vzkliknil grof razdraženo. »To je konec, vaša milost,« je deljal sodnik in bral: »Tako smo mi kmetje, podaniki tolminske gosposke, skoraj vsi od naše gosposke že tako izžeti in osiroteli, da v bodočem ne bomo mogli plačevati več niti davkov, ki gredo Vaši cesarski Milosti, marveč bomo morali prijeti za trdo beraško palico in vsi skupaj zapustiti zemljo, kakor se je že mnogim zgodilo. Zato prosimo Vaše Rimsko Cesarstvo...« »In tako dalje.« »In tako dalje, za božjo in pet krvavih Kristusovih ran, naj bi Vaše Veličanstvo...« »In tako dalje.« »In tako dalje, hotelo upoštevati naš žalostni položaj in ne verjelo našim nasprotnikom... Prosim, gospod grof!« Sodnik je dobral. Grof je pognal konja. Potem se je zadrževal in dejal: »Pismo pride v arhiv.« »Seveda, gospod grof.« Zopet je gnal grof konja. Zopet ga je pridrževal. »Zadevo mi boste preiskali. Hočem, da bodi enkrat za vselej red pa mir!« »Kakor želite,« je odgovoril sodnik. Grof je vprašal: »Pa kako ste izvedeli za to tožbo? Zdi se mi, da je pismo izvirno.« »Izvirno,« je pritrdil sodnik. »Pa da ste ga mogli prestreči? Ali so tako nerodni«? »V svoji službi sem natančen in čuječ,« je dejal sodnik, ne da bi povedal, kako je prišel pravzaprav brez vse svoje zasluge do spomenice. »Zanesem se na vas,« je prikimal grof in se nasmehnil trudno. »Prestrezite mi prihodnjič še pritožbo čedajski gospodov kanonikov.« »Prečastiti gospodje v Čedadu,« je dejal sodnik podobno vedro, »so pravdarji, da jim je čestitati. A bati se jih ni. Imajo svoj slog, a pesti nimajo.« »Hočete reči, da so Tolminci nevarni?« je vprašal grof. Jahali so po klancu, ki drži navzgor podseli. Tam je sedel pred očetovo krčmo pohabljeni Kobalov otrok. Videl je jahati gosposke in jim je gledal plaho naproti. Ko pa so prihajali in je videl, da se ne menijo zanj, je zaklical po otroško, kakor se je navadil od razpaljenih rabotni-kov, ki so se krepčali v pivnici: »Galjot! Vile v vamp!« Sodnik je slišal. Pridržal je konja in se obrnil k hlapcu. Že je birič pognal konja. Otrok je zavpil in se skušal rešiti v hišo. Na pragu ga je hlapec zajel in ošinil bridko z bičem. Otrok je zavpil in se prijel za okrvavljeno glavo. Takrat se je grof ozrl . Sodnik je spodbodel konja in dejal: »Vprašali ste, visoki gospod, če so Tolminci nevarni. Zdaj bi bili lahko sami čuli, kako uče celo otroke.« »Kako?« je vprašal grof. Sodnik mu je stolmačil. Grofu je lice pobledelo. »Čigavo je ščene?« je vprašal. Sodnik je povedal za Gregorja Kobala. Potem je svetoval grofu, naj oboroženim biričem v Tolminu primakne pri plači. Grof je prikimal: »Uredili bomo v Tolminu.« Pognal je konja; sodnik z biričem se je gnal za njim proti Uš-niku. Na pragu Podseli pa je obležal Kobalov otrok, dokler ni prišel oče, ga pobral in videl, da mu je bil jermen presekal lice in strašno poškodoval levo oko... Zaspani Tonin »Zdaj bosta pa dva vdovca pod eno streho!« S temi besedami se je zavalil grahovski Golja, ki so mu rekli Skoračnikar, v hišo Valentina Lapajneta na Šentviški gori, pi-lakarja 00) ali skopuha, ki so ga po domače imenovali tudi »zadnjo nadlogo«. Tako mu je bil zrekel domači fajmošter Bandel, ki je imel pot navkreber k cerkvi za prvo in pot navzdol k La-pajnetu za drugo nadležnost mimo še mnogo drugih, ki jih ni povedal. Valentin Lapajne je sedel za mizo in prebiral grašico in ljul-ko iz žitnega kupa pred seboj, kolikor mu je še bilo moči in je še videl spričo zgoščujočega se mraku. Bil je koščen človek z značilnim licem skopega človeka z drobnimi, stisnjenimi ustnami in šilastim nosom. Zdaj pa zdaj je pomel z odrevenelimi prsti, da so pokali kakor suho dračje. Delo, ki ga je opravljal, mu je prijalo. Predočeval si je, da prebira groše iz kupa. Tisti večer Lapajne ni bil dobre volje. Tolminski birič Tonin se mu je bil zavlekel v hišo in je zdaj glasno smrče spal za pečjo. Ko je vstopil Skoračnikar, je Lapajne nejevoljno dvignil glavo, sitno zamežikal in vprašal jezno: »Ali drže nocoj res vsem pijancem poti k meni?