PRII .^kSKI dnevnik
‘«4^““'" Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 38 (9950)
TRST, sreda. 15. februarja 1978
■.**	------------- -	V	/	^______________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17.	“J®nN^TK	Evmm
^Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je ediru tis p
HORDA PROTI BREZPOSELNOSTI V OSPREDJU SINDIKALNIH POBUD
kupščina je soglasno odobrila
KUMENT SINDIKALNEGA VODSTVA
f žrtve sindikalnega gibanja ne pomenijo popuščanja izsiljeva-*111 delodajalcev - Delegati zahtevajo čimprejšnje srečanje z vlado
IjI- 7~ Takoj po zaključku sedanje siindikaJne skupščine se bo sin-1 Hi t Ll<a"il' Posvetilo političnim |)obudam za mobillziranje množic, uresničili sprejete sklepe v posameznih deželah in na po-
i|i1|ni! 8cda»jem zasedanju. V tem
Phl.j	I1H iltrn I nrmrnr n mn /ilni
najprej govor o mezdni Neli ° *tateri bodo razpravljali tfcj )ne|n zasedanju v začetku To ^
0v bistvu glavne točke pose-
0,	j7vi<lnejših sindikalnih vodite-jf l): . ,s# spregovorili včeraj zju-
Hm am“. Benvemito. tVIarlni in
Nn*1'	CGIL Lama je
*eM"i nvodno poročilo ter d<>-tj| j Sl,i(likalne federacije in opo-Nme, f.rtve sindikalnega gibanja tj',1'!0 popuščanja izsiljevanju
1,	^ ‘eev iu vlade. Gre za skleci | J* sindikat avtonomno !i|(1 /!' Ki sodijo v globalno Stranj.,? temelji na načrtovanju go-
'Va in na novih smernicah . '1‘U'ski politiki. Lama je nato i, j, , Pa potrebo po trdem nasto-ijoluj 0l Hodi javne oblasti in delo-ite spoštovali svoje dolžnosti, k,|3«jo iz skupne strategije sinil^ o? Ribanja. V zaključku je 1 ard’ da bo preobrat, ki 81 sedanjemu zasedanju, ob-
Hf«nl področjih; za zagotovitev novih delovnih mest za mladino, ‘Doselile na jugu, za ženske; za rešitev pogajanj v ukviru po-'o Podjetij, kjer obstajajo še odprti spori in zato, da bi na v®i ravni sprejeli smernice v gospodarski politiki, ki so jih za-
vezen za vse, čeprav avtonomija in demokracija baze ne more biti v dvomu.
Generalni tajnik UIL Benvenuto pa je s svoje strani poudaril, da se tisti, ki menijo, da so sklepi sedanjega zasedanja namenjeni strankam in novi vladi, motijo. Sklepni dokument ni resolucija, temveč platforma za nadaljnje pobude in borbe.
Skupščina je nato z ogromno večino odobril? besedilo dokumenta, ki ga je izdelalo enotno vodstvo s po pravki, ki jih je predlagalo tajništvo enotne federacije. Proti sklepnemu dokumentu je glasovalo samo 12 delegatov, medtem ko se je 103 vzdržalo od skupno 1457 delegatov.
Skupščina delegatov je tudi odobrila resolucijo, v kateri zahteva Čimprejšnje srečanje z vlado za proučitev vseh točk platforme, ki so jo odobrili sinoči. V dokumentu je tudi rečeno, da bo marca srečanje o reformi mezd in o stroških za delovno silo. še pred poletjem pa srečanja o proizvodni decentralizaciji,
o črnem delu, o pravici do študija, v drugi polovici marca pa vsedržavno srečanje o reformi socialnega skrbstva, (if)
Danes KD pri Andreottiju
v
'"'""n......................i.......■■■“»'(''m"
^OVNA KONFERENCA ETIOPSKEGA PREDSEDNIKA
Mengistu: Zahodne sile ogrožajo svetovni mir
obtožba IDA, da kujejo zaroto proti adis-*hki vladi . «Pravda» o stanju pripravljenosti ** ameriških divizij • Dvoumna politika Sadata
i^ABeba
NOV ČLEN V DOLGI VERIGI POLITIČNEGA NASILJA, KI OKRVAVLJA ITALIJO
V RiMU UBILI KASA CIJSKEGA SVETNIKA
Žrtev, 63-letni Riccardo Palma, je vodil osmi odsek glavnega ravnateljstva državnih kaznilnic Teroristi so ga napadli in ubili pred njegovim domom - Odgovornost za zločin si lastijo rdeče brigade - Kasaeijski svetnik je z gen. Carlom Albertom Dalla Chieso pripravil načrt za posebne zapore, namenjene predvsem političnim teroristom in nevarnim jetnikom - Prvi izsledki preiskave
^ ABEBA — Etiopski pred * ve.engistu je posvaril zabodla da utegne njihova po-ItL 8 afriSlu’m rogu spodkopa-favfo ||le miru na svetu. Na ti-jftli konferenci, ki so se je ude-dopisniki najpomembnejših v,v mednarodnem merilu, je %o tož'' ZDA. da skupaj z jopnbiiko Nemčijo in drugi: v^šktiJCQmi Atlantskega nakta ter r t . Kenimj arabskimi država-Jt Je zaroto proti Etiopiji
K S*
najsodobnejšim orožjem.
r!j tUr“™ naj bi bila predvi-%. vojaška zasedba te de-
S ”Vnil5 se je z gornjimi trdit,-JjNjjtovo navezal na vesti, po Američani pripravljajo S(|i ^ost s Somalijo, da bi jo
N Z ,ni
,.te zapisala, da se vva-slh načrt uokvirja v širšo Sij,J(l za nadvlado v Perzijskem K Art„V stftnju pripravljenosti naj J Rivier imel dve pehotni diviziji ; lih marinsov. Prepeljali naj «i>„8 *vroče» območje v prime-tNoodnega stanja». Najboljšo ■Sv,1 Za P« pomeni silovita 8 etiopskih čet. ki po sodbi
s
-.__ _____
a), bi radi postali žandarmi ® sveta, vendar se temu A S( j irak. Južni Jemen. Kuvajt
r—*• P"*
res veže «arabska solidarnost*, res a je tudi, da hoče Sadat z Barro vo pomočjo preprečiti sovjetski prodor na Rdeče morje in si tako zagotoviti ameriško orožje.
Medtem ko je S ad Barre včeraj ponovno apeliral na ZDA in sploh Zahod, naj se vendar učinkovito zoperstavi sovjetski »invaziji* v tem delu sveta, je glas zaskrbljenosti zadonel tudi na kopenhagenski konferenci zunanjih ministrov EGS. Ti so obsodili vmešavanje tretjih držav v ottopsko - somalski konflikt (stališče jim je »prišepnil* italijanski zastopnik Foriani) ter naglasili potrebo po tvornih pogajanjih med nasprotnima taboroma. Pripomnili so da morajo ostati dosedanji pri jateljski odnosi med deveterico in pridruženima ji Etiopijo ter Somalijo neokrnjeni, (dg)
RIM — Andreotti se je včeraj sestal s tajnikom KD ZaCcagninijem, s katerim se je domenil o strategiji za današnji dan, ki bo za predsednika vlade dokaj naporen. Zjutraj bo Andreotti sprejel delegacijo KD, kateri bo predložil svoj gospodarski dokument ter predlog za rešitev političnega vprašanja o večini, ki naj nastane v parlamentu. Andreotti je že sporočil, da bo v četrtek ali petek sklical gospodarske izvedence šestih strank, tajnike strank pa najbrž v soboto.
Največje težave za Andreottija naj bi prihajale iz vrst dorotejcev in zadevajo predvsem spor glede podpisa sporazuma o programu in o zaupnici vladi. Glede tega so mnenja v demokristjanskih vrstah zelo deljena, medtem ko ima KPI o tem vprašanju :.»lo jasne pojme. Vsak dan nekdo od vidnih komunistov razlaga, da bo KPI pristala na oblikovanje nove vlade po normalni parlamentarni praksi ter opozarja, da ni več časa za slepomišenje. Večina mora biti zelo jasna, pravijo predstavniki levice in prav podpis dokumenta o sporazumu bo moral jamčiti za enotnost strank glede vladne dejavnosti.
Andreotti bo moral rešiti tudi problem splava, ker laične stranke zahtevajo sporazum v parlamentu o tem zakonu, kar naj prepreči nepotreben referendum. Prav tako bo treba rešiti vprašanje sindikata policije, kjer so si stališča strank odločno narazen. Kar zadeva gospodarsko plat, je Andreotti počakal za dokončno sestavo svojega dokumenta, kj obsega dva dela. enega političnega, drugega na gospodarskega, na zaključke skup. ščiue sindikalnih delegatov.
Najbolj kočljivo vprašanje je seveda zadržanje dorotejske skupine, ki že več dni pritiska, da bi mandat, ki ga je Andreotti prejel od vodstva krščanske demokracije tolmačili zelo omejevalno. Ne gre samo za zaščito ministrskega stolčka Bisaglie ali pa za zagotovitev prestižne vloge Picco-liju v prihodnjih mesecih. Gre tudi za polemiko o številčnosti posameznih struj v KD ter za vprašanje notranje strukture v krščanski demokraciji, ki bo nastala kot posledica novega političnega položaja. Prav včeraj je Bi-saglia imel neljubo presenečenje. Pokrajinski odbor v Padovi, kjer je Bi-saglia zelo močan, je odobril s 17 glasovi od skupnih 27. dokument, v katerem podpira sodelovanje s KPI, čeprav je Bisaglia pred dvema dnevoma odločno zanikal tako možnost.
(cc)
RIM — Nov člen v dolgi verigi političnega nasilja, ki že osem let okrvavlja Italijo: trije teroristi so včeraj zjutraj v Rimu ubili kasa-cljskega svetnika Riccarda Palmo, ki je pri glavnem ravnateljstv u kaznilniških zavodov odgovarjal za gradnje iu za popravilo zaporov. Odgovornost za atentat si lastijo samozvane rdeče brigade.
Umor dr. Palme, ki je med kole-------------------
gi veljal za mirnega in blagega člo-
MBprPf
1*0 atentatu se je sodnik Riccardo Palma zgrudil brez življenja na sedež svojega avte
(Telefoto ANSA)
• OGORČENA OBSODBA TERORISTIČNEGA NASILJA
Država potrebuje polnokrvno vlado ki bo kos sovražnikom demokracije
RIM — »Nasilneži in zločinci nas ne bodo prestrašili. Podvojili bo«>> napor, šli bomo naprej po d.sedanji poti. Če bi prestrašeni klonili, bi teroristi dosegli svoj cilj. Zato moramo pogumno naprej. Le tako borna lahko počastili spomin padlega Riccarda Palmo.* Tako jo v razgovoru z novinarji poudaril pra vošodni minister Francesco Boni-facio, ki je zaključil krajšo izjavo s trditvijo, da »demokracija mora najti v sebi moč. da se brani in mora sprejeti vse potrebne ukrepe, ki jih predvideva ustava*.
Smrt kasici.jskega svetnika Riccarda Palme, ki je bil ubit včeraj zjutraj pred svojim domom v četrti Nomentana v Rimu, je dramatično odjeknila v glavnem mestu, ki se vse bolj spreminja v bojno polje, na katerem se spopadajo državna telesa in nasprotniki demokratične državne ureditve. V izjavah vseh političnih sil je opaziti izredno zaskrbljenost zaradi skokovitega, vsakodnevnega naraščanja političnega nasilja in rovarjenja sovražnikov
V "fov ogrožajo somaiske me-fljj. ir>ici — nadaljuje »Pravda* J^jJ^eriški načrt po nafti; A-
................................"...................
BEOGRAJSKI SESTANEK NAJ BI TRAJAL VSAJ ŠE DVA TEDNA
b "'Ra d ’ *“ J6-’ ^'nl ‘*,Ll v iL\w,?rra imenoval «somalske-
C i-a« !nija>>- ^ deial' da bo ra<>-
C	kHzo na afriškem rogu
P°Soji: somaiske čete se ^ShukrbHi z vseh etiopskih za-VrLi n°<jij; tiihče se ne sme JSe .Savati v etiopske notranje Prav tako ne pomagati
?"), j/0 (ter eritrejskim gveril-« ^'Sadi ško vlado je polkovnik
h«
p^iUllš ...... . .
KVar'l Pred «avanturami»: z b° prav kmalu razpolagala
Liliji rednimi četami tudi še s tJHjbrttv! .viličarjev*. Tudi sicer, ,N j**1*1*!, ima Somalija le 3 mili, M) i P°* prebivalcev, medtem Etiopija nad 20 milijo-
S ti*?' Predsednik je obenem o-li* c' Sadata' ki ,iavno P«1-1 b' k z dobavami oražja in
Prizadevanja na KEVS za odobritev vsebinskega zaključnega dokumenta
Francoski poseg, da bi se zborovanje v Beogradu končalo uspešno
b^dit j. bil na tem, da pošlje v itcep 5'000 vojakov. Kairska vla-Rudarja, da njen zunanji 'ti 'birn Ual' pospešeno posreduje 'illHem Uravnavo konflikta pri C (v? 'n somatskem veleposla-žii ''to bo v Tripolisu konfe-Hk afrkinnjih ministrov Organiza-«6hske enotnosti, na kateri bo C9v u-' egiptovski zastopnik, h*’ din? b’li med državama pretr-5 v°di ?matski odnosi), v resnici y hadat dokaj dvoumno poli-
f)
Spban' se drži načela OAE O9 fi^Vosti kolonialističnih me-celini (glej egiptovsko-V|9flige ' Irancoski poseg v Zairu), V8’’ ki ^ia da’e zaslombo somalski Hj. Do-f, 'oče zase Ogaden. kar bi ^Ra H'0 seveda kršenje orne-
BEOGRAD - Beograjski sestanek KEVS je še naprej v znamenju vprašanja, kdaj bo delo končano, kajti nekaj delegacij od skupno 35 se zavzema, da bi razpravo sklenili že te dni, pa čeprav ne bi zaradi tega mogli sprejeti vsebinsko bogatega in koristnega sklepnega dokumenta. Takšen izic. sestanka je teoretično mogoč, če bi se s tem strinjale prav vse delegacije. Toda to ni mogoče pričako'’ ti saj večina udeležencev vendarle sodi, da mora biti dokument vsebinski in ne puhlo besedilo, ki ne bi povedalo nič koristnega m oprijemljivega, ampak b. ostalo pri splošnih frazah, ki ne prinašajo nič novega. V takšnih okoliščinah je razveseljiva vsaj novica, da je izvršno tajništvo sestanka podaljšalo pogodbe s mevajalci (brez njih pa delo ni mogoče) do 3. marca, torej za štirinajst dni. To daje slutiti, da bo sestanek podaljšan vsaj še za dva tedna, to pa je že čas. ki omogoča sestavitev dobrega dokumenta.
Medlem ko v neuradnih pogovorih. ki potekajo na podlagi predJo gov nevtralnih in neuvrščenih držav, tudi včeraj niso zabeležili nobenega napredka, razen pri ekonomskih vprašanjih, pa je malo več živahnosti zunaj teh pogovorov, a v zve-zi s sestankom. Sovjetska delegacija je včeraj že drugič dopolnila svoj prvotni iredlog sklepnega dokumenta. Prvo sovjetsko besedilo je bilo skopo, dolgo le tri strani, zdaj pa so mu žj dvakrat dodali po približno dve strani, in sicer — kakor so
so se sporazumele vse delegacije. Sicer pa v krogih beograjskega sestanka z zanimanjem pričakujejo i-zid napoved- francoskega predsednika Giscarda D’Estainga, da bo tudi Francija krepkeje posegla v prizadevanja, da bi se zborovanje v Beogradu končalo uspešno. Kot poročajo svetovne agencije, je francoski zunanji minister Louis De Guirin-gaud razdelil včeraj francoski predlog sklepnega dokumenta ostalim ministrom EGS. ki se sestajajo v Kobenhavnu. Šef francoske diplomacije je pojasnil, da je njegova vlada pri istavljanji besedila upoštevala predloge nevtralnih in neuvrščenih držav in tudi nekaj sovjetskih predlogov. Dodal je, da gre za neurad no besedilo, dolgo 15 strani, ki naj bi prispevalo k prizadevanjem, da na beograjskem sestanku KEVS sestavijo dokument, sprejemljiv za vse delegacije, (vb)
nadaljnji postopek. V obtožnici sodnik dolži Brolla, da je ogoljufal vaščana. Z zvijačo ju je pripravil do tega, da sta naslovila sodstvu zahtevo po stečaju podjetja «Precasa». S tem naj bi se Brollo maščeval Ca-rozzu, ker je prijavil sodstvu župana v Majanu Gio alama Bandero.
Tudi ratenjski župan se bo moral zagovarjati pred sodiščem
SAVONA — Sodnik Renato Ac quarone, ki je vodil preiskavo o škandalu nontažnih hiš-v Majanu, je včeraj zaključil tudi preiskavo o de-:|nio seveda kršenie orne no dve stran;, in sicer — mmh ™ lovanju ratenjskega župana Luigija hačela. Egipt in Somalijo' pojasnili — tiste zadeve, o katerih | Brolla, ter predal akte sodisču v
..................-.................................."
MORDA ŽE V KRATKEM PONOVNO SREČANJE MED BEGINOM IN CARTERJEM
Nesoglasja med ZDA in Izraelom še nerešena
demokracije, ki so že dosegli vsaj en viden rezultat; prisilili so stranke ustavnega loka k naporni, zapleteni in dolgotrajni razpravi o vprašanju javnega reda. obenem pa so vsaj delno odtegnili pozornost javnega mnenja od najbolj perečih nerešenih vprašanj, ki so glavni vzrok globoke krize, ki .jo preživlja država.
Stranke, čeprav enotne v obsodbi terorizma, se razhajajo pri nakazo vanju zdravila in značilno je, da se pri tem obnavljata fronti, ki se že soočata na političnem področju pri pogajanjih za rešitev vladne krize: na eni strani sredinske stranke, ki se zavzemajo le za strožjo represijo na drugi strani levica, komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. ki poudarjajo, da je trete prav spričo vse nevarnejšega napada na demokracijo takoj sestaviti novo vlado, ki bo izraz vseh demokratičnih sil in naprednih teženj v državi, vlado, ki bo znala ustrezno odgovoriti na vse potrebe in zahteve prebivalstva in začrtati pot, ki vodi iz krize. »Če nočemo, da se vprašanje javnega reda še poslabša, če se hočemo res izogniti izrednim varnostnim zakonom — poudarja socialistično glasilo «Avanti» — moramo nemudoma ukrepati. In najprej je trete odpravit' vsakršno odlašanje pri reševanju vladne krize. Država potrebuje močno vlado, času med-vladia moramo narediti konec.* Socialdemokratsko glasilo «Umamta» opozarja, da »kar se dogaja, sluzi samo tist:m, ki se potegujejo za postopno restavracijo. Če ne bomo ravnali trezno, odgovorno in odločno, bo država, po navideznem revolucionarnem opoju, že spet v rokah nazadnjakih sil*. Načelnik ‘ komunistične skupine Perna pribija, da «politične sile morajo prevzeti svoj del odgovornosti in se angažirati v boju za demokracijo, boju, ki je prej kulturnega in moralnega ki i pa političnega značaja.* In Mam mi (PRI): »Besede ne služijo. Re Siti moramo v najkrajšem času vlad-
no krizo in se resno lotiti dela, da premostimo sedanje kritične trenutki* '	'
Upati je, da bodo lepim besedam, obvezam in obljubam sledila tudi dejstva, (vt)
RTM — Poslanska zbornic? je na včerajšnjem zasedanju odobrila zakonski odlok o krajevnih financah ■/. 282 glasovi proti 29 (vzdržala sta se dva poslanca).
veka, je dramatično odjeknil v Ri mu, ki postaja vse bolj prizorišče spopada med teroristi in državo. V znak žalovanja so sodniki za nekaj minut prekinili sodne obravnave, pokrajinska sindikalna federacija .je napovedala za danes splošno petnajstminutno stavko, izvršni organi strank so se sestali, da bi proučili položaj po podlem zločinu. Kot že z umoroma genovskega glavnega pravdnika Franccsca Unca in rimskega sodnika Vlttoria Occorsia, so tudi tokrat z ubojem dr. Palme teroristi pomerili državi v srce oz. so ohromili enega od njenih ključnih organov. Riccardo Palma ni bil naključno izbrana žrtev: teroristi so hoteli obračunati s sodnikom, ki je kot šef urada za kaznilniške gradnje sodeloval z generalom Carlom Albertom Dalla Chieso pri pripravi načrta o posebnih kaznilnicah, namenjenih predvsem levičarskim in desničarskim teroristom, in ki je predvčerajšnjim bil na sestanku, na katerem so odločali o posebnih varnostnih ukrepih v kazuilnici «Nuove» pred ponovnim začetkom procesa proti vodilni skupini rdeč”i brigad.
Teroristi, ki so bili po pričevanju očividcev v treh, so čakali na dr. Palmo v zasedi nedaleč od njegovega doma v četrti Nomentane. Svetnik se je kot vsako jutro odpravil v službo nekaj minut pred 9. uro. Preden je sedel v avto in se odpeljal v urad. je dr. Palma kot običajno stopil do bližnjega kioska in kupil časnik. Napadalci so bili medtem že na preži. Komaj se je svetnik približal lastnemu vozilu in odklenil vrata, so planili nanj. Najstarejši med tremi, cd 40 do 50 UH statmioški, ki naj bi ga že nekJfj-krat opazili na prizoriščih podobnih političnih atentatov, je z rafalom iz brzostrelke pokosil svetnika, medtem ko sta mu pajdaša krila hrbet.
Dr. Palma je mrtev omahnil v svoj fiat 128. teroristi pa so pobegnili s fiatom zelene barve, ki je bil parkiran nedaleč in ki so ga nekaj ur pozneje preiskovalci našli le nekaj sto metrov od kraja zločina v

fgfflf:
Mg
.
~ *
t- ’ ž*
■

Vdova po Riccardu Pahni, ki so samozvanih rdečih brigad
ga včeraj zjutraj ustrelili teroristi
(Telefoto ANSA)
KAIRO — Egiptovski predsednik ne more skleniti nikakršnega mirovnega sporazuma brez Jordanije in arabskih Palestincev, Izraelci pa se brez posredništva ZDA ne morejo pogajati z arabskimi državami. Tako je na tiskovni konferenci v Chicagu med drugim ugotovil izraelski zunanji minister Dajan, ki se že več dni mudi na obisku v Združenih državah. Po eni struni je torej vodja izraelske diplomacije ponovno poudaril nezamenljivo vlogo Bele hiše, kljub sporom ob vprašanju židovskih naselbin na zasedenem ozemlju, po drugi pa /elo jasno podčrtal, da mora Sadat upoštevati voljo drugih Arabcev In je zato odobravanje njegovih pobud s strani javnega mnenja nezadorten porok za kakršenkoli premik na Bližnjem vzhodu.
V Egiptu so sicer tudi tokrat spre-1 takoj po včerajšnjem srečanju z jeli svojega predsednika z velikim izraelskim premierom Beginom. De-navdušenjem, tisk pa je zatrjeval, jal .je, da bi se lahko že v nekaj da te Sadat s svojim enajstdnevnim tednih izraelski premier m ameriški
•*v'	1 »	. .U	I mm/Inn/jnil. .-.optolo •»»»♦»» '1.0 //Ki tifO.
potovanjem po osmih državah še enkrat dokazal, da se resnično poteguje za mir. «Arabske pravice so tako dosegle v svetu večjo razumevanje, moč in podporo*, je zapisal kairski »Al Gomhuria*. medtem ko «A| Aht-am* poziva ZDA naj se končno otresejo izraelskega vpliva Vertdar pa se ameriška vlada ne ravna po željah egiptovskega tiska saj .je preko svojih predstavnikov že večkrat, naglasila da nesoglasja z Izraelom	res obstajajo,	vsekakor	pa ne	morejo	oplajati	trdnih
prijateljskih vezi med državama. Zadnji je to v intervjuju ieruzalem ' ski	radijski	postaji	zatrdil	ameriški	veleposlanik v	Izraelu	Levvis,
predsednik sestala, zato da »bi premostila nesporazume*, do katerih je pa prišlo ravno ob Sadatovem obisku v ZDA, na kar se Izraelci vedno spomnijo. Zatorej so egintov-ski diplomatski akciji zoperstavili svojo, medtem ko se bo o vojaški pomoči ZDA Izraelu in posredno drugim državam Bližnjega vzhoda že jutri v Washingtonu razpravljal izraelski zunanji minister Dajan. Bela hiša naj bi že pripravila osnu tek. po katerem naj bi Egipt nre jel približno 30 bombnikov «F'5*, Saudska Arabija okoli 60 sodobnej ših «F-15*. Izrael pa 25 istih letal in okoli 150 izpopolnjenih »F 16», vendar bo o lem sklepal parlament.
Bolj kot morebitna vojaška pomoč pa trenutno egiptovske politične kroge veliko bolj zaskrblja nolo-žaj v Libanonu (kjer je začelo delovati posebno vojaško sodišče J, o-ziroma vedno večji sirski vpliv na področje. Damask uživa podporo vseh članic »fronte trdnosti*, na.j-konkretnejšo in najizdatncišo pa prejema od Libije, ki je v Bejrut že poslala okoli 500 tankov. Za nove pošiljke sodobnega orožja pa se Libija zavzema pri sovjetski vladi, h kateri je prišel na uradni obisk predsednik libijske vlade Džalud. V prihodnjih dneh pa bi moral v Moskvo dopotovati še sirski pred sednik Asad in bi potemtakem prišlo do «sovjetsko libijsko sirskega mini-vrha* o položaju na Bližnjem vzhodu z vidika najostre.jših nasprotnikov Sadatovih pobud, (bp)
slepi ulici. Zaenkrat še niso ugotovili, ali so morilci nadaljevali beg peš ali pa z avtom.
Medtem ko so nekateri očividci podlega umora obvestili policijo, so drugi skušali pomagati sodniku, vendar zaman: dr. Falma je že izdihnil. Nekaj minut pozneje so prispele prve policijske patrulje, kmalu nato sta bila na kraju zločina vedja političnega urada dr. Spinella in kve-stor Di Francesco. Prišla sta tudi pravosodni minister Bonifacio, načelnik državnega tožilstva Di Mattso in njegov namestnik Trecappelli. ki bo vodil preiskavo. Policijski in karabinjerski preiskovalni stroj je stekel s polno paro.
Dosedanji izsledki, dasi niso izrednega pomena, so pa vendarle važ.ii za nadaljnje delo. Preiskovalci so namenili največjo pozornost opisu moškega. ki je po pričevanju očividcev streljaj na kasacijskega svetnika. Z razliko od brigadistov, napi-stov in pripadnikov sorodnih ultra-levili terorističnih organizacij, je bil morilec starejši moški. Bilo naj bi mu od 40 do 50 let, bil je srednje nizke postave, imel je kvadratne naočnike in redke kostanjeve lase. Oblečen je bil v temno rjav plašč.
Že večkrat naj bi ga opazili na prizoriščih podobnih atentatov in še posebej med napadom na demokr-ščanskega deželnega poslanca Pu-blia Fiorija, odgovornost za katerega so si nrav tako prilastile rdeče brigade. Manj značilna sta bila pajdaša: bila sta znatna m'a:ša (25,
30 let), nizke in suhljate postave.
Zanimiv je ludi avto, s Katerim so teroristi pobegnili. Gre za fiat 128 svetlo zelene barve, ki je bil najbrž ij)y-aden. Evidenčna tablica pa je pripadala svetlo rumenemu fiatu, last nekega rimskega bolničarja, kateremu so zločinci ukradli avto pred dvema etoma. Kaže, da so se vozila večkrat ppslužili za teroristične atentate. V avtu so preiskovalci našli nekaj tulce 1 in torbo, v kateri je morilec skrivai brzostrelko. Po tulcih sodeč je šlo za orožje kalibra 7,65, kj so ga morilci priredili za naboje kalibra 32 (najbrž so brzostrelki zamenjali cev).
Sodni’’ Riccardo Palma je peti sodnik, ki je bil po vojni ubit v Italiji. Prvi je pod streli mafijskih morilcev padel 1971. leta palermski glavni pravdnik Pietro Scaglione, poleti 1975. leta je bil v Nicastru blizu Lamezie Terme ubit državni pravobranilec Francesco Ferlaino, 8. junija 1976 je bil v Genovi ubit glavni pravdnik Francesco Coco (odgovornost za zločin si lastijo rdeče brigade). 10. julija istega leta pa je bil v Rimu ubit sodnik Vittorio Occorsio. Očetovstvo umora si lasti fašistično prevratniško gibanje «or-dine nuovo*. V Rimu so teroristi napadli še Pietra Margberitija, prav tako člana glavnega ravnateljstva kaznilniških zavodov, in nadzornika pravosodnega ministrstva Valeria Traversija. Oba sta bila ranjena v noge.
Riccardo Palma je začel kariero sodnika takoj po vojni. Bil je najprej pretor v Abrucih, nato namestnik državnega tožilca v Vastu in v Rimu. Kot namestnik glavnega pravdnika je služboval v Milanu, od 1968. leta pa je opravljal administrativno funkcijo pri pravosodnem ministrstvu. Najprej je bil član šestega odseka glavnega ravnateljstva kaznilniških zavodov (ukvarja se predvsem z delom jetnikov), 1970. leta, ko je bil povišan v kasacijskega svetnika, pa je bil imenovan za vodjo osmega odseka, ki skrbi za gradnjo in popravilo kaznilnic. V zadnjem času je kot vodja tega u-rada sodeloval z generalom Carlom Albertom Dalla Chieso pri pripravi načrta za pet posebnih zaporov v Cuneu, v Fossombronu. na Asinari, na Favignani in v Pia nosi, kamor zapirajo predvsem politične jetnike, pripadnike ultralevih ali ultradesnih terorističnih organizacij.
Rdeče brigade in druge prevratniške organizacije mu po pričevanju svojcev niso nikoli grozile z represalijami. Morda pa je dr. Palma le slutil, da mu preti nevarnost, saj naj bi bil v zadnjem času videti nekam zaskrbljen. Vsekakor pa kasa-cijski svetnik ni naključna žrtev ultralevih teroristov, ni eden od tolikih, ki so jih napadli, da bi z u-strahov. njem spodkopali temelje državi in demokraciji. Brigadisti so ga zapisali smrti zaradj njegovega sodelovanja z generalom Dalla Chieso in zaradi njegovega nedavnega obiska v Turinu, kjer je preučil možnost dodatnih varnostnih ukrepov v tamkajšnji kaznilnici pred začetkom procesa proti BR. Z umorom dr. Palme rdeče brigade skušajo kot že z umorom turinskega odvetnika Croceja preprečiti proces proti lastnemu »revolucionarnemu* gibanju. Čeprav ne priznavajo »bur-žujske pravice*, se pa njene obsodbe vendarle bojijo, (vt)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
15. februarja
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Izglasovan občinski proračun za 1978 ob vzdržanju komunistov in socialistov
Zanj je glasovalo 29 svetovalcev (KD, PSDI, PRI, SSk, 2 neodvisna), proti 10 (MSI, DN, PLI)
n
Vladni komisar Marrosu obiskal dolinsko občino