« (se nadaljuje) (1) sine omni alio procedere: brez vsake obravnave, takoj. (2) juramento vivi testes in quanti' tae: pod prisego številne žive priče. (3) contra omne mandatum: zoper vsakršni ukaz. (4) contra ordinem: protipostavno. (5) ne quantum ne ad quid: ne koliko in ne čemu. (6) ex urbario: iz urbarja. (7) cur vel quomodo: zakaj in kako. (8) contra debitum et justitiam: brez dolžnosti in protipravno. (9) stantibus his: ob teh razmerah. (10) pilakar: skopuh (Pleteršnik). Pred dnevi sta mi dva dijaka pisala iz Los Angelesa, kamor sta odpotovala na izpopolnjevalni jezikovni tečaj. Poleg priložnostnih pozdravov sta dodala P.S.: »Najina angleščina je še kar. Upava, da si bova prihodnje leto zaslužila boljšo oceno.« Razglednica me je zelo razveselila. Ne vem, ali se dijaka zavedata kako sta lahko srečna, da so jima starši omogočili potovanje in tečaj. Vem, da sta se s starši komaj konec maja meseca odločila za Kalifornijo in da sta konec junija navdušeno odletela čez Atlantski ocean. Njuna kartica pa je, kot že večkrat v teh primerih, vzbudila mojo radovednost: »Kdo ve kako sta se znašla?« Njuno pisanje mi je ponudilo priložnost za razmislek in me spodbudilo k sintetiziranju nekaterih osnovnih napotkov, ki bi mogoče komu služili. Kar precejkrat se namreč zgodi, da se nekateri nekako zaletavo odpravijo v tuje kraje, ne da bi sploh pomislili, kako bi svoje bivanje v tujini izkoristili ne samo kot prijetne počitnice v novem okolju, ampak tudi kot priložnost za izobrazbeno rast. ZAČETNA ZMEDA Ko se odločiš, da boš obiskoval kak tečaj angleškega jezika, bi moral imeti vedno jasno pred sabo dejstvo, da poučevanje angleščine skupno s turizmom predstavlja eno izmed najbolj cvetočih in donosnih »industrij« v Veliki Britaniji. Ob prihodu v London se lahko kaj kmalu zaveš, da v samem centru mesta kar mrgoli raznovrstnih tečajev in jezikovnih šol. Če se nisi že pred odhodom odločil za ustrezen tečaj, te tako pisana ponudba lahko porine v kar precejšnjo zmedo: »Kateri tečaj je primernejši za moje potrebe? Katera šola je boljša? Katera se najbolj "splača"?« Šole ponujajo vsakovrstne tečaje za vse okuse in potrebe. V glavnem se tečaji delijo v kratkoročne in dolgoročne. V poletnim mesecih jezikovne šole večinoma prirejen počitniške ali splošne tečaje, več ali manj intenzivne tečaje za mladoletnike, individualne tečaje na profesorjevem domu, tečaje poslovnega jezika ter različne druge tečaje, prikrojene raznim specialističnim potrebam. V grobih obrisih se kratkoročni tečaji razlikuje-j° po tem, da so osredotočeni Predvsem na urjenje govorne in slušne spretnosti oziroma na razumevanje in izgovarjanje tujega jezika v vsakodnevnih situacijah. Dolgoročni jezikovni tečaji pa običajno imajo kot poglaviten cilj Polaganje kakega izpita kot npr. Cambridge University First Certi-icate, Cambridge University Pro-iciency Certificate (ki zadevata Preverjanje stopnje poznavanja britanske angleščine) , TOEFL — cst of English as a Foreign Lan-guage (ki zadeva preverjanje stop-nJe poznavanja ameriške anglešči-ne)- ipd. t»E BRITISH CONCIL Jezikovne šole oziroma tečaji seveda razlikujejo po kakovo: o nosno po ceni. Kvalitetnej: so o okvirno spoznaš že po tei 1 se ponaša s priznanjem Briti: Councila ali ne. 2»y Veliki Britaniji obstaja okrc t , Privatnih šol s priznanjem Bi s Councila, ki redno nadzoru toritve včlanjenih šol (The Bi s Council Recognition Schemi n ish Council je apolitična org izacija, ki jo finančno vzdržu 1 anska vlada. Ustanovljena a leta 1934 fn razpolaga s pr Jsnjo avtonomijo. Prisotna je devetdesetih državah, kjer in 6Q°g 160 sedežev, 127 knjižnic : k Centrov za poučevanje angle q jezika. V Italiji ima Briti: ormeg svoje predstavništvo mgmi, Milanu in Neaplju, gla sedež pa se nahaja v Rimu (L hattro Fontane, 20). Zainteres Nekaj napotkov za študente pred odhodom v Anglijo Kako izkoristiti počitnice za utrditev znanja jezika? ranči lahko v omenjenih uradih kot tudi na glavnem sedežu v Veliki Britaniji (The British Council, 10 Spring Gardens, London SW1A 2BN) dobijo vse