Glasovalne izjave in glasovanje samo so sinoči potrdili zadržanje političnih skupin, ki so ga že napovedovali številni posegi v proračunsko debato, ki je v tržaškem
občinskem svetu trajala od uradne predložitve 24. januarja kar šest sej. Nekaj dvoma je dopuščalo le stališče liberalcev, ki so predložili med razpravo svojo resolucijo. ki je izražala njihovo mnenje o načinih reševanja nekaterih med najbolj perečimi krajevnimi vprašanji. S tem so sprožili precej u gibanja, češ ali bi PLI dodal svoj pozitiven glas proračunu, če bi manjšinski odbor KD-PSDI PRI resolucijo sprejel, čeprav se je taka možnost zdela malo verjetna, ker bi pomenila odklon uprave na desno, s čimer bi se naravno zaostrili odnosi s strankami levice.
Do tega malo verjetnega preobrata ni prišlo in je bil zato izid glasovanja tak, kot ni bilo težko predvidevati. Po napovedi o vzdržanju indipendentista je predstavnik SŠk Dolhar utemeljil svoj ugodni glas z nujnostjo, da se omogoči občinskemu odboru izvajanje obveznosti do bližnjega konca mandatne dobe, zla sti glede urbanističnih variant za Kras in izvajanja gospodarskih delov osimskega sporazuma. Neodvis-než Giuricin je najavil vzdržanje, dtmonacionalec Stigliani nasproten glas, odborn k Fragiacomo kot pred stavnik PRI pa naravno pozitiven glas, kot predstavnik PSDI pa je isto storil Lanza.
Nekaj daljši poseg je imel socialist Pesante, k. je poudaril koristne izkušnje enotnega nastopanja vseh demokratičnih sil v akcijah za o-bramoo gospodarstva in univerze, ob sodelovanju občinske in pokrajinske uprave, utemeljil v tem duhu vzdržanje PSI .n apeliral na čut odgovornosti KD ter na doslednost PSDI in PRI, da se ohrani pri življenju izvoljena uprava na pokrajini. Liberalec Zimolo je v glavnem obrazložil vsebino predložene resolucije, napovedal pa je vsekakor negativen glas. Za misovcem Giacomellijem je Rosselti (KPI) izrazil strogo oceno delovanja občinskega odbora v vsej mandatni dabi, ker je zaradi politične šibkosti zavlačeval reševanje najvažnejših vprašanj, kot so začetek delovanja zdravstvenega konzorcija, preustroj luške ustanove, vprašanja sloveaske narodnostne skupnosti in urbanistična ureditev. Skliceval se je na resnost gospodarske in politične krize, ki zahteva sodelovanje KPI, kot dokazujejo enotne akcije zadnjih mesecev.
Poudaril je pripravljenost nadaljeval na tej poti v iskanju trdnejših sporazumov tudi v upravah, kjer ima levica absolutno večino. Predvsem je pa treba ohraniti demokratično vodstvo javnih ustanov, zato
je napovedal vzdržanje komunistične skupine in pozval demokratične stranke na enak čut odgovornosti.
Demokristjan Rinaldi je potrdil stališče njegove stranke, da je pripravljena na politične sporazume s strankami od PLI do PSI, ne pa s KPI, zatrdil, da se mora sodelovanje tudi z njo nadaljevati, toda le ob skupnih nastopih pri najvažnejših problemih mesta in zaključil, da je treba počakati na izid upravnih volitev za morebitne korake naprej.
Ob glasovanju so za proračun poleg 22 demokristjanov, 2 socialdemokratov in 2 republikancev glasovali še Dolhar ter neodvisna Gašperini in Callegari (skupaj 29), vzdržanih je bilo 16 (KPI, PSI, MIT in Giuricin), nasprotnih pa 10 (MSI, DN in PLI).
Vprašanje svetovalcev KPI
predsedniku
tržaške pokrajine
Komunistična svetovalca v pokrajinskem svetu Boris Iskra in Paolo Nicolini sta naslovila vprašanje na predsednika tržaške pokrajine s katerim hočeta izvedeti za mnenje pokrajinskega odbora o ukrepih za u-stanovitev univerze v Vidmu in o-krepitev tržaškega vseučilišča. Komunistična svetovalca hočeta tudi vedeti, kako bo ukrepala uprava tržaške pokrajine, da ne bodo v Vidmu ustanovljeni tečaji in zgrajene didaktične in raziskovalne strukture, ki so že v Trstu, kar bi privedlo do nepotrebnih izdatkov. Poleg tega hočeta pokrajinska svetovalca zvedeti, kaj bo storila pokrajinska u-orava, da bo dobila primerna finančna sredstva za okrepitev tržaške univerze.
dikat ob tem opozarja, da je za marsikoga prav pokojnina edini vir dohodka in je zaradi zamud že poslal protestno brzojavko zakladnemu ministru.
Okrogla miza o kardiologiji
Generalni vladni komis ar pri dolinskem županu
tržaškega v ponede-Avditoriju
Pod pokroviteljstvom združenja kronistov bo ljek, 20. t.m. ob 18.15 v v Ul. Tor Bandena okrogla miza o kardiologiji v Trstu; sodelovali bodo prof. Fulvio Camerini, prof. Lucio Parenzan in dr. Sabino Scar-di; sledila bo razprava.
Danes je vladni komisar dr. Marrosu v spremstvu šefa kabineta La Rose obiskal dolinsko občino. Visokega gosta sta na županstvu sprejela župan Švab in podžupan Peče-nik. Po krajšem informativnem razgovoru si je vladni komisar ogledal občinsko gledališče, v katerem so o-
troci navdušeno spremljali predstavo «Vitez na obisku* in nato občinski spomenik padlim za svobodo. U-pravitelji so pospremili gosta po vaseh od Botača do Mačkolj in spotoma obiskali nekaj domačij, tako da sta Imela gosta priložnost neposredno spoznati naše ljudi.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII|||llllllllllllllllllllllllllll|llllllllll||||||||||||||||||||||||||||||ui|||||||||||H|f||||||||||||||l|||||||i|l||||||,||||||m||||,|||,,|,|,|,|||||||||,||n||,||||n||||||||
OB VČERAJŠNJEM OBISKU V NAŠEM MESTU
Posebna senatna komisija seznanjena s stanjem v tržaškem pristanišču
SESTI ABONMAJSKI KONCERT V KULTURNEM DOMU
KLAVIRSKI DUO DEKLEVA GOST GLASBENE MATICE
Izvajala sta skladbe Mozarta, Schuberta, Debussyja, Kogoja, Hindemitha in Caselle - Dopoldne sta koncertirala za dijake slovenskega učiteljišča
Komisija, ki jo vodi predsednik sen. Tanga, se je sestala s predstavniki dežele, pristaniške ustanove in trgovinske zbornice

• Drevi ob 20. uri se ponovno sestane miljski občinski svet, ki bo nadaljeval razpravo o raznih vprašanjih upravnega značaja.
Nezadovoljstvo zaradi zamud pri izplačevanju pokojnin
upo-
Enotna pokrajinska federacija kojencev izraža zaskrbljenost zaradi zamud pri izplačevanju pokojnin. Trenutno nastajajo zamude samo pri izplačevanju invalidnin, vendar obstaja možnost, da bo prišlo do večjih zamud tudi pri izplačevanju drugih pokojnin. Pri INPS sicer trdijo, da so že odredili izplačilo vseh invalidnin, vendar na poštah in v bankah še niso prejeli ustreznih nalogov. Sin-
Člani senatne komisije med ogledom pristanišča
Tržaško pristanišče je že več časa v krizi. To predvsem zaradi konkurence, ki mu jo delajo ostala italijanska pristanišča, saj je ves velik blagovni promet 'preusmerjen v faenovo ali drugam! Tudi zato je le doi na delit posebna senatna komisija, ki mora izdelati prioritetno lestvico italijanskih pristanišč, s tem v zvezi p>a je tesno povezano tudi finansiranje le-teh. Komisija bo
fliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiifmiiiiiiitiMiiiiiiMiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA
Narodna in študijska knjižnica v Trstu živ dejavnik našega kulturnega življenja
Poročilo o delovanju knjižnice je podal predsednik dr. Franc Škerlj - Veliko izpeljanih pobud - Sestavljen nov odbor NSK
Včeraj je bil v Trubarjevi čitalnici 11. redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Predsednik upravnega odbora knjižnice dr. Franc Škerlj je imel predsedniško poročilo, ki pa je zaobjelo tudi dejavnost različnih odsekov, ki delujejo v sklopu knjižnice. Dr. Škerlj je dejal, da je bila glavna značilnost delovanja v letu 1977 v znamenju tridesetletnice ustanovitve NŠK in pri tem v prvi vrsti doslej najvažnejši dogodek — preselitev v nove prostore v Ul. sv. Frančiška 20. Drugi dogodek pa je bila prezidava največjega skladišča v Kulturnem domu za potrebe treh odsekov, ki se bodo preselili tja deloma v tem, vsekakor pa v prihodnjem mesecu. V finančnem pogledu pa si je NŠK ob tem nakopala dolgove za 140 milijonov lir, saj so bile podpore razl čnih ustanov zelo nizke. V okviru jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturnem sodelovanju, ki datira še iz predosimske dobe. pa so se okrepili stiki z ustreznimi kulturnimi ustanovami iz Socialistične reoubhke Slovenije.
Predsednik Škerlj je nato dejal, da znaša danes površina vseh prostorov NŠK 915 kv. m., knjižni fond pa znaša 56.585 enot. Obiskovalcev je bilo v prejšnjem letu 4.266, največ oktobra meseca (587). Dr. Škerlj je nato poudaril uspeh, ki ga je imel prvi slovenski tečaj za knjižničarje v Trstu, ki se ga je udeležilo 49 tečajnikov iz Trsta, Gorice in Čedada, končni izpit pa je uspešno opravilo 29 tečajnikov, kar je vsekakor spodbuden rezultat. Na tečaju samem se je zvrstilo 22 predavanj, predavali pa so priznani znanstveniki iz Slovenije in Italije. Glede predavateljske dejavnosti je treba tudi poudariti ciklus »Razvoj arhitekture v Sloveniji*, ki se ga je udeležilo 538 oseb, pretežno mladine. Po poletnih mesecih je sledilo predava-
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren obvešča vse dijake, ki bi morali ta teden zimovati v Au-ronzu, da bo odhod predvidoma danes v zgodnjih popoldanskih urah. Ker bo točna ura odhoda zaradi tehničnih razlogov znana šele danes dopoldne, bodo dijaki o njej pravočasno obveščeni v šoli.
nje Maksa Zadnika ob predstavitvi razstave «Brkini vabijo*, februarja letos je bilo predavanje »Pot do odprte meje*, začel pa se je tudi ciklus predavanj o slovenski gledališki umetnosti. Ob tem ne gre pozabiti velikega uspeha razstave »London 1915 — Osimo 1975», ki si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev, predvsem šolske mladine.
Pomemben dogodek pa je bil vsekakor odkritje spominske plošče I-vanu Cankarju v Bazovici 7. januarja tega leta. Predsednik NŠK je o-risal še dejavnost zgodovinskega, etnografskega in oddelka za slovenski jezik ter razne iniciative, kj jih je v prejšnjem letu speljala naša knjižnica. Dr. Škerlj je na koncu svojega poročila orisal še delovanje za leto 1978, V tem letu bo treba dokončno izvesti preselitev treh odsekov v Kulturni dom ter imenovati nove načelnike, povečati bo treba o-sebje, knjižni fond, nabaviti mikrofilme ali fotokopije Edinosti in Partizanskega dnevnika, doseči večje prispevke i-. javnih sredstev, pa še mnogo drugih zanimivih in spod budnih akcij, ki postavljajo NŠK v središče našega kulturnega dogajanja.
Podpredsednik inž. Stanislav Renko je nato podal obračun za leto 1977, kjer je primanjkljaja za 124 milijonov lir. ter obračun za tekoče leto, za katero je predvidenih, ob dobri volji vseh upravnih organov, nekaj več kot sto milijonov lir prispevkov.
Občnemu zboru je v imenu SKGZ prinesel pozdrave Miroslav Košuta, ki je poleg nekaterih kritičnih pripomb izrazil zadovoljstvo nad delovanjem NšK.
Sledile so še volitve novega odbora, ki je tako sestavljen; predsednik dr. Franc Škerlj, podpredsednik inž. Stanislav Renko, tajnik dr. Gojmir Budal. blagajnik prof. Franjo Kosovel, odborniki pa prof. M. Košuta, dr. K. šiškovič in dr. V. čemo. Nadzorni odbor sestavljajo prof. Kodrič, M. Bolčič in Dušan Hreščak.
Usoden korak mlade Tržačanke
V ponedeljek se je odločila za u-soden korak 34-letna Marina Zalateo iz JI. Monte Cengio 4. Pri družbi AVIS je najela avto in se z njim
odpeljala v Križ, kjer je v bližini srednje šole zapeljala na kolovoz in se nekoliko oddaljila od ceste. Nato je na izpušno cev pritrdila gumijasto cev, ki jo je napeljala v notranjost vozila, zaprla vsa okna in prižgala motor. Tako jo je našel neki domačin, ki je nemudoma obvestil nabrežinske karabinjerje in reševalce Rdečega križa; dežurni zdravnik pa nesrečnici ni mogel pomagati, ampak je lahko le ugotovil, da je Zalateova verjetno umrla zaradi zadušitve.
predlagala senatu štiri imena mest, ki bodo imela statup pristanišč A kategorije, zato so v prejšnjih dneh člani.■-komisije,»obredu.- vse .italjjgp-.,
ske pomorske centre, da bi se pobli-že seznanili z upravo in dejanskim stanjem.,,ki yiacja. v pristaniščih. Tg7_ ko je bila senatna komisija za javna dela. prevoze- in komunikacije včerai na obisku tudi v našem mestu. Že zjutraj so se člani komisije, k: jo vodi predsednik sen. Tanga, sestali na deželi s predsednikom deželnega odbora Comeilijem in odbornikom Stopperjem in Cocianni-, jem. Tema pogovorov je bila seveda J osredotočena na vprašanje tržaškega pristanišča :n je bila poudarjena potreba, da je treba tržaško pristanišče funkcionalno usposobiti v vseh smislih. Predsednik Comelli in odbornika Stoppcr in Cocianni so komisiji obrazložili napore, ki jih je dežela napravila, da bi določila specifično funkcijo deželnih prista-n:šč in s tem konkretizirala načrte za potenciranje cestnega in železniškega omrežja, ki je tesno povezano z dejavnostjo pristanišča samega.
Senatna komisija se je nato odpravila na sedež pristaniške ustanove, kjer so jo predsednik Zanetti, ravnatelj Colautti in župan Spaccini podrobneje seznanili z življenjem tržaškega pristani šča. Člani komisije so se tako lahko soočili z realno stvarnostjo tržaške luke, še posebej, ko so si potem lahko ogledali luko z morske strani na vlačilcu «Neptun».
Sen. Tango smo vprašali za izjavo o prvem vtisu, ki ga je dobil ob ogledu tržaškega pristanišča in
kaj namerava posredovati rimskim vladnim krogom. Tanga je dejal, da se tržaško pristanišče po svoji strukturi razlikuje od ostalih italijanskih pristanišč, prav tako se razlikuje tudi po upravni plati. Ko bodo izdelovali zakon o pristaniščih bo treba upoštevati tudi specifično funkcijo Trsta, ki je druga italijanska pristanišča nimajo. Treba bo tudi primerjati uprave raznih pristanišč in na podlagi vsega tega izdelati zakon o finansiranju.
Popoldne se je senatna komisija, ki jo poleg sen. Tange sestavljajo še senatorji Federici. Gusso. M*i-no, Melis in Mola, sestala na sedežu trgovinske zbornice s predstavniki tržaških poslovnih krogov. Tako so člani komisije dobili dovolj izčrpno sliko stanja pristanišč v deželi in se soočili s potrebami tržaške luke.
Predsednik senatne komisije Tanga se je v ponedeljek mudil tudi na potresnem območju v Furlaniji in se ob tej priliki pohvalno izrazil o obnovitvenih delih, predvsem na gospodarskem podrtju.
• Danes nb 20.30 ŠČ1 šCsteiie Rajonska konzuita za Sv' Vid in Staro mesto; seja. na kateri bodo razpravljali o pravilniku otroških vrtcev bo v Ul. Colautti 6.
Klavirski duo se bolj poredko pojavlja na koncertnih programih, zato je bilo toliko bolj umestno, da nam je Glasbena matica posredovala v svojem abonmaju tudi to kon-certantno sestavo, ker smo tako i-meli sinoči po eni strani priložnost spgznati slovenski klavirski duo, ki ga sestavljata Alenka in Igor De kleva, obenem pa tudi nekdaj manj znanih skladb za štiriročno izvajanje.
V prvem delu sta ljubljanska u-metnika, ki imata za seboj v svoji U-letni koncertantni karieri že vrsto mednarodnih afirmacij, imela na sporedu Mozartovo Sonato v C, duru KV 19 v treh stavkih, Schubertovo Fantazijo v f-molu op. 103 ter tri Debussyjeve antične eoigrafe. če ie bilo pri Mozartu Se občutiti zadržanost. sta umetnika že v Schubertovi Fantaziji našla potrebno sproščenost in sta skladbo izvedla tehnično zanesljivo in z lepim romantičnim navdihom. Isto lahko rečemo tudi za Debusspjeve kratke ekspresionistične epigrafe, v katerih sta bila povsem kos precejšnjim tehničnim te žavam.
V drugem delu smo lahko prisluhnili res lepi izvedbi Kogojeve ekspresionistične Fuge, ki sta jo mojstra poustvarila z velikim občutkom in dognano uveljavila svojstven Kogojev slog. Učinkovito sta zaigrala zlasti nežni finale. Od Hindemitho-vih treh sonatnih stavkov nam je bil najbolj všeč drugi v hitrem tempu predvsem zaradi precizne in razčlenjene dinamike, v Casellovih «Pu-nazzetlih» pa sta kljub navidezni lahkotnosti vsem petim kratkim stavkom dala ustrezno slogovno karakteristiko.
januar - 3). december 1977. Prizadeti lahko v roku 30 dni od zadnjega dneva objave vložijo priziv na sedežu bolniške blagajne.
V petek odprtje razstave o visokosrednjeveški skulpturi
V petek, 17. februarja bo ob 19. uri v razstavni sobi v Ul. Rosario otvoritev razstave o visokosrednjeveški skulpturi v Furlaniji. Razstavo je priredila Ljudska knjižnica s sodelovanjem tržaške univerze in združenja za ohranitev umetnostnega arhiva Furlanije.
Razstavo bo predstavil prof. Sergio Tavano, poverjeni profesor bizantinske umetnosti na tržaški univerzi.
• Danes ob 18. uri bo na sedežu tržaške federacije KPI v Ul. Capito-lina 3 kongres sekcije «Carpentieri»; govoril bo sen. Paolo Šema. Ob 17. uri Pa bo v Tržiču kongres sekcije «Cartimavo*. na katerem bo govoril goriški pokrajinski tajnik Tullio Paiza. Oba kongresa sta javna.
Nedvomno bi nam mojstra pokazala še več, če bi imela na razpolago veliki koncertni klavir ali pa če bi koncertirala v manjšem am-bientu.
Dopoldne sta ljubljanska gosta s hvalevredno pripravljenostjo nastopila na slovenskem učiteljišču, kjer sta izvedla nekoliko skrajšan večerni program. V dijakih sta imela zelo pozorne in tudi hvaležne poslušalce. Skladatelje in njihova dela je na kratko predstavila prof. Nada žerjalova.
• Pokrajinska obrtniška bolniška blagajna sporoča, da so na oglasnih deskah občinskih uprav še danes, 15. februarja na vpogled spremembe seznamih varovancev za obdobje
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
BLAN1SLAV NUŠIČ
OBLAST
komedija v dveh delih
Prevod	Milan Jesih
Scena	arch. Sveta Jovanovič
Kostumi in maska Slavica Lalicki Koreografija	Janez Mejač
Priredba
in režija	MIROSLAV BELOVIČ
V soboto, 18. t.m., ob 20.30 - sobotni abonma; v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri • nedeljski abonma -v gledališču «France Prešeren* v BOUUNCU.
Gledališča