potrebne informacije o jezikovnih tečajih in drugih seminarjih. Kot primera združenj kvalitetnih jezikovnih šol, ki so izbrale za skupni imenovalec kakovost ponujenih storitev, bi lahko omenili združenja ARELS—FELCO in FIRST—Quality Language Cour-ses. Za vodnik ARELS—FELCO lahko prosimo na naslov: ARELS—FELCO, 2 Ponypool Plače, Valentine Plače, London SE1 8QF. Ob izredno velikem številu jezikovnih šol, ki niso priznane oziroma čakajo na priznanje, velja poudariti, da je včlanjenje šole v kako izmed zgoraj omenjenih organizacij posebno važno v primeru, da ima tečajnik kake tehtne razloge za pritožbe zoper delovanje šole. NA KRATKO O CENAH Cena seveda niha glede na vrsto izbranega tečaja, na število obiskovalcev in nenazadnje glede na strokovno usposobljenost zaposlenega učitelja oziroma predavatelja. Povpraševanje po vedno boljši kakovosti sili jezikovne šole k tekmovalnosti, zato bi moral dražji tečaj biti okvirno boljši od cenejšega, čeprav je pri tem treba tudi upoštevati dejstvo,da je pojem »boljši« prej subjektivne kot objektivne narave, povezan s potrebami in željami posameznika. Ob primerjanju cen pa moramo biti posebno pozorni, da primerjamo dva ali več tečajev, ki dejansko nudijo podobne usluge. Najprej bi morali sestaviti seznam vseh ponujenih storitev, šele nato izoblikovati svoje mnenje. V primeru skupinskega potovanja skušaj že iz predloženega programa ugotoviti, ali ti bo izbrana agencija oziroma organizacija omogočila veliko priložnosti takojšnjega preverjanja osvojenega znanja, mogoče ob obisku gledaliških predstav oziroma športnih prireditev ali ob srečanjih s krajani, ipd. PRIPRAVA NA VSTOPNI TEST Preden odpotuješ, bi moral temeljito obnoviti že znane jezikov- ne posebnosti, tako da bo izid vstopnega testa izražal tvojo dejansko stopnjo poznavanja tujega jezika. Vsakodnevno bi moral posvetiti vsaj 10—15 minut slušnim vajam z magnetofonom. Glasno branje kakega odlomka iz primerne knjige bi ti tudi gotovo služilo (ne bo ti seveda škodilo, če boš knjigo v celoti prebral). Na osnovi izida vstopnega testa boš razmeščen v tebi najprimernejšo raven: začetniško (Begin-ners), vmesno (Intermediate) ali višjo (Advanced). Tečaji se nato običajno delijo še na nadaljnjih devet stopenj. Če ti dodeljeni tečaj kakorkoli ne ustreza, stopi do ravnatelja in se z njim pogajaj. Pogovor ti bo nudil dodatno možnost.za preizkus tvoje govorne spretnosti. USPEŠNOST TEČAJA Nikoli pa ne bi smel pozabiti, da je tvoje doživljanje tečaja v veliki meri odvisno samo od tebe, od tvoje aktivne soudeležbe pri dogajanju v razredu, od tvoje motivacije in samozavesti v zasledovanju cilja, da bi izboljšal svoje izražanje v tujem jeziku. Gotovo boš največ odnesel od svojega bivanja v tujini, če boš zbral ves razpoložljivi pogum in se odpravil čez Rokavski preliv sam, tako da se boš dejansko prisilil uporabljati tuj jezik pri vsakodnevnem sporazumevanju. Prvi teden ti bo trda predla, drugi teden se ti bo že nekako začelo svitati, kako se taki reči streže, tretji teden pa boš gotovo začel čutiti, da je krmilo nekje v tvojih rokah. NASTANITEV Večina privatnih šol nudi svojim obiskovalcem dve možnosti prenočitve: v študentskem domu ali po družinah. V primeru, da se odločiš za bivanje v študentskem domu ali pa za delitev sobe v zasebnem bivališču, ob izpolnjevanju prijavnice izrecno prosi, da bi tvoj sostanovalec bil drugačne narodnosti. Na tak način boš primoran rabiti tuj jezik in že tvoje prve jutranje misli formulirati v angleškem jeziku. Glede namestitve po družinah je treba upoštevati dejstvo, da se poleg častnih izjem marsikatera družina odloči, da bo gostila tuje študente zaradi gmotnih koristi in ne čuti posebne želje, da bi se s tujcem pogovarjala kaj več kot neobhodno potrebno. V primeru, da naletiš na ne preveč zgovorne gostitelje, se preizkusi s svojimi sošolci na šoli. Pravzaprav ni važno, ali gre za Japonca, Senegalko ali Mehikanca, važno je, da se čutita povezana v skupnem naporu, da bi se sporazumela. Obadva bosta morala prizadevno pobrskati po vajinem besednem zakladu. Vztrajno bosta morala poskušati, da bi uporabljala skupni občevalni jezik, angleščino. Sprva bo vajin pogovor mogoče podoben kakofonični spakedranščini z obilico kretenj in obrazne mimike, vendar se bosta gotovo za silo sporazumela. KAJ PA ANGLEŽI? Ko srečaš Angleža, ne čakaj, da bi te kot prvi nagovoril. Bodi pripravljen, da sam pričneš pogovor. Anglež se bo kljub svoji že tradicionalni zadržanosti v večini primerov odzval na tvojo pobudo, zelo težko pa bo sam prevzel prvi korak. Ne sramuj se, če ti ob prvih poskusih jezik ne bo preveč tekel. Svoje izražanje boš lahko izboljšal le z vežbanjem. Sicer pa se, mogoče bolj na podeželju kot v velikih mestih, včasih najde kaka oseba, ki je pripravljena žrtvovati nekaj svojega časa za pogovor. Če ne drugače, se bo vajin pogovor gotovo sukal okrog ene izmed najbolj priljubljenih tem, in sicer vremena. (S tem v zvezi bi se lahko pozabaval ob branju knjige »How to be a Brit«, ki jo je napisal humorist madžarskega porekla George Mikes.) UPORABA PROSTEGA ČASA Če imaš kak poseben konjiček ali zanimanje, poskušaj stopiti v stik s krajevnimi klubi ali društvi s pomočjo šole, ki si jo izbral ali gostiteljev, če je potrebno. Da bi si zagotovil možnost pogovara s čim večjim številom angleško govorečih oseb, bi lahko izbral kako temo, ki te posebej zanima (šport, okolje, šolstvo, množični mediji, ipd.), in izvedel neke vrste anketo oziroma raziskavo. Najprej bi lahko zastavil nekaj vprašanj svojim gostiteljem in njihovim znancem, nato pa bi lahko pobrskal po knjižnicah in knjigarnah (nujno bi moral nekaj časa posvetiti ogledu knjigarn na Charing Cross Road in knjigarni Dillons v Londonu), izrezal morebitne članke po dnevnem časopisju ter skušal dobiti potrebne informacije iz drugih razpoložljivih virov. Opisana dejavnost bi gotovo popestrila tvoje bivanje na tujem in spodbudila tvojo motivacijo. KAJ ČE BI SE ŠE ZAPOSLILI? Iskanje zaposlitve je vsekakor zamudno in težavno. Že pred odhodom bi se lahko predhodno pozanimal za organizacije, ki priskr-bujejo delo pri družinah. Družina ti v tem primeru nudi prenočišče, hrano in žepnino v zameno za hišno pomoč ali varovanje otrok ("au pair"). Iz razumljivih praktičnih razlogov je taka zaposlitev možna le za daljša obdobja (običajno najmanj šest mesecev). Nekaj študentov si poišče priložnostno zaposlitev kot poulični razdeljevalec prospektov, pomivalec posode ali natakar, ipd. Lahko tudi poskusiš srečo v kaki veleblagovnici ali restavraciji "fast food": posebno v centru Londona je tovrstna zaposlitev zelo utrudljiva zaradi silovito naglega ritma dela. Napol za šalo, napol zares lahko preizkusiš svoje glasbene sposobnosti kot "busker": v spomin prikličeš znane napeve ter z igranjem in petjem vliješ nekaj ritma in poezije vrtoglavemu dirjanju po temnih rovih londonske podzemske železnice. Kot državljan države članice EGS—a lahko na občinskem uradu zaprosiš za davčno številko (National Insurance Numbercard), vendar ti bo po tej poti mogoče še težje uspelo najti začasno delovno mesto. OB POVRATKU DOMOV Ko se boš vrnil domov, te bo mogoče napadla nepotešljiva želja, da bi se po daljšem mučenju z angleščino vendarle odpočil. Po zasluženem premoru bi lahko poiskal naslove svojih »poletnih« sošolcev, jim pisal razglednico in jih vprašal, če bi bili pripravljeni na redno dopisovanje. Vpisal bi se lahko na kak tečaj jezika ali se prijavil na kak jezikovni izpit (Cambridge First Certificate, Proficiency Certificate, ipcL). Če tega nisi še storil, bi lahko ugotovil, kakšni viri so na razpolago v našem mestu, da bi lahko izpopolnjeval svoje znanje jezika. V Trstu sicer nimamo veliko možnosti: lahko si ogledaš filme v originalnem jeziku kot član ameriškega ali britanskega filmskega kluba, ki organizirata tudi nekaj gostovanj pretežno britanskih gledaliških skupin. Lahko si izposodiš knjige, npr. v knjižnici Ameriško—italijanskega združenja, ki večkrat prireja zanimiva predavanja o angleški ali ameriški literaturi. Seveda