Stalno slovensko gledališče v ^ gostuje danes, 15. t.m., ob L Kranju s predstavo Otona
»Veronika Deseniška*.
ROSSETTI
Danes, 15. februarja, ob
abonmaju, kupon št. 3 (ta. ‘m «La Fantesea» Della Porta v ' Bocna^J
Stalnega gledališča iz vacije pri osrednji blagajni Protti.
VERDI Drevi ob
20. uri tretja
Straussove «Elcktre» (abonmaJ -roda.ia vstopnic Pn
nus B). Prodaja vstopnic li.ški blagajni (tel. 31-948).
V
Prvi
H
Kino
reze)
N
rviraa*
Ariston Dvorana je British film club.	tj*
Mignon 16.00 «La scarpetta e sa». Barvni film.
Nazionale 16.15 «Via grajo
col ven|*
Clark Gable, Vivien • , Olivia De Hevilland, Leslie
h
(a
'De
»ja.
4'o i
Grattacielo 16.00, 19.00, 22.00 “to -	•	-	■■ John **
v«#!
Prosveta
Danes popolB®£pq'18.45 bo ljubljanska TV ..v. rubriki «Od vsakega jutra raste dan* posredovala oddajo o DOLINI In BOLJUNCU.

MiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
PROVOKATIVNA IN ŽIVAHNA RAZPRAVA 0 VLOGI RAČUNALNIKA V SLIKARSTVU
Povod za debato je bilo odprtje razstave del slikarja E. Zajca Sodelovali so še P. Krečič in M. Hmeljak ter seveda občinstvo
Sinoči so v Slovenskem klubu odprli razstavo del Edvarda Zajca. Predsednik Marko Kravos je uvodoma dejal, da so dela mladega tržaškega slikarja v mnogočem nova, odpirajo novo govorico in nov pristop k umetnosti. Za današnji čas so slikarjeve stvaritve v mnogočem provokativne, saj nasprotujejo tradicionalni viziji romantičnega umetnika. Prav zato je bil toliko bolj na mestu Uidi razgovor, ki je bil ubran na lemo o racionalnem v umetnosti. Debato so uvedli umetnostni zgodo vinar Peter Krečič, inž. Matjaž Hmeljak in umetnik Edvard Zajec sam.
Peter Krečič je v svojem razmišljanju o racionalnem v umetnosti izhajal prav iz Zajčevih del, saj je Zajec svojo umetnost osredotočil predvsem na delo z računalnikom. Seveda prevladuje pri tem raciona len načrt, ki pa ima kljub vsemu svoj odstotek neznank, fantazije, in tuicije. Torej je umetnikovo delo z računalnikom vredno obravnave, saj je ustvarjalno in sveže. Peter Kre člč ie podal tudi krajši pregled moderne umetnosti in poudaril, da pri vrednotenju Zajčevih slik se je treba znebiti tradicionalnih shem.
Univerzitetni profesor Matjaž Hmeljak, ki tesno sodeluje s slikarjem Zajcem je obrazložil proces, ki ga opravi računalnik, ko se mu predloži do očen problem. Pri vsem postopku pa ni važen končni produkt, likovna slika sama, temveč proces, ki poteka do končnega produkta. To je v razgovoru s številnim občinstvom in prisotnimi umetniki dejal Zajec sam ter še podrobno o-risal svoje poglede na celotno u-stvarjalno dejavnost. V deba‘' so prišla :ia dan še druga temeljna vprašanja kot na primer, zakaj se u-metnik posluž, stroja, ali je računalnik sposoben reproducirati človekovo podzavest, itd. V odgovor smo slišali, da dopušča računalnik gene-riranje odprtega sistema, ustvarjalnost pa je v tem, da se zastavi tak proces, ki bo produciral določeno število slik ki niso banalne in si niso med seboj podobne.
Ob vsem tem je treba poudariti, da je ustvarjalni postopek Edvarda Zajca nadvse zanimiv in celo avantgarden, pri vsem tem pa je jasno, da človek, ki je prepreden s klasično vizijo likovnosti, težko sprejema sporočilo tržaškega umetnika.
M. Č.
ZASKRBLJENOST ZARADI ODPUSTOV V TRŽAŠKEM OBRATU «GASLINI
1
»
* '•'VV" wv:
-455? ■»» u« ’1

Delavci pred zasedeno oljarno
Zaradi odpustov v obratu «Gaslini» vlada v tržaških gospodarskih krogih precejšnja zaskrbljenost, saj gre v tem primeru za dokončno odločitev o prekinitvi dela in o odpustu 72 delavcev. Zato je povsem razumljivo, da se krajevne uprave in politične stranke zanimajo za to vprašanje; že v prihodnjih dneh so bodo predstavniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL sestali z županom, s predsednikom pokrajine, s prefektom in z deželnim odbornikom za industrijo, da skupno preverijo sedanje stanje in poiščejo najprimernejše rešitve. Sindikati so tudi zaprosili za nujen sestanek s predstavniki združenja industrijcev, da proučijo številne okoliščine v zvezi z odpusti, med drugim tudi dejstvo, da delavci že od januarja niso dobili nobenih prejemkov.
Ob začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan Spaccini izrazil popolno solidarnost občinske uprave delavcem tržaškega obrata podjetja Gaslini in zagotovil zavzetost za ohranitev stopnje zaposlenosti v tržaški pokrajini. Prizadetim delavcem je župan izrazil solidarnost tudi v imenu celotnega občinskega sveta.
V zvezi s stanjem v obratu Gaslini so komunistični deželni svetovalci Colli, Donadel.Tonel in Lovri-ha vložili nujno vprašanje deželnemu odboru, od katerega zahtevajo, naj poseže, da se zaščitijo delovna mesta. V vprašanju ugotavljajo, da je Podjede prejelo velike finančne prispevke iz javnih sredstev in da ni izpolnilo obljub v zvezi z zaposlovanjem, kar je povsem razvidno že iz same odločitve o odpustu 72 delavcev po enem letu dopolnilne blagajne. S tem odpustom se je obseg zaposlenosti v mestu, kjer število delovnih mest stalno pada, še znatno skrčil.
Zaradi številnih izrazov solidarnosti ob fašističnem napadu na Aleksa Mazzucco na Obcrdankovem trgu se Aleks in starši zahvaljujejo (lijakom, staršem, profesorjem, ustanovam in organizacijam ter vsej slovenski zamejski javnosti: posebna zahvala gre ‘»enatorki Jelki Gerbčevi.
PD Rdeča zvezda in šiv Kras s sodelovanjem osnovnošolske mladine prirejata jutri, 16. februarja, v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu in v petek, 17. t.m., v šolski telovadnici v Saležu, s pričetkom ob 20.30
»Dan .•slovenske-ripaltore*. ’ Sodelujejo domači recitatorji,' pevski’ zbor Tabor
z Opčin, pesnik Marij Čuk in beneški duet Ana in Keko.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 15. februarja
JORDAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31. — Dolžina dneva 10.23. — Luna vzide ob 11.18 in zatone ob 1.14.
Jutri, ČETRTEK, 16. februarja DANILO
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 8 stopinj, najnižja 3, ob 13. uri 8 stopinj, zračni tlak 1002,1 mb narašča, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik severovzhodnik 22 km na uro s posameznimi sunki d0 41 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. februarja 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
RODILI SO SE: Erika Milkovič, Elisa Barberi, Claudio Sanna, Monica Blaževič, Elvin Škabar, Simone Lokatos.
UMRLI SO: 82-letni Guglielmo Treselli, 81-letna Michelina Turrini vd. Finzi, 75-letni Salvatore Heddl, 56-letni Francesco Vesce, 3 dni star Alessandro Lazzaroni, 78-letni Giuseppe Gombach, 59-letna Francesca Bassi vd. Sibelja, 81-letni Cristoforo Quarantotto, 80-letni Carlo Turaccio, 77-letni Giovanni Delbello, 77-letna Vittoria Degan vd. Bosutti, 69-letna Rosa Iuvan vd. Simini. 71-letna Antonia Peruzzo vd. Ivi, 78-letna Roma Parenzan, 88-letna Luigia Zipp, 69 letna Giovanna Muggia vd. Bevi lacqua, 32-letni Angelo Carmol, 77-letna Gemma Marchesd vd. Taccheo, 77-letni Ferdinando Chiesa, 88-letna Francesca Petau vd. Alfieri, 73-letna Maria Zulich vd. Apollonio, 41-letni Agostino Sirca, 78-letni Ro dolfo Sartori.
faccia di mezzanotte*.
Susan Sarandon in Baf _■ Strogo prepovedan mladini P" letom.
Excelsior 16.00 «Doppio delidj^ sula Andiess in Marcello ianni. Barvni film.	^
Fcnice 15.30 »I ragazzi del les Durning. Prepovedano pod 14. letom. Barvni film-Eden 16.00 «L'amico american0’'^ nis Hopper, Bruno Ganz, L*!® ‘ zer. Prepovedan mladini P°® tom. Barvni film.	A
Ritz 15.30 «1 leoni della Charles Bronson. Barvni1 Filodrammatico 15.30 - 22.00 . mula*. Prepovedan mladini to letom. Barvni film.
Crislallo
& ®eri
16.00 »Una breve s1®?,! Barvni film. Prepovedan .■ ™ pod 18. letom. Sledi varide-16.30 «Holocaust 2000»-
Aurora
Douglas in Agostina Belli- j Capitol 16.30 «Una donna di to,* _ mano*. Santa Berger, B. ‘ J litij E. M. Salerno. Prepovedan pod 18. letom.	,, lifli
di v nik
Moderno 16.00 «Le avventure ca e Bernie*. Barvna n
Impero 16.30 «11 gatto*. M' ^

in U. Tognazzi. Zabavni Ideale 16.00 «Questo pazzo, P®210 resciallo Scassamazzo*.
Vittorio Venelo 16.30 »TeniP^
‘jiV
per Scotland Yard». John ^ -u
Radio 16.00 «La polizia tace*^ ^
lpttnviL to1 L«!	___Tto —. . rt r\1* I i
Frank, Christiane Kruger. dan mladini pod 14. letom-Astra 16.30 «Stamping Ground-^ o glasbi z ansambloma Pink Floyd. Prepovedan pod 14. letom.	»nji
Volta (Milje) 16.00 »Stanlio « diavoli volanti*. Komični fi^rn' risanka.
»tvo
‘edt
Nt
phi
K
»ih
'•m
»J &
h
S
N

k
SH 'Ulj
Razna obvesti^
Društvu, slovenskih upok«jenCV Itgliji vabi ,jja 6. redni občfl! ti 23. februarJ» '
i,#a
ki bo v četrtek, ob 15.30 v Gregorčičevi - 4( Ul. sv. Frančiška 20, B- %' Na dnevnem redu je P°r , I#
dv<<i
delovanju društva, obračun 1977 in proračun za 1978, sp1^ it
• I ill pivi OLUli &a. XČ7IV,
ba pravil, poročilo nadzorna® , bora, volitve novega odb°L f razno. Ako ob napovedani
tx>
ob na[
bo navzoče zadostno število
potrebno za sklepčnost, se ^ jij ^ kasrie^ I
štvenih pravil pol ure vsakem številu navzočih, c. (f so zadržani, lahko pooblasM gega člana, da zanje glasHJe'
k
'U
>5,

Razstave
...»
Zaradi velikega odziva občin antološka razstava Livia B'
Palači Costanzi odprta do 26.
Potovalni ura^ AURORA
priredi od 13. do 29. mri* potovanje na
KITAJSKO
Cena potovanja 1.390.000
lil'

Na razpolago je 11 prns1 Podrobne,jše informacij«
Aurori, v 602-61.
Ul. Cicerone
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Ul F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOcNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z uvance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 114: Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
Mali oglasi
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*, Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923.
Izleti

Danes se na sedežu ZSšDl, ^ ljuje vpisovanje za avtobO5^^
SPDT v Ravascletto, ki bo v 19. februarja.
■ ». icoruarja.
V počastitev spomina očeta
d
Dolgana ob 45-letnici njeg<Ae (• darujeta Neva in Marijan 10' za PD »I. Gerbec*.
V	počastitev spomina w, vistke in Podlonjerja Kristin«. darujejo Anton čok, Val«1®?* ? Marija Zuljan, Franc KratU«to ' ton Mlač, Antonija Kranjec P0^ ' dali in Andrej Kranjec 7.00°
TpPZ-
Namesto cvetja na grob A 0 jO' Širce daruje podjetje Franc® lir za ŠD Sokol.
V	spomin pokojnega Petra # darujeta Irma in Stojan Udori® lir za KK Adria.
popravek
v ned«1*;
V zahvali objavljeni v oe111-" p t.m., se priimek umrle pravim®
;0^C
MARIJA BANDI roj. KORc
in ne Bambi kot pomotoma ohi®
•JlMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
15. februarja 1978
S SEJE GLAVNEGA ODBORA SDGZ
h tvorno prisotnost organizacije v vsakdanji gospodarski stvarnosti
Preučitev programa delovanja posameznih sekcij - Gospodarski problemi v osnutku globalnega zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti - Izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov
fj Prvj P°n=deljek se je sestal na svoji glavn' <Klljor Slovenskega h gospodarskega združenja ,Vse uspelem občnem zboru. Wi	orSanizacija imela decem
^..Kulturnem domu. Na dnev
Ute. polnoštevilne zasedbe glav ja j°°ra je bila izvolitev nove la 'tiern' nega vo^stva in začrtanje »ja lc delovanja organov združe-
f
,j(l to jZv j!10 večino glasov je bilo na-'it 'tvo L Je.no novo deželno predsed-■j!i ie<)njLk|. ie tako sestavljeno: pred Cvetina — podpred Crnj/ ,yljem Nanut, tajnik Karlo hofnil" dagajnik Silvij Tavčar, od fiioija a Stanislav Bole in Niko Mer-
V*dstvni 0fj*5(>r .ie nato še izvolil bij, 0 nadzornega odbora, kjer je rti V* predsednika izvoljen dr. Alojz ' namestnika pa sta dr. Mi-
lan Klobas in Ivan Terpin.
V zelo razvejani diskusiji, ki jo je vodil bivši predsednik Bole, so bile začrtane glavne smernice delovanja organov združenja in njihove najvaž nejše naloge v bližnji prihodnosti. SDGZ je zaradi raznolikosti podjetij — članov, ki ga sestavljajo tako razvejano po svoji problematiki, ki ga še povečuje razdelitev na dve pokrajini, da je nadvse važno določiti učinkovito ki ordinacijo delovanja organov na pokrajinski in deželrv ravni. Glavni odbor je zato sklenil, da se bo sestajal vsaj štirikrat letno v Gorici ali v Trstu in bo vsako zasedanje posvečeno poglobljeni analizi problemov ere izmed stro kovnih sekcij, tako da bo omogočena čimbolj učinkov ta koordinacija delovanja med posameznimi sekcijami.
Pri določevanju smernic delova-
	
'Ml 11111111111111111111111 mlini um HiiiiniiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Nova finančna nakazila *a kulturne dejavnosti
hkon je bil izglasovan z glasovi KD, PSDI ,n MSI’ proti pa sta glasovali KPI in PSI
W°briiln- SV6t 'e na včeraišnj' sei*
°snutek, s katerim se re-J iln. 1 ra deželni zakon št. 23 z
^ la
■ marca 1973, ki predvideva "'b h 'e Podpore za razvoj kulturni (ki ravnosti V Furlaniji' - Julijci ra-iini. Z novim zakonom bo ko r, v letu 1978 dala na razpola-1.10o'>ZP'.1?1 kulturnim ustanovam hg H .'bilijonov lir. Zakonski osnu-
ftPPfilnSi'1 eimlnnnlon \7iiolo
Podložil svetovalec Vitale
" il' v -------- ----------------
Ferra
ti? '*/> v razpravo pa so p>osegli V^a (MSI). I-ollza (PSDI). kinP^PSD, Donadel (KPI) in Vi