se lahko naročiš na primerno revijo v angleškem jeziku ali pa si izbereš knjigo na razmeroma dobro založenih policah knjigarne Cappelli na Korzu Italija ali kje drugje. S satelitsko anteno lahko neposredno slediš britanskim ali ameriškim televizijskim programom, po radijskih valovih pa je za možnost izpopolnjevanja v tujem jeziku poskrbela BBČ, ki predvaja poleg radijskih programov v približno štiridesetih jezikih (med katerimi je tudi slovenščina) posebne radijske programe, ki so namenjeni študentom angleškega jezika in so razvrščeni po različnih težavnostih stopnjah (BBC World Service). Podrobnejše informacije lahko dobiš na naslovu: BBC English, PO Box 76, Bush House, London WC2B 4PH. Tvoja jezikovna izurjenost bi se seveda gotovo bistveno izboljšala, če bi se znanstvo s kako angleško govorečo osebo prelevilo v prijateljstvo. Kot lahko tudi sam ugotoviš, se možnosti kar same ponujajo, treba je le nekaj dobre volje. To je pa napotek, ki si ga lahko daš kar sam... LOREDANA GUŠTIN Na Touru je v nedeljo slavil Hampsten, včeraj pa CldoccioU I nd u ra in trdno v vodstvu SAINT ETIENNE — Po italijanskem Giru vse kaže, da bo Španec Miguel Indurain slavil tudi na francoskem Touru. Španski as se je seveda najbolj bal gorskih etap teh zadnjih treh dni. Odnesel pa je celo kožo. Nasprotno: suvereno je ubranil vsak napad najnevarnejših tekmecev, od Bugna, ki je v nedeljo močno zaostal, do Chipapuccija, ki je sicer slavil v soboto, v nedeljo pa ga je španski as »neusmiljeno« kontroliral. Na nedeljski etapi je povsem zasluženo slavil Američan Hampsten pred požrtvovalnim Italijanom Vono, ki se je skoraj »naveličal« drugih mest, odstopil pa je Američan Lemond. Že v nedeljo je bilo jasno, da je Indurain tudi na Touru kot mesec prej na Giru nepremagljiv. Chiappucci je sicer večkrat poskusil beg, toda zaman. Indurain mu je bil vedno za petami. na včerajšnji, 15. etapi pa je slavil zmago Italijan Franco Chioccioli, ki mu je uspej beg približno 30 km pred ciljem. Chioccioli je tako na najboljši način proslavil tudi rojstvo drugega sina. Naj omenimo, da je to tretja letošnja zmaga na Touru (prej Bontempi in Chiappucci). Vrstni red 14. etape (Sestrieres -Alpe d’ Huez, 186,50 km): l.Andy Hampsten (ZDA) 5.4T28" s poprečno hitrostjo 32,277 km na uro; 2. Vona (It) po 1T7”; 3. Boyer (Fr) po 2'08"; 4. Nevens (Bel) po 2'46"; 5. Chiappucci (It) po 3'15": 6. Indurain (Šp); 7. Un-gaza (Šp) po 3'28"; 8. Virengue (Fr) po 4'04"; 9. Theunisse (Niz) po 4T3"; 10. Breukink (Niz) po 4'42". Vrstni red 15. etape (Bourg d' Osais - Saint Etienne, 195 km): 1. Franco Chioccioli (It) 4.43'59" s poprečno hitrostjo 41,833 km na uro; 2. Koničev (SND) po 42"; 3. Perini (It) po 43"; 4. Jalabert (Fr.) po 49"; 5. Chiappucci (It), 6. Lino (Fr.), 7. Ghi-rotto (It), 8. Unzaga (Špo), 9. Alcala (Meh), 10. Rooks (Niz) in vsa glavnina z Indurainom v času Jalaberta. Skupni vrstni red: 1. Miguel Indurain (Šp) 74.04'55"; 2. Chiappucci (It) po 1'42"; 3. Hampsten (ZDA) po 8’01”; 4. Lino (Fr) po 9T6"; 5. Bugno (It) po 1009"; 6. Delgado (Šp) po 11-38"; 7. Breukink (Niz) po 15 48 ; 8. Perini (It) po 15'50"; 9. Roche (Ir) po 18 03"; 10. Heppner (Nem) po 18'22"; 11. Vona (It) po 19'10". Danes bo na sporedu 16. etapa Sain Etienne - La Bourboule, 212 km. Na sliki AP: Italijan Franco Chioccioli se veseli včerajšnje zmage. Danes v Sestrieresu Atletski asi SESTRIERES — Kot običajno bo tudi letos mednarodni atletski miting prava poslastica za ljubitelje kraljice športa. Letos pa bo ta prireditev še pomembnejša, saj bo le štiri dni pred olimpijskimi igrami v Barceloni. Bržkone bo danes še posebno zanimivo v teku na 400 m, kjer bosta glvna protagonista Danny Everett in Steve Lewis. Veliko pričakovanje vlada tudi za nastop Carla Lewisa, ki bo poskusil v teku na 100 m, čeprav je prav v tej disciplini na ameriškem trialsu okusil bridko razočaranje. Italijanska štafeta 4X100 m moški bo poaskušala zadnjo možnost za normo za nastop na OI, medtem ko bo Sergej Bubka naskakoval še en svetovni rekord v skoku s palico, tudi zato ker je za rekorderje na voljo »skromno darilce«, avto ferrari. Italijanske košarkarice upajo v ... Jugoslavijo Se bodo srbski in črnogorski tekmovalci lahko udeleželi olimpijskih iger v Barceloni? Glede njihovega nastopa bo padla odločitev šele danes in ne včeraj, kot je izjavila predstavnica tiskovnega urada MOK Verdierjeva. Tako je včeraj rekel generalni direktor MOK Franco-is Carrard. Kaže, da gotovo ne bodo mogle nastopiti ekipe bivše Jugoslavije in tega se seveda najbolj veselijo italijanske košarkarice, ki bodo na OI zamenjale Jugoslavijo. Atentat na Borsellina odjeknil tudi v Barceloni Shrljiv atentat na Borsellina je močno odjeknil tudi v Barceloni. Mafija sicer nima večjih interesov v Kataloniji, predstavniki javne varnosti v Barceloni pa so, po atentatu v Palermu, dokaj zaskrbljeni, saj je na dlani, da teroristi lahko napadejo tudi še kako zavarovane ljudi. In predvsem v tehniki »avto-bom-be« so baskovski teroristi še kako izurjeni, saj so od 1967 do letos ubili že 825 ljudi. Olimpijsko prizorišče pa je preveč »vabljivo« za take akcije, da bi ga lahko teroristi ne izkoristili. Svečano odprtje V soboto točno ob 22.24 bo španski kralj Juan Carlos uradno odprl 25. olimpijske igre. Vsa svečanost (trajala bo tri ure) bo potekala po izredno »strogem urniku«: improvizacij torej ne bo. Doslej so opravili že nekaj vaj za odprtje, generalka pa bo v četrtek, to je 48 ur pred uradno otvoritvijo. Vsa svečanost bo v znamenju Catalunye in Mediterana. Na Kitajskem brezplačno Kitajski dnevnik China Daily piše, da bo kitajska vlada poskrbela za brezplčano namestitev in prevoz vseh tekmovalcev, ki se bodo udeležili olimpijskih iger, če le-te bodo na Kitajskem leta 2.000. Na Kitajskem računajo, da bodo OI stale približno eno milijardo dolarjev, skupni dohodek pa naj bi bil eno milijardo in 100 milijonov dolarjev. Aouita poškodovan Svetovni rekorder na 1.500 m, 2.000 m, 3.000 m in 5.000 m Said Aouita je včeraj izjavil, da se bo skoraj gotovo odrekel nastopu v Barceloni, ker si ni še opomogel po poškodbi. Marokanski atlet se trenutno mudi v Franciji, kjer trenira, in bo konec tega tedna odločil, če se bo vendarle udeležil iger ali ne. Petranoff z Južno Afriko Po dolgih diskusijah v južnaofriš-ki atletski zvezi so vnedarle odločili, da bo med potniki z južnoafriško ekipo tudi bivši svetovni rekorder v meu kopja Tom Petranoff. Kot je znano, se je Petranoff pred leti udeležil nekaterih mitingov z ameriškim dresom, čeprav zaradi apartheida južnoafriški atleti ne bi smeli tekmovati. V »Gajinem finalu« Alberto Prelec ugnal A. Plesničarja Z rezultatom 0:6, 6:4, 6:3 je v nedeljo gajevec Alberto Prelec premagal svojega klubskega tovariša Aleša Plesničarja v finalu deželnega turnirja za trofejo Mauro Crali pri teniškem društvu Campagnuzza v Gorici. Srečanje, kateremu je sledilo lepo število ljubiteljev tenisa, je v prvem setu potekalo enosmerno in je že kazalo na Aleševo zmago. V drugem setu pa je Prelec prevzel pobudo v svoje roke in igra je postala bolj izenačena. Tudi v tretji in odločilni igri je Aleš takoj prešel v vodstvo s 3:0, potem pa ga je Prelec z bolj zbrano igro prisilil k predaji. Prelec in Plesničar sta se uvrstila v finale med 93 igralci in spoprijela sta se z nekaterimi solidnimi nasprotniki. Prelec je tako v polfinalu premagal v treh setih nosilca prve skupine Jurija Beana (CT Monfalco-ne), Aleš pa se je že v četrtfinalu namučil, da je ravno tako v treh setih premagal Romana Colottija (Po-lisportiva Opicina), v polfinalu pa Tiziana Del Degana (TC Triestino). Nedeljski rezultat pa še enkrat potrjuje kvaliteto dela, ki ga Gajini tekmovalci opravljajo pod vodstvom učitelja Boruta Vehovca. REZULTATI POLFINALE: Prelec - Bean 6:2, 2:6, 6:3; Plesničar - Del Degan 6:1, 4:6, 6:3. FINALE: Prelec - Plesničar 0:6, 6:4, 6:3. Na sliki M. Magajne: Gajin predstavnik Alberto Prelec. kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti VN Francije: slavje Italijana Reggianija MAGNY COURS (FRANCIJA) — Itlaijanu