Ob koncu razprave je
W*..ec Bosari (KPI) vložil dve 1 -k .kateri pa je deželni svet
v^in0
•t
glasov zavrnil.
01» k 2a?zPrave je bilo razvidno, da jlii v,|j jonskemu osnutku nasproto-kf jg Vebovalci levice. Socialist Vol-m Sj ,v. svojem posegu med drugim ril % aejkl. da ni bilo pri sestavljali ^ tlne • nega osnu,ka upošteva-r •) Za t*.ie posebne deželne- koui*si-k iai.kulturo in umetnost, čeprav div, j7°n le prehodnega značaja,
iatokrat upoštevane po-‘ [/ Sp , lih predvideva deželni za-/ % eta 197:i- Nujno je - je še #!* O^tiCni svetovalec -- da ,, lč' \Qi Prei zaosnuje nov zakon za -z >» I knlf,,m,j|1 dejavnosti, saj po kulturnem izživ-
A to kulturnih
t* 'Si, ^rebe
v naši deželi spremenile.
k*!«
* bil' svetoval 5'. da i}°dobneg,
svetovalec Donadel (KPI) a mnenja. Dejal je
rl *
l ho dežela z novim zakonom % va®m podprla le zasebne kul-
#| Sjšvjj.hstano , ...
'"V ;titoivln.iiavna kulturna 5 9	pni;!1-' 'e tudi, da manjka pra-
S ,'hčna volja, da bi se izdelal hila h't-00 -št. 23. Upoštevana ni "k C »sol ■
%f,5u danju , .......................
Nvijgj kjer se je pred časom raz-% J:a ° o tem vprašanju. Zaradi SVetlal kornun'stični svetovalec na-%Hl(e negativen glas svoje
C^vafec Vigini (KD) je v svo-čbon .Sesu prioomnil. da je nov
PSDI in MSI, medtem ko sta glasovali proti KPI in PSI; svetovalka Puppinijeva (MF) se je vzdržala. Predstavnika SSk ni bilo v dvorani. Svetovalec Štoka je namreč že dalj časa bolan.
Predavanje dr. P. Merkuja v Špetru Slovenov
V okviru benečanskih kulturnih dni 1977-78 bo v petek, 17. februarja, ob 20.30 v dvorani Belvedere v Šnetru Slovenov, dr. Pavle Merku predaval o temi:	«Sodobna
vloga sporočene govorice». Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za sedanje probleme Beneške Slovenije.
nja organov pa ni bilo mogoče mi mo perečih problemov, ki zadevajo slovensko gospodarstvo. V diskusiji je bila zlasti posvečena velika paž nja zakonsk m osnutkom za globalno zaščito slovenske etnične skup-nos j in gospodarskim problemom, ki jih zakonski osnutki predvidevajo v v?čji ali manjši meri. S tem v zvezi so bili člani glavnega odbora seznanjeni na sestanku, ki ga je delegac ja SDGZ imela s predstavniki KPI, katerim so bile pre-dočene zahteve slovenskih gospodarstvenikov, ki bi jih moral zakon o zaščiti vsebovati. Nadalje so člani odbora vzeli z zadovoljstvom na znanje, da so člani gospodarskega združenja vključeni v vse sekcije pokrajinske ekonomske konzulte pri trgovinski zbornici v Trstu, kar je samo še en dokaz več o važnosti, ki jo organizacija ima v tržaški pokrajini ter obenem potrjuje, da se stvari, čeprav počasi, vendarle premikajo na bolje na vseh področjih, kjer se slovenske organizacije desetletja borijo za enakopravnost. Govor je bil nato še o izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov, o sodelovanju s sorodnimi strokovnimi organizacijami, o odnosih z gospodarskimi ustanovami v Sloveniji, o modernejših prijemih pri usmerjanju gospodarstva, zlasti pa še o svečani proslavi tridesetletnice obstoja SDGZ in nagraditve zaslužnih dolgoletnih članov organizacije.
V zaključnem posegu se je nato v imenu novoizvoljenega predsedstva zahvalil za zaupanje dr. Svetina, ki je pozval vse člane glavnega odbora, da s predsedstvom tesno sodelujejo, da bo lahko organizacija dosegla vse tiste cilje, ki si jih ;e zastavila. Iskreno se je zahvalil za izredno delo, ki ga je za Gospodarsko združenje opravil dolgoletni predsednik Stanislav Bole, čigar nemajhna zasluga je. da uživa organizacija danes tako v slovenski kot italijanski javnosti ugled in spoštovanje, o-benem pa bo svojo nadaljnjo prisotnostjo v deželnem vodstvu zagotavljal s svojimi dragocenimi izkuš njami kontinuiteto dela.
IIIIItHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHMMIIIIIHIIIIIIIIIIHinilHIIItlllllllllliaillllllllllllllltllllllllllllllllllllllllilllllimill
BENEŠKI DNEVNIK
NA SEDEŽU KD IVAN TRINKO V ČEDADU
...""*.'»■■ D "V-   "   »■' 1
Razprava o osnutku zakona KPI za globalno zaščito manjšine
Zakonski osnutek je zastopnikom slovenskih kulturnih društev obrazložila senatorka Jelka Gerbčeva
t
$
ir
in*
A
medtem ko zapo središča.
H resolucija 50 predstavnikov Vihanj« v Villi Manin v Pas-
1° lfeh6 Drehodnega značaja in da yi n0Pa v najkrajšem času ;zde-H (j . *akon. saj so se potrebe v v, Zeh povsem spremenile.
i1' Pojhristojnj odbornik Mizzau je S dežoi eRa mnenja. Ob zaključ-i *ian ne zakonodaje — je dodal %	~~ je bilo še najbolje, da
[*li, obstoječi zakon refinansi u!0 v°>zvoljeni deželni svet pa a| Poskrbeti za novega.
•fe bil sprejet z glasovi KD,
«Kot smo se o osnutku zakona KPI za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji posvetovali z drugimi slovenskimi organizacijami v Trstu in v Gorici, tako začenjamo s posvetovanjem tudi z društvi Beneške Slovenije. S, pripombami, ki smo jih prejeli, se je naš zakonski osnutek že obovatil in prepričani smo, da bomo tudi tu našli primerna dopolnila.* S temi besedami je senatorka Jelka Gerbčeva začela srečanje s slovenskimi kulturnimi in izseljenskimi organizacijami, ki je bilo v soboto na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Sestanku sta prisostvovala tudi župan občine Bordano posl. Colomba in go-iški pokrajinski svetovalec I-van Bratina.
Senatorka Gerbčeva je v svojem posegu poglobila predvsem odnos tega novega zakonskega osnutk^ KPI do splošnega ražvoja. slovenskega vprašanja in opozorila na številne razvojne stopnje te skupnosti ter na dosedanje zakonske osnutke, tudi na dokumente, ki so jih sestavile PST, SSk in SKGZ; analizirala je tudi
k hagrad
Ijfiike
CrZ693
ki poravnajo celoletno naročnino do 28. februarja 1978
^IMORSKI DNEVNIK
konkretne politične razmere, v o kviru katerih bi bil lahko boj slovenske manjšine uspešen. Še zlasti je senatorka opozorila na nujnost enotnosti vseh slovenskih kulturnih organizacij v Beneški Sloveniji in o njihovi sposobnosti, da navežejo pozi tivne stike s krajevnimi in z deželnimi polit čnimi silami, z občinami in z demokratičnimi inštitucijami, kajti ta slovenska skupnost se nahaja v zelo kočljivem položaju, če je res, da jo hoče Krščanska demokra cija ohraniti pravno ločeno od Trsta in od Gorice.
Izrednega pomena je tudi delo komisije, ki jo je imenovala vlada, da pripravi osnutek vladnega zakona, vendar je delo komisije omejeno, omejene so njene pristoj nostj in njena sestava, poleg '.ega pa vlada ni dolžna v celoti upo števati njenega predloga. Sicer pa vlada restriktivno pojmuje tud' iz vajanje osimskega sporazuma, kar pomeni, da morajo beneški Slovenci v še večji meri dokazati prisotnost združevanja v kulturnih riru štvih in aktivno dejavnost sloven ske manjšine. Tudi kadar bodo pravice Slovencev pravno priznane, se boj še ne bo zaključil, kajti za vsak korak bo potrebna politična volja, sodelovanje in soglasje.
Senatorka Gerbčeva je nato odgovorila na nekatere pripombe, ki jih je postavil predvsem profesor Černo, nato pa je izrazila željo, da bi komunistični zakonski osnutek predstavljal pomemben prispevek h končni pravni ureditvi slovenske skupnosti v Italiji.
Ob koncu srečanja so na ored log prof. Petriciga sklenili, da bodo 3. marca priredili javno sreča nje, na katerega bodo povabili predstavnike vseh organizacij, ki so predložile osnutke za zaščito slovenske manjšine.
0 vojaških služnostih v Nadiskih dolinah
V Vidmu se je sestala mešana paritetna komisija za vojaške služ nosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Med drugim so razpravljali tudi o večjem področju med Spe trom Slovenov in Čedadom, ki bi ga morali v kratkem vsaj delno razrešiti vojaških služnosti. Pred stavniki vojaških oblasti so nam reč izrazili pripravljenost na raz govore v tem smislu in možno je da se bodo o podrobnostih dogo vorili že na prihodnji seji. ki bo v petek v Vidmu. V konkretrtem primeru gre za predlog, da bi razrešili del ozemlja in tako omogočili razširitev Čedadske industrijske cone.
V SPREVODU 10.000 DELAVCEV IN DIJAKOV
Mogočna sindikalna manifestacija v Gorici izpričala skrb za obstoj tukajšnjih tovarn
Na Travniku so spregovorili goriški župan, zastopnik FLM in tajnik sindikata tekstilcev MeravigTta - Ustanovljen obrambni odbor županov Goriške
SPD GORICA OB 200.LETNICI TRIGLAVA
V prihodnjih dneh bodo razpisdi literarni in risarski natečaj
Najboljšim avtorjem bodo podelili knjižne nagrade • Raz-stava del na posebni slovesnosti v aprilu ali maju letos
Malokdaj smo po goriških ulicah in na Travniku videli toliko delavcev in dijakov, ki so skupno protestirali proti nevzdržnemu položaju v šte-vilnin industrijskih podjetjih naše pokrajine, kjer je dela vedno manj in kjer je vedno več uelavcev v dopolnilni blagajni. Z ukrepi zadnjih dni, ko je. od ponedeljka dalje vseh l.UNJ delavcev podgorske predilnice v dopolnilni blagajni za dobo treh mesecev (do prejšnjega tedna je bilo v tem položaju tisoč delavcev te tovarne) in od istega dne 120 delavcev jeklarne Alto Adriatico v Tržiču, se je število delavstva v dopolnilni blagajni dvignilo na 3.000, kar pomeni da je trenutno brez dela vsak peti delavec v industrijskih podjetjih naše pokrajine. Če k temu dodamo še iho manjšanje števila zaposlenih, ki se izvaja tako, da ne zamenjajo onih, ki se upokojijo in tiho zapiranje manjših industrijskih in obrtniških obratov, potem bo jasno, da je položaj iz dneva v dan slabši. Dodajmo še to, da bodo od 1. marca dalje še zmanjšali število zaposlenih v tržiški ladjedelnici in da prihaja na dan kriza tudi v manjših podjetjih, ki so bila do sedaj i-muna.
Položaj je tako hud, da se zanj zanimajo tudi občinske uprave. 2e v petek „ bila v goriškem občinskem -vetu obširna razprava o položaju v podgorski predilnici. Goriški župan je včeraj povabil na magistrat vse župane z Goriškega, veliko med njimi se jih je temu vabilu tudi odzvalo. Med temi sovodenjski župan Jožef češčut in doberdobski občinski odbornik Jordan Vižintin, ki je zastopal odsotnega doberdab-skega župana. Prisotni so bili tudi načelniki skupin v goriškem občinskem svetu. Zupani so sklenili sestati se spet prihodnji teden, da bi izvedeli tudi za izid pogajanja med deželo in lastniki podgorske predilnice, ki bodo še ta teden. Župani pa so ustanovili tudi poseben odbor, ki bo enotno nastopal pri deželnih in osrednjih oblasteh, da se reši kriza v tukajšnjih industrijskih podjetjih.
Župani so se nato pridružili, skupno s prapori občin, delavskemu sprevodu, ki je prišel pred županstvo iz Ulice Sauro. Na čelu sprevoda so •nato župani in drugi občinski zastopniki šli na Travnik, kjer je bilo sindikalno zborovanje.
Več kot tisoč delavcev se je že zjutraj zbralo pred podgorsko predilnico, odkoder je krenil sprevod skozi Podgoro in preko ločniškega mosta do spominskega parka, kjer so • se tekstilcem pridružili tudi delavci drugih tovarn iz Gorice, Tržiča, Ronk, Vileša, Romansa, Krmi-na. Prisotne so bile s transparenti tudi delegacije drugih tovarn ter vseh sindikalnih strok. V sprevod se je vključilo tudi nekaj tisoč srednješolcev, ki so tako hoteli solidarizirati z delavstvom. Sprevod je krenil po Korzu Italia, po ulicah 24. ma ja in Sauro do županstva, kjer se mu je pridružila delegacija županov.
Na Travniku, ki je bil tokrat poln. 'e najprej spregovoril gorrški žuoan Pasquale De Simone, ki ie poudaril enotno akcijo občinskih uprav. 7a niim je snrevovoril zastoonik FT.M Gianni Santin, ki je prikazal položaj v goriški pokrajini in napovedal prihodnjega 3. marca splošno stavko v vsej deželi.
Glavni govornik je bil tajnik e-notnega sindikata tekstilcev FULTA Vittorio Meraviglia, ki se je zadržal pri splošnih vprašanjih delavske ga gibanja v Italiji. Dejal je, da ni imela dosedanja vlada jasnih poj mov, da mora iz krize priti taka vlada, ki bo imela jasno pred očmi, da je treba urediti stvAri na gospodarskem polju. Za to si prizadeva tudi sindikalna federacija, ki je izdelala tak dokument, da se je tre ba nujno pri njem zadržati. Sindikat dokazuje s tem svojo odgovornost; sedaj pa je na vladi, da pokaže, kaj zmore. Sedaj imamo v državi 1.800 tisoč brezposelnih, pol milijona več kot pred letom dni. če ne bo bolj ših posegov, se bo število brezposelnih še povečalo in že čez nekaj mesecev, ob koncu šolskega leta, se jim bo pridružila nova armada mladih
Skrb za izkoriščanje alternativnih energetskih virov, ki je vse bolj prisotna v prizadevanjih odgovornih italijanskih gospodarskih dejavnikov, ima za cilj zmanjšanje vezanosti na uvoz narte, ki hudo bremeni italijansko plačilno bilanco. Ta skrb ni dovolj prisotna v načrtih ENEL za okrepitev termične električne centrale v Tržiču. Sindikalna organizacija v tem obratu in obe delavski stranki so namreč postavile javno vprašanje, zakaj bodo za kurjenje dveh novih kotlov uporabljali samo nafto in plin, medtem ko bi lahko uporabljali tudi premog.
Termična električna centrala v Tržiču jes največja v naši deželi. Njena jakost znaša pri enem Kotlu 160, pri drugem kotlu pa 170 me-gawatt»v. Za proizvodnjo električne energije uporabljajo premog (okoli dvp tretini) in nafto (ena tretina). Postopek - gled© uporabe je docela avtomatiziran, saj premog razkladajo z žerjavi, potem pa ga s stroji zdrobijo v prah. Takšnega vpihavajo v peči, kjer hitro in povsem zgori. Na dimnikih so filtri, ki prestrežejo saje. Dnevno uporabijo 2.300 ton premoga, ki ga z ladjami pripeljejo iz Poljske. Hkrati porabijo tudi okoli 700 ton nafte. Tovor premoga, ki ga pripelje de-settisočtonska ladja, torej pokurijo v manj kot enem tednu. Zanimivo je, da povzroča premog neprimerno manjše onesnaženje kot nafta. Na filtrih se dnevno ustavi približno 50 ton saj, ki jih s tovornjaki odvažajo. Sodijo, da filtri zadržijo okoli 95 odstotkov saj, kar pomeni, da je stopnja onesnaženja, ki ga povzroča premog, minimalna.
V obfiui Štarancan k nad 5.200 prebivalcev
Štarancan se v zadnjih letih zelo hitro razvija, v skladu s tem pa rast; tudi število prebivalcev občine. Pred desetimi leti je v kraju živelo 3.957 prebivalcev, prvega januarja 1977 že 5032, v lanskem letu pa je število občanov naraslo še za na daljnjih 200 enot. Podatki, ki so jih zabelež li te dni na anagrafskem u-radu občine so dovolj zgovorni: stalno bivališče v občini ima 5.234 občanov. Pri prihodnjih občinskih volitvah bodo torej v štarancanu volili občinuki svet na proporčni. način. Porast prebivalstva gre pripisati v prvi vrsti velikemu doseljevanju iz bližnjih krajev, zlasti pa iz Tržiča,
Ko so sindikati vprašali, zakaj bodo nove kotle greli samo z nafto in plinom, jim je vodstvo podjetja odgovorilo, da je kanal Valentini, po katerem z ladjami vozijo premog za elektrarno, prenlitev za ladje večjih nosilnosti Njegova globina znaša 9 metrov, potrebno pa bi bilo vsaj 14 m, če bi ga hoteli uporabiti 'za prevoz premoga z večjimi tovornimi ladjami. Že sedaj se namreč dogaja, da v Benetkah razlož -jo en del premoga, da imajo ladje manjši vgrez in da lahko priplujejo do elektrarne.
Sindikalna organizacija predlaga, naj'bi tudi nova kotla, katerih-na-
Slovenske gimnazije tostran in onstran meje prirejajo vsakoletno Dijaško obmejno srečanje Primorske (DOSP). Namen teh srečanj je povezovati in izmenjavati kulturne dobrine med primorskimi slovenskimi dijaki: na teh »prireditvah prideta do izraza predvsem kulturna in športna dejavnost naših dijakov. Vsako leto je gostitelj druga šola. Doslej so bila taka srečanja v Tolmnu, Postojni, Trstu, v Novi Gorici in v Kopru.