Cadalori ni uspelo, da bi že tri preizkušnje pred koncem SP v motociklizmu slavil končno zmago v kategoriji 250 ccm. V tej kategoriji je v nedeljo na VN Francije zmagal njegov rojak Loris Reggiani na aprilli pred Chilijem (aprilia), Cada-lora na hondi pa je bil tretji. Na lestvici za SP je Cadalor prvi (167 točk) pred Reggianijem (117) in Chilijem (87). Ezio Gianola (honda) je bil najboljši v kategoriji 125 ccm, drugi je bil Japonec Ueda (honda), tretji pa Španec Martinez (honda). Na lestvici za SP v tej kategoriji vodi VVald-mann (102 točk) pred Gianolo (101) in Gramignijem (95). V pollitrskem razredu je slavil Američan Rainey na yamahi, drugi je bil Avstralec Gardner na hondi, tretji pa Američan Kocinski na ya-mahi. Na lestvici za SP vodi Doohan (130 točk) pred Raineyem (95) in Šchwantzom (89). Teniške vesti: zmaga Seleševe Jugoslovanka Monika Seleš je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v ameriškem Mahwa-hu, s tem da je v velikem finalu premagala domačinko Jennifer Capria-ti s 6:1, 6:4. Za pravo presenečenje pa je v Stuttgartu posrkbel mladi, komaj 18-letni Ukrajinec Andrej Medve-dev (100. na svetovni lestvici), ki si je v velikem finalu privoščil še Južnoafričana Wayneja Ferreiro s 6:1, 6:4, 6:7, 2:6, 6:1. Italijan Renzo Furlan se je na mednarodnem teniškem turnirju v Hilversumu (Nizozemska) prebil v drugo kolo, v prvem je premagal Španca Jeana Condeja s 6:1, 4:6, 6:3. Utiinese v Trbižu TRBIŽ — Udinese, ki bo letos igralo v italijanski nogometni A ligi, je od včeraj v Trbižu, kjer trenira pod vdostvom trenrja Fedeleja. Nogometaši vadijo dvakrat dnevno, Fedele pa je včeraj časnikarjem izjavil: »Na dlani je, da se bomo borili za obstanek v ligi. Na vsak način pa obljubljam, da ne bomo igrali zaprto in izključno obrambno ter da bodo navijači prišli na svoj račun«. Maradona v Franciji? MARSEILLE — Posrednik Marado-ne Marcos Franchi se je baje včeraj srečal s predstavniki francoskega nogometnega prvoligaša Olimpigue iz Marseillea. govor je bil seveda o prestopu Maradone k moštvu iz Marseillea. Volkov k Panasonicu REGGIO CALABRIA — Itlijanski košarkarski prvoligaš Panasonic iz Reggio Calabrie je včeraj sporočil, da je najel ukrajinskega košarkarja Alexisa Volkova. Volkov je igral za reprezentanco bivše SZ, zadnja štiri leta pa je igral Novosti pri naših košarkarskih društvih Jadranu, Boru in Kontovelu Naše ekipe za novo sezono Že navada je, da se ob poletnem premoru, ko se večina športnikov končno odpočije, posveti večjo pozornost t.i. »kupoprodajni borzi«. Tako smo telefonsko pozvali predstavnike naših košarkarskih društev, ki se bodo v tej sezoni udeležila državnih prvenstev, in sicer Jadran (B liga), Bor in Kontovel (D liga). Pri Jadranu se ni še nič premaknilo, po besedah predsednika Race-ta pa se najbrž tudi ne bo: "Zaenkrat ni še nobenih novosti, vse pa bi se moralo urediti do konca tega meseca, ko zapade rok registracije igralcev. Zaenkrat so vsi lanski igralci potrjeni, trener bo seveda še naprej Janez Drvarič, glede mladinske ekipe pa so k Jadranu prestopili štiri igralci Kontovela. V zameno se govori, da bosta ekipo trenerja Bana ojačila Škerk in Stanisa, morda pa tudi VValter Sosič." Novosti o Kontovelu nam je posredoval odbornik Sergio Spadoni, ki nas je presenetil z nekaterimi zanimivimi novicami. Potrdil je, da so društvo Kontovela začasno zapustili štiri mladinci (Kristjan Rebula, Jan Gregori, Pavel Kralj in Ivo Emili), ki bodo v prihodnji sezoni tvorili ogrodje mladinske ekipe Jadrana, medtem ko je Jan Budin prestopil k tržaškemu Stefanelu. Po enoletni izkušnji pri Sokolu se bo k svoji matični ekipi vrnil tudi Damir Starc, Ban pa računa še na doprinos Petra Štoke, ki je lani zaradi poškodbe igral le dve tekmi, medtem ko je Ro- bert Daneu potrdil, da ne bo več igral košarke. Postavo bosta dopolnila še VValter Daneu in Aleš Sterni (letnika 1972) ter mlajši Danijel Gulič - letnik 1973 (ki se je sam odločil, da raje ostane še naprej pri Kontovelu), Aljoša Daneu - 1974 (trener ga je zadržal v svojih