Na lanskem srečanju v, Kopru je bil sprejet predlog, da bi bil gostitelj letošnjega srečanja licej v Gorici. Zavodski svet je predlog sprejel in sklenjeno je bilo, da bo srečanje predvidoma dne 22. aprila s kulturnim, športnim in družabnim programom.
Zaradi premajhne zmogljivosti klasičnega liceja bosta na prireditvi sodelovala še trgovski zavod «1. Cankar* in učiteljišče «S. Gregorčič*.
Kdaj dokončna rešitev za podjetji Simo in AA?
Nov poskus reševanja hude krize v podjetjih Maraldi, še posebej v jeklarni Alto Adriatico. Tako bi lahko imenovali sestanek v dvorani Pa-laveneto, v ponedeljek popoldne, ki so se ga poleg predstavnikov tovarniškega sveta AA, pokrajinskega tajništva sindikata kovinarjev in i krajevnih upraviteljev tržiškega ob-j močja udeležil: tudi nekateri dežel-
Širom po Sloveniji bodo ittos praznovali pomemben.jubilej — 200-letnico prvega pristopa na Triglav. Ob tej priložnosti prirejajo planinska društva po Sloveniji in krovna organizacija slovenskih planincev, Planinska zveza Slovenije, vrsto kulturnih in športnih manifestacij. V pripravi je poseben zbornik, razpisan je bil literarni natečaj na temo 200-letnice Triglava itd. Številnim manifestacijam ob pomembni obletnici se bo pridružilo, sicer na nekoliko bolj skromen na čin, tudi Slovensko planinsko društvo v Gorici, ki bo v prihodnjih dneh, z dovoljenjem šolskega skrbništva, razpisalo risarski in literarni natečaj. Učenci petih razredov slovenskih osnovnih šol na Goriškem bodo sodelovali v risarskem natečaju, medtem, ko je za dijake tretjih razredov nižje srednje šole «Ivan Trinko* predviden literarni natečaj. Priprave gredo h koncu in že prihodnje dni bodo ravnateljstva šol prejela pismeno sporočilo
mestitev je predvidena po načrtu, ki še vedno ni odobren, kurili ejelno s premogom in delno ž nafto. Svojo trditev oslanja na ugotovitev, da prihrani centrala 50 milijonov lir na dan. če namesto nafte uporablja premog. To je pa že tako visok zne-ek, da se ob njem izplača razmisliti.
V elektrarni, ki obratuje brez pre-kinitev^ je zaposlenih 21 oseb,, de lavcev in uradnikov. Uvedba premoga kot alternativnega energetskega vira bi imela še to lastnost, zatrjujejo sindikati, da bi omogočile name stitev večjega števila delavcev, kar je v sedanjem kritičnem trenutku za zaposlovanje še posebej važno.
ni svetovalci, parlamentarci in pred stavniki političnih strank. Po uvodnem poročilu predstavnika tovarni škega sveta, ki je prikazal trenutni položaj v podjetju, je spregovoril Pappais v imenu sindikata kovinarjev, ter obrazložil bistvene točke, ki bi jih bilo treba uresničiti, da se poišče dokončna rešitev, ki zadeva obratovanje podjetij Simo in AA o-ziroma da se zajamči zaposlitev za približno 350 delavcev.
V tem smislu so sindikati ponovno postavili zahtevo, da se jeklarska podjetja iz grupacije Maraldi osamosvojijo, glede morebitnih posegov dežele oziroma rotacijskega sklada pa je treba poiskati vsa jamstva, da bodo denarna sredstva uporabljena za obnovitev in poživitev proizvodnje v tržiških podjetjih.	.
Po poročilu predstavnika sindikata kovinarjev so govorili tudi nekateri politični predstavniki. Tako je deželni odbornik Cocianni opozoril, da deželni odbor prav te dnf- razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo podjetji SIMO in AA, pri rotacijskem skladu pa so odločitev o posegu v višini 9 milijard lir zakasnili prav z ozirom na številne pomisleke, ki so nastali glede uporabe teh sredstev.
Poslanec Marocco pa je bil glede skorajšnjega izhoda iz krize precej pesimističen. Dokler se vlada ne bo odločila napraviti reda na področju sladkorne industrije, kjer ima Maraldi velike interese, tudi v jeklarskih podjetjih iz te grupacije ne bo zadeva rešena. Predlagal je skupno akcijo vseh parlamentarcev iz Furlanije - Julijske krajine.
Precej drastičen je bil v svojem posegu deželni odbornik Devetag, ki je predlagal, naj bi podjetje Maraldi spravili v stečaj in na tej podlagi ugotovili obstoj premoženja, šele nato bi lahko govorili o tem, kdo bo prevzel upravo podjetij. Govoril je tudi prefektumi komisar Larosa, ki je poročal o izidu sestanka z deželnim odbornikom za industrijo tu trgovino Stopperjem. Možnosti, da j bi v doglednem času zagotovili 1,5 j milijarde lir, ki bi v sedanjem tre-| nutku zadostovala za obnovitev proizvodnje, so zelo majhne.
Ob koncu srečanja so predstavniki tovarniškega sveta, sindikatov, krajevnih uprav in političnih sil, soglasno odobrili dokument, ki pomeni izhodišče za nadaljnje reševanje težkega vprašanja.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Federico Gaggioli, Silvia Pegoraro, Katia Persoglia.
UMRLI SO: 65-letna gospodinja I-ea Quaino vd. Massi, 82-letna upokojenka Luigia Cumar vd. Rossi. 77-Ietni upokojenec Luigi Baitini, 74-letni u-pokojenec Ugo Rossi, 55-letni lekar nar Giancarlo Baldini.
Slovenskega planinskega društva z navodili, kako naj se natečaj izvede.
Glede izbire tematike planinsko društvo ne postavlja posebnih o-mejitev in je zgodovinski dogodek 205-letnice pristopa na Triglav, le nekakšno izhodišče za razpis natečaja. Otroci — velja predvsem za učence petih razredov osnovnih šol — bodo lahko upodobili najrazličnejše motive iz gorskega sveta, od lepot skalnatih vrhov, gozdov, bistrih voda, gorskih vasic, planinskega cvetja in živalstva, pa tudi do negativnih aspektov dogajanja v gorah, kakor nesreče v hribih, onesnaževanje okolja, varstvo ogroženih živalskih in rastlinskih vrst itd.
Prispevke bo ocenjevala tričlanska komisija, ki bo tudi podelila tri enakovredne knjižne nagrade, vsa dela pa bodo razstavljena na posebni slovesnosti, predvidoma ob koncu aprila, ko bodo podelili nagrade tudi najboljšim sodelavcem literarnega natečaja. Pri Slovenskem planinskem društvu se zavedajo, da bo uspeh akcije v moo-gočem odvisen od sodelovanja učiteljev in profesorjev, ki v posameznih razredih poučujejo.
Prosto delovno mesto vzgojitelja
Goriško županstvo je razpisalo javni natečaj, na podlagi naslovov in izpitov, za mesto asistenta v zavodu «0. Lenassj* v Gorici. Podrobnejše informacije nudijo v u-radu za osebje na goriškem županstvu, rok za predstavitev prošenj pa poteče 20. aprila letos.
V	Ajdovščini zgradili novo telovadnico
V	Ajdovščini so v soboto slovesno predali namenu nov prepotreben športni objekt, novo telovadnico, v kateri je približno štiri tisoč kv. metrov pokritega prostora, z večjo in manjšo dvorano in pokritim plavalnim bazenom. Doslej so športniki v Ajdovščini vadili na prostem, kjer jih je prevečkrat ovirala burja in druge vremenske neprilike, domače ekipe pa so morale srečanja odigrati v drugih krajih, največkrat v Novi Gorici.
Posebej pa je treba poudariti, da bi novega objekta še ne bilo, če ne bi bilo sodelovanja občanov in delovnih organizacij. Že pred leti so se namreč občani Ajdovščine odločili za Samoprispevek s katerim so že zgradili otroški vrtec, zdaj so prisl N do telovadnice, v prihodnjih letih pa bodo na tem kraju s skupnimi sredstvi zgradili pravi športni center.
Zakaj ne bo ženskih mestnih redarjev
V	Gorici bomo vsaj za sedaj prikrajšani, ker ne bomo imeli ženskih mestnih redarjev. Pred kratkim je namreč občina najavila javni natečaj za sprejem v službo nekaterih redarjev. Med kandidati sta bili tudi dve ženski. Komisija pa je do pike upoštevala obstoječe zakone in jih ni prepustila izpitom, ker sta bili... za dva milimetra prenizki od predpisane visokosti. Zaradi tega pikolovskega upoštevanja ustreznih zakonov je na zadnji občinski seji protestiral svetovalec Mario Del Ben. Odbornik «za mestne oborožene rile*, kot je Del Ben imenoval Maria Leardija, pa je odgovoril, da mu Je žal, da je do tega prišlo, čeprav je bila razVka kar osem milimetrov In ne samo dva. Zakon pa je zakon. Soglašamo z obžalovanjem svetovalca in odbornika posebno ker vemo, da sta bili zainteresirani kandidatki zares prikuoni. Goriška občina In tudi vse prebivalstvo pa je marsikaj izgubilo. Bo drugič bolje?
Koncerti
Jutri, 16. februarja, ob 18.30 bo v avditoriju v Ul. Roma v okviru »srečanj s publiko* koncert dveh mladih goriških glasbenih umetnikov, pianistke Helene Plesničar in flavtista Giorgia Marcossija.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica sporoča, da prireja v nedeljo, 19. februarja smučarski avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu v Ul. Malta.
•Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «La volpe e ia duchessa*. G. Segal, G. Hawe. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «La bravata*. F. Gonnella in S. Tranquilh. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERN1SSIMO 17.30 - 22.00 »Morte a Venezia*. K. Bogaden. CENTRALE 17.00-22.00 »Milano ca-libro 9». G. Moschin in B. Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom.
rrr »• v
Irzic
PRINCIPE 17.30 — 22.00 «Le avventu-re di Bianca e Bernie*. EXCELSIOR 16.30—22.00 »Balordi e C.»
DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in onnoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576.
.......................im.»mini.uiiiiiiiim.n.um.iiiiiiiiiiiiimmmi.m..luni..m.mumil.ii»miimiiiiiiiiiii»iiniimi»Mii.»mimi.n...
PO UGOTOVITVAH SINDIKATOV IN DELAVSKIH STRANK
V električni centrali ENEL v Tržiču se odločajo za uporabo nafte in plina
Odpovedujejo se premogu kot alternativnemu energetskemu viru za kurjenje novih peči in s tem tudi dnevnemu prihranku v višini 50 milijonov lir
.......
KULTURNO IN ŠPORTNO SODELOVANJE
Dijaško obmejno srečanje Primorske letos v Gorici
Gostitelj srečanja konec aprila bo zavodski svet gimnazije-liceja - Sodelovala bosta tudi trgovski zavod in učiteljišče
PRIMORSKI DNEVNIK 4
15. februarjaj^ ^
V BRK USTAVI IN MEDNARODNIM OBVEZNOSTIM
Dežela pilotov kamikaze se že ponovno oborožuje
Mandlji
so že v cvetju
-■*4
A.
£
Prikrit način oboroževanja ■ Mogočna industrija, ki lahko čez noč spremeni svojo proizvodnjo • Javno mnenje je pripravljeno na to
Ko so predstavnik' štirih velikih sil na konferenc; v Casablanci razpravljali o »ureditvi* premaganih dežel po vojni in je bil govor o razdelitvi Nemčije na štiri zasedbene cone ter o prepovedi težjega orožja, je Winston Churchill v trenutni jezi rekel, da bi bilo treba Nemčjo razdeliti ne na štiri pač pa na pet deset con in da naj bi največje o-rožje, ki bi ga smel imeti še nemški človek, bil žepni nožiček. Ko pa je bila Nemčija razdeljena na štiri cone, ko se je Churchillova jeza proti nacistični Nemčiji ohladila in se je razvnela jeza proti Sovjetski zvezi in socialističnemu sve tu. so na Zahodu pozabili na razne obveznosti. Ker se Zahodna Nemčija uradno ni smela oboroževati in ni smela imeti niti obrambnega mi nistrstva, se je našla rešitev v nekakšnem obrambnem komiteju, ki se je leta 1949 spremenil v o-brambno ministrstvo. In Zahodna Nemčija je danes najbolj oborožena dižava evropskega Zahoda.
Nekaj podobnega doživljamo sedaj udi na Japonskem.
Japonska uradno nima vojske. Celo »sistem samoobrambe* se srna tra za nezakonit, in sicer zaradi japonske ustave. In vendar je v državnem ororačunu tudi postavka, ki govori o »obrambi* in predvide . va cel kup milijard stroškov. V zadnjih tednih pa je govor o novih naročilih za obrambo. Med temi naročili .je tudi — letalonosilka. Nadalje se govori o novem načinu novačenja vojske. Vojaki neobstoječe japonske vojske naj bi bili «na razpolago* za potrebe »mirovnih obrambnih sil svetovne organizacije*. Kot vidimo, se izigravajo zakoni mednarodne obveznosti, celo u-stava. In to, kar je v zahodni Evropi Nemčija, je v Aziji Japonska, k. razpolaga z najmočnejšo vojsko, razen kitajske vojske.
Japonski politiki zelo neradi govore o tem, toda pred dnevi je glavni vladni svetnik za zakonodajna vprašanja Hideo Sanada rekel, da h bilo treba japonsko ustavo neko liko spremen'ti »v skladu z razme rami v deželi in na svetu*. To pa je pomembno priznanje, kajti doslej so se oborožene sile na Japonskem krepile pod izgovorom, da gre za nujnost nacionalne obrambe, s čimer so soglašali tudi tisti krogi, ki so bili proti oboroževanju m za u stasa iz svojih pacifističnih nagibov. Toda z morebitno spremembo ustave bi prišlo do novega koncepta. To se kaže že v samem trenutku, kdaj je Sanada ta predlog dal. Sanada je namreč vsaj posredno branil sklep vlade, da nabavi večje število vojaških letal in sicer vrste »F-15». Japonska vojska, ki je formalno n'„ že razpolaga z večjim številom podobnih letal, le da gre za letala z manjšim radiusom. Sc daj bodo torej kupili letala, ki so sposobna leteti na velike razdalje. Ko je govor o večjih razdaljah, pa ne moremo več govoriti o obrambnem značaju vrjske.
Socialistični poslanec Tecu Node je zato povsem upravičeno napadel Sanadov koncept »obrambe* in rekel, da bodo letala «F 15> v bstvu »predstavljala nevarnost za druge države*. Tecu Node je še rekel, da če je možno ustavo izigrati na tak način, je možno da na podoben način bi Japonska lahko prišla tudi do jedrskega orožja*. S tehnične plati je Japonska že dolgo zrela za to ...
Kaže pa ,da so se razmere povsem spremenile.
Japonska je po svoji ekonomski moči tretja država na svetu. Razpolaga z velikansko industrijsko o snovo. ki se z lahkoto preusmeri na proizvodnjo orožja. Japonska izdeluje letala, helikopterje, vojne ladje tudi za tuje komitente, tanke in to-IM>ve, da ne govorimo o drobnem strelivu. Od 1980. leta dalje bodo Japonci izdelovali že tudi izstrelke zrak - ladja z zelo zapletenim sistemom. V kratkem bo «dežela vzba jajočega sonca* sposobna proizvaja ti lastil« protitankovske izstrelke ter izstrelke zemlja - zrak. Tega orožja bo Japonska lahko izdelala toTko, da bo z njim oskrbovala celo ZDA.
Japonska pa ima tudi svoj vesoljski satelitski program z izrazitim vojaškim potencialom, čeprav so njeni raketni programi še vedno odvisni od ameriške tehnologije, «Japonska bo končno v stanju proizvajati raketna in na razdaljo vodena orožja za strateške oborožene s'ste me*, tako je rekel japonski obrambni strokovnjak Sakanaka.
Rekli smo, da japonski proračun
predvideva tudi kup milijard za o-brambo. Res je, ta proračun se ne more meriti s sovjetskim, ameriškim, celo ne z britanskim ali zaliod-nonemškim, toda Japonci tudi z manjšimi sredstvi veliko napravijo, ker v svoj »obrambni proračun* ne vključujejo raznih postavk,- ki jih v ta sistem vključujejo drugod po svetu. Če se upošteva vse to, izhaja, da obrambni stroški Japonske prav v ničemer ne zaostajajo za podobnimi stroški Velike Britanije. Potemtakem Japonska ni ra-zorožena.
Če vemo, da ima Japonska pod orožjem nad četrt miljona ljudi, če k temu dodamo, da ima lastno industrijo, ki je sposobna izdelova ti kakršnokoli oborožitev, tudi a-tomsko, in če k temu dodamo, da je 80 odstotkov Japoncev za «lastno obrambo*, torej za novo vojsko, potem bi ne bilo nič čudnega, če bi se Japonska tako rekoč čez noč spremenila v veliko oboroženo silo, ki bi ogrožala m'r na Daljnem vzhodu. Na Japonskem smo imeli naj večje fanatike v drugi svetovni vojni. Spomin na samomorilce pilote kamikaze še ni šel v pozabo.