vrstah, ker se mora nujno okrepiti pod košema), Marko Hmeljak, Igor Vodopivec in Štefan Turk (vsi letnik 1974). Sezona 1992/93 se bo pričela že prve dni meseca avgusta, ko se bo večja skupina igralcev odpravila na skupne priprave. Spadoni pa še opozarja, da bo letošnja naloga Kontovela še težja, saj so Budin, Gregori, Rebula, Emili in Kralj težko nadomestljivi, konkurenca pa se stalno zaostruje. S predsednikom KK Bor Ažmanom smo se pogovorili o novostih in spremembah glede Borovih postav. "Najvažnejša novost je prav gotovo prihod trenerja Jureta Krečiča, ki bo v roke vzel kakšno mladinsko ekipo (najverjetneje naraščajnike). Glede prve postave ni večjih novosti, saj se nam bo pridružil le Andrea Monticolo, odšel pa je Stefano Pec-chi. Velik doprinos si nadejamo tudi s strani mlajših igralcev (zlasti Samec in Grbec), osebno pa upam, da bomo lahko letos računali na večji delež Ivana Bajca, ki je eden izmed naj večjih potencialov v naših vrstah, doslej pa je le redkokdaj zaigral, kot zna. Treninge bomo pričeli 15. avgusta, 23. pa bomo odšli v Radence na skupne priprave." VERJETNE POSTAVE NAŠIH EKIP. JADRAN: D. Oberdan, K. Starc, M. Crisma, D. Pregare, I. Emili, K. Rebula, J. Gregori, U. Merlin, S. Rauber, M. Čuk, A. Smotlak, M. Pertot, M. Pet-tirosso; trener J. Drvarič, (odšla sta W. Sosič, P. Ažman) KONTOVEL: Š. Gulič, I. Grilanc, W. Sosič, D. Gulič, D. Starc, W. Daneu, A. Sterni, P. Sterni, R. Škerk, R. Stanisa, I. Civardi, P. Stoka, A. Daneu, R. Paulina, C. Čuk; trener M. Ban. (odšli so J. Budin, K. Rebula, J. Gregori, P. Kralj, I. Emili) BOR: R. Smotlak, Š. Persi, M. Debe-ljuh, M. Simonič, M. Grbec, I. Bajc, D. Barini, I. Perčič, A. Pieri, L. Poretti, A. Monticolo, Š. Samec; trener F. Sancin, (odšel je S. Pecchi). V. JOGAN 1. — 1. Imco Lisi 1 2. Andrea’s W. X 2. — 1. Esperanto 2. Gliniz 2 2 3. — 1. Mallona 2 2. Estro d. M. 1 4. — 1. Giano Af X 2. Eccome 2 5. — 1. Godwin Or 2 2. Leostene X 6. — 1. Lovably X 2. Linotype S. 1 KVOTE 12 (16 dobitnikov) 67.019.000 lir 11 (422 dobitnikov) 2.540.000 lir 10 (4144 dobitnikov) 253.000 lir v ameriški profesionalni ligi NBA. Zanj so se letos potegovali tudi grški in španski klubi. Volkov pa se je odločil za Panasonic, od katerega bo prejel 1 milijon in 300.000 dolarjev letno. Naj omenimo še, da si je milanski Philips zagotovil Američana Antonia Davisa (24 let, 208 cm visok). Zadnji dve leti je Davis igral pri Pa-nathinaikosu. Scavolini pa je najel 27-letnega Američana Henryja Jamesa (204 cm visok), ki je zadnjo sezono igral v profesionalnem moštvu Cavaliers iz Clevelanda. Bordin uspešen v ZDA DENVER — Italijan Gelindo Bordin je zmagal na mednarodnem teku po cestah Colorada Springsa na progi 10 km. S časom 29'49" je Bordin izboljšal tudi rekord proge. Itlaijanski atlet je tako dokazal, da je v odlični formi pred začetkom OI v Barceloni. obvestila ZSŠDI obvešča, da bo do 25. t. m. urad v Trstu zaprt. ŠZ JADRAN obvešča vse interesente za košarkarski tečaj v Poreču, ki bo od 10. do 17. avgusta za letnike od 1978 do 1981, da se prijavijo do petka, 31. t.m. na sedežu Jadrana, v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ric-reatorio 1, vsak dan, razen nedelje od 10.30 do 13.00 (tel. 213403). NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bodo v Borovem športnem centru od 17. do 21. avgusta predprvenstvene priprave za novo sezono. Vabljeni stari in novi igralci-Prijave v uradnih urah na društvenem sedežu. SK DEVIN sklicuje sejo danes, 21. t. m., na sedežu v Cerovljah. Nujna je udeležba vseh odbornikov. Dnevni red: 1. naš športni praznik, 2. poletne priprave na ledeniku, 3. razno. Vabljeni tudi vsi simpatizerji kluba. ŠZ SLOGA organizira od 30. t.m. do 2. avgusta turnir v beach volleyu (odbojka na plaži) na nogometnem igrišču v Trebčah. Zaradi velikega zanimanja se je društvo odločilo, da podaljša rok za vpis do 24. t. m-Informacije in vpisovanje v čistilnici »Roiano«, Ul. Barbariga 5 (tel-414142), od 8.30 do 18. ure. Vsak večer bo zabava s plesom in specialitete na žaru.