Marsikje okoli nas, celo v neposredni bližini, kot na primer v Furlaniji in v Posočju so v težavah zaradi hude zime in veliko snega. Pri nas pa že cvetejo mandljeva drevesa. Toda do pomladi je še daleč in nikoli ne veš . . .

JE RES, DA TUDI NEKATERE VRSTE RAKA LAHKO PREPREČIMO?
Način življenja in prehrane
kriv za 80% rakastih obolenj?
Znanost še ni ugotovila, katere sestavine so krive, toda statistika je zgovorna
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	,Argumenti
.3.00 človek in zemlja: lberijska favna
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar: Nemščina
17.00	Ob pct'1) z Rosanno Schiaf-fino
17.05	Heidi,. risanka v nadaljevanjih
17.30	V svetu realnosti
17.45	Vlakec:
Pravljice, pesmice in igrice
18.00	Argumenti, vzgojna oddaja
18.30	Mali Siam, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik l — KRONIKE 19.20 Fuiia
Mali pomočnik, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika 20.40 Gor in dol po .stopnicah
NA POČITNICAH, TV film 21.35 Očetje in sinovi
22.05	športna sreda
Oh koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal O tem govorimo
12.30
13.00	Dnevnik 2 OB 13. URI
13.30	Vzgojna oddaja
14.30	Milan: Hokej na ledu
17.00	Program za otroke Ba-rbapapa, risanka
17.05 Sezam, odpri se 17.35 Dogodivščine Black Bcaty-ja. TV film
18.00	Laboratorij 4
18.25 Dnevnik 2 — športne vesli
18.45	Prigode muca Silvestra, risanka
19.00	Dober večer s .. . Kvarte lom Cetra
Družina Robinson, 12. epiz. Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 Tatvina Gioconde, 3. in zadnje nadalj.
22.(K) Hipoteza svobode 22.50 Znanost in tehnika
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 in 10.00 TV v šoli:
Naša obala. Na Sutjeski. Li-
teratura, Film 17.25 Smola Zbilke pravljica
17.40 RoUroanje v deželo lutk
18.00	Obzornik
18.10 Na sedmi stezi	L.;
18.45 Od vsakega jutra rast« 0 DOLINA, BOLJUNEC
19.15	Risanka 19.30 DNEVNIK
20.00	Film tedna: DAN ZA LJUBEZEN
11.35 DNEVNIK 21.50 Miniature:
Roscignn
Koper
19.55 Otroški, kotiček
20.15	DNEVNIK
""ta r
M0J»
Pianist
fer*"
M
hi
20.35 Junaki Telemarka.
22.35 Andska ekspedicija, dok,
Zagreb
18.15 Zlato, dok. film 20.00 RDEČI PRAPOR
SVlCA
19.55 Kulturna agenda 20.30 DNEVNIK
20.45	Argumenti
21.45	Elizabetin portret,
‘H
Ost
TV fi)"1
TRST A
7.00, 8.00,	9.00, 10.00,	11.30,
13.00, 14.00, 15.30, 17.0!), 18.00 in 19.00	Poročila: 7.20	Dobro	jutro;
7.45	Pravljica za dobro jutro;
8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9 05 Skladatelj dirigira; 9.30 Prehrana in zdravje:	9.40 Glasbena	medigra;	10.05	Koncert	sredi	jutra;
10.45	Radio	za šole;	11.00	Ljudje
in dogodki; 11.35 Plošča dheva;
Japonski premier Fukuda je pretekli mesec govoril o tem kako »japonska javnost kaže razumevanje i 1 zanimanje za obrambna vprašanja* in zato je tudi obljubil da »Japonska bo izdelala neobhodne o-brambne zmogljivosti*, to se pravi, da «se bo oborožila*. Ker pa vemo, da se je že oborožila, bi mogli iz tega sklepati, da bo tudi formalno vzpostavila svojo vojsko. To izhaja tudi iz dejstva, da je malo pred to izjavo japonski »minister brez listnice* Kanemaru, ki v vladi odgo varja za obrambo, povzročil več protestov, ko je v govoru neki vojaški enoti izjavil, da »vojska mora predstavljati zadostno grožnjo tujim silam, da bi jih odvrnila pred morebitnim napadom*. Del japonske javnosti, pa tudi marsikdo izven Japonske je izrazil mnenje, da je »takšno govorjenje odgovornega člana vlade v bistvu že neodgovorno*. Japonska, ki nima vojske, »ima pod orožjem* 266 tisoč mož. Ta vojska naj bi bila »nared* za obrambo pred morebitnim napadom. Ta vojska naj bi odbijala tu jo invazijo dokler bi ji ne prihiteli na pomoč »veliki zavezniki* — A-merika. Tako namreč govori ameriško-japonska pogodba. Toda japonska vojska sama na sebi ne sme predstavljati grožnje nikomur. In vendar Kanemaru. ki je član japonske lade, v svojem govoru ne govori o obrambi, pač pa o grožnji.
V modernem zdravstu se čedalje več govori o tem, kako ie bolje in lažje bolezen preprečevati kot pa zdraviti in čeprav se na prvi pogled zdi, da to pravilo za trenutno najhujše zlo, za rakasta obolenja ne pride v poštev, ugotovitve moderne znanosti nakazujejo, da to pravilo velja v večji meri tudi za to bo-lezen ali bolje za celo vrsto rakastih obolenj. In pri tem ne mislimo na že znano in v praksi doslej vedno potrjeno pravilo, ki govori o zgodnjem odkrivanju raka. pač pa imamo v mislih napore, da sc odkrijejo, ,4ei»vnl-ki. ki vplivajo rta Mav' kaiice-roznih bolezni in da te dejavnike ali eliminiramo ali vsaj skrčimo na najmanjšo mero Desetletna raziskovanja cele vojske znanstvenikov' navajajo k temu. da bomo v doglednem času prišli do konkretnih podatkov, ki nam bodo omogočili konkretno preprečevanje bolezni. Res je. povzročitelj te bolezni je še vedno le deloma gotov, določeni znanstveni pojmi so še dokaj nejasni. Znano je, da pri pojavljanju te bolezni zasledimo vebk mozaik najrazličnejših potencialnih povzročiteljev ali dejavnikov, ki da sprožijo divje razraščanje celic, tkiva, torej rak. toda...
In vendar danes vsi kanceto-logi soglašajo v naslednjem: za veliko večino kanceroznih obolenj so krivi dejavniki iz našega ne posrednega okolja. To »kar mi iz okolia vnašamo v organizem je krivo za 80 do 90 odstotkov vseh rakastih obolenj*, tako nekako sc izraža prof. Hietinson, direktor mednarodnega centra za raziskovanje raka, britanski epidemiolog Richard Doli pa poudarja isto misel v enem najbolj znanih in najbolj kvotiranih strokovnih listov, v britanski reviji »Nature*, kjer pravi, da »število
kanceroznih obolenj bi mogli skrčili za 80 do 90 odstotkov če bi upoštevali določene življenjske norme*.
Podobne vesti ali trditve odhajajo iz strokovnih krogov v Franciji, posebno iz krogov francoskega nacionalnega zavoda za zdravje in zdravstvena raziskovanja. In čeprav se zdi, da je v tem primeru zdravstvene strokovnjake zavedlo navdušenje nad nekaterimi praktičnimi dognanji, je statistika zelo zgpvorna. Nekaj podatkov:
Velikokrat je bil žc govor o tem, da kajenje škoduje zdravju. Znane ameriške študije govorijo o toni in domnevo potrjujejo. In vendar moremo tobaku pripisati »le* 33 odstotkov obolenj, prehrambenemu načinu (seveda zgrešenemu!) pa 40 odstotkov. To velja za moške, za katere vdajo še naslednji podatki: razna žar-čenja povzročijo 5 odstotkov rakastih obolenj, neprimerna raba ter raba neprimernih zdravil povzroči prav tako 5 odstotkov o-bolenj, 2 odstotka obolenj moremo pripisati alkoholu. 5 odstotkov obolenj je «poklicnega zna-čaja», preostalih 10 odstotkov rakastih obolenj nri moškem oa odpade na najrazličnejše vzroke, ki pa niso odvisni od človekovega okolja od načina življenja.
Pri ženskah so razmerja neko liko drugačna Največ vzrokov obolenja se pripisuje načinu prehrane in sicer kar 65 odstotkov, tobaku se pripisuje 11 odstotkov, toda ta odstotek sc v zadnjem času naglo veča, kar je tudi logično, kajti šele v zadnjih dveh desetletjih se je tudi ženska v tako imenovani bogati družbi prepustila tej razvadi in posledice tega se začenjajo oglašati šele sedaj. Žarčeme. ki smo ga omenili pri moškem velja tudi /.a žensko in to v enakem razmer-
ju: 5 odstotkov obolenj, na zdravila, oziroma na zle posledice zdravil odpadejo 4 odstotki, za 2 odstotka obolenj je kriv poklic, za 1 odstotek je kriv alkoholizem. To‘da tudi pri tem je treba podčrtati, da se veča. ker se pri »moderni* ženski opaža večanje tega odstotka zaradi vedno večje porabe alkohola. Tako imenovanim eksogenim hormonom pripisujejo dva odstotka rakastih obolenj. Končno preostaja še 10 odstotkov obolenj, ki jih ne pri Disujcjo ambientu. načinu živ-

Iz umetnostnih galerij
Marino Aita v občinski
Vse kaže, da Kanemaru ni sam. Anketa, ki jo je dal izvesti konec lanskega leta, pravi, da je 83 odstotkov Japoncev za to, da se vzpostavi redna vojska. Pred dvema le torna je bilo za vzpostavitev voj ske ”3 odstotkov Japoncev. Pred kakim mesecem .je najmočrejša japonska opozicijska stranka Ko-meito podprl,- idejo o »obrambnih silah*, pa čeprav je to proti japonski ustavi. Socialistična stranka pa je celo za to, da se v parlamentu ustanovi komite za obrambna vprašanja. Pred dvema, tremi leti bi si kaj takega ne mogli niti misliti.
Gre, kot vidimo, za neverjeten preobrat. Posebno zato, ker so vsa povojna leta na Japonskem v mnogih krogih »ugotavljali*, da vojska ne služi ničemur drugemu kot trošenju denarja.
Od vsega početka, odkar je tržaški slikar Marino Aita pričel javno nastopati, so njegova morja, ki jih je verjetno temeljito spozital na svojih čezoceanskih potovanjih, in njegove pokrajine jasno nakazovale, da bo tako v prikazovanju morja kol kopnega kmalu dosegel visoko kakovost nekakšnega krajinarskega realista. V zadnjih letih pa smo čedalje pogosteje opažali da so ga začela zanimati boli živa bitja, deloma človek, še najraje pa toni. konkretneje dirkalni konj. Po Finet-tiju v rrstu nismo imeli slikarja, ki ji ga bila zanimala tematika konjskih 'irk, pa čeprav je Trst mesto konjskih dirk, posebno, ker mu klima dopušča, da se konjske dirke vršijo skozi vse leto.
Marino je mogel - okna stanovanja svojih staršev a Senenem trgu, torej iz same bližine konjskega dirkališča opazovati dogajanja na 'irkališču in je potemtakem povsem razumljivo, da ga je prevzela živahna dinamika te ka teh plemenitih živali. In tako je Marino Aita razstavil v občinski galerii dolgo vrsto svojih slik. ki menda prikazujejo le konjske dirke. Na vseh slikah vidimo dir ja joče konje, ki jih poganjajo pestro oblečeni joekerji na elegantnih lahkih kolesljih, seveda v 0-blaku prahu.
Zanimivo je pri tem, da daje slikar prednost slikanju skupin konj, gledanih od spredaj, kjer je
težje doseči tisti za konja značilni zalet, S tem pa Aita laže pona zori tekmovalno sodelovanje konj med seboj, ker se ne prekrivajo drug drugega, kot je to očitno v stranskih pogledih na enake skupine
Slikarju Aiti rade volje priznamo, da zna dobro opazovati in obeležiti* obnašanje ali bolje iskrivost, morda tudi napetost dirkalnih konj med tekmo in slikarjeva izrazna moč se poleg v barvni skladnosti kaže tudi v odlični risbi, ki pa ni-
m, «* ••	«,*■*.* m •
Takcf pravijo statistični podatki na osnovi zbranih rezultatov. Ustavimo se pri nekaterih številkah. Pri moškem, smo ugotovili, je za ,40 odstotkov rakastih obolenj kriv način prehrane. To je veliko, posebno če dodamo, da se pripisuje tobaku nadaljnjih 33 odstotkov, to se pravi da sta ta dva vzroka kriva za tri četrtine rakastih obolenj pri moških, še veliko zgovornejši je podatek, ki pravi, da bi se človek za 90 odstotkov rešil raku na pljučih, če bi ne kadil. Pravzaprav ne gre le za kajenje, pač pa za vdihavanje tobačnega dima. Tudi človek, ki ne kadi, a prebije veliko časa v zakajenem ambientu. vdihava tobačni dim in si kvari zdravje. «Tobak in alkohol skupaj sta izključna krivca za rak na požiralniku v departementu Illeet - Vilaine*, izjavlja prof. A. J. Tuyns, strokovnjak, ki je s pomočjo svojih sodelavcev izvedel zelo temeljito anketo v francoski Normandiji. Ta anketa je pokazala tudi, da tisti ljudje, ki popijejo na dan od 41 do 60 mamo v alkohola, to se' pravi od pol do tri četrt litra vina na dan, podležejo 4-krat pogosteje raku na požiralniku kot ljudje, ki spijejo le dvajset gramov alkohola oziroma četrt litra vina Ljudje pa, ki popijejo več kot en liter vina na dan, so podvrženi raku na požiralniku dvajsetkrat več kot tisti, ki popijejo le 20 g alkohola, to se pravi le četrt litra ■ vina na dan. Čeprav alkohol v splošnem ni tako nevaren, saj smo ugotovili, da .je kriv le za 1 odstotek pri ženskah in 2 odstotka raka pri moških, ie pijanstvo zelo pogosto eden osnovnih krivcev raka na požiralniku pri ljudeh, ki veliko kadijo. Torej kombinacija alkohola in cigarete je zelo nevarna.
Znanost ugotavlja, da je naj večji povzročitelj raka — način prehrane. Doslej smo govorili v glavnem o nevarnosti, ki da jo predstavlja tobak. Toda tobak je razvada, hrana pa .je nujnost. Čc človek lahko živi brez cigarete, brez hrane ne more. In vendai znanstveniki pravijo, da bi pilo
prehrana, in če ta način prehrane vodi v nevarnost rakastega obolenja, ne preostaja drugega, kot da se lotimo preprostega načina prehrane; torej da uživamo manj mesa, manj tolšč, da uživamo več sadja in zelenjave, kar se pa tiče kruha in peciva nasploh, bi ne bilo napak uživati manj «rafinirano pecivo*, to se pravi kruh i? manj presejane moke, še najraje mešani ali črni kruh.
12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji; 12 10 Pojmo no naše; 13.45 Pristopanje k deželnim od dajam; 13.15 Števerjan '77; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kli-čitc Trst 31035; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Deželni solisti; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 »Av tor išče šest. oseb*, radijska igra; 18.30 Nekaj motivov lahke glasbe.
KOPER
7.30, 8.30,	10.30, 12.30,	13 30,
14.30, 15.30. 16.30. 13.30 in 19 30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jfltro; 8.32 Glasbena .galerija; 9.20 Poje Joan Baez; 9.3J Na na šem gramofonu; 10.00 *L nami je...: 10.10 Otroški kotiček: 10.32 Mini juke-boxe; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Sa moupravljavec:	14.10 Italijanski
zbori; 14.33 Od melodije do melodije: 15.00 Trenutki današnje kulture; 15.10 Zabava vas orke-
ster James Last; 15.40 Popevke:
15.45	Par besed; 16.00 Pismo iz...:
16.05	La Vera Romagna: 10.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Zabavna glasba; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Posnetki iz naših studiov; 19.33 Crash;
20.00	Zbori v večeru: 20.32 Rock parlv; 21.00 .jazzovska glasba;
21.32	Zabavna glasba; 22.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12.00, 13.00,
15.00, 17.00, 19.00 . 21.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujenje;
0.00 in 10.35 Govorno glasbeni program:	12.05 in 13.30 Vi in
jaz 78; 14.05 Popevke; 14.30 Zgodovina ustave; 15.05 Prvi Nip: 17.10 Pogovori o energiji; 19.35 Radijska'igra; 20.39 O obrtništvu:
21.05	O operah: 22.30 Naj govorimo?; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30,	9.30, 11.30,	12.30,
13.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila:' 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Znameniti dogodki v 20. stoletju;
9.32	Radijska igra; 10.12 Pogovo-
ri s poslušalci o ženskem vpraša n ju:	11.32 Govorni oro<fram;
12.45	Tilt, |x)pevke; 13.00 Športni spored: 13.40 Program z Landom Buzzanco; 15.(Ml in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Lahka glasba: 18.55 Orkestri lahke glasbe. 19.50 Sestanek petih; 20.40 Oddaja o
-ost'
čarovniji: 21.29 Glasbene n°v' za mladino.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00.
11.00,	12.00,	13.00, 14.00. 1J'-
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 P"- j„.
lil.«11'
6.50 Dobro
<em -'Gin
K,
ira
'vali
Pi
ICO
>t
ve
J kr
lito
8 10 %
7.30 lz naših ^ K
6.20 Rekreacija; tro, otroci!.
dov; 8.04 Glasbena matineja-Nenavadni pogovori; 9.25 mo pesem; 9.40 Samoupra-s temelji marksizma; 10.15 kam, kako in po čem?:
n
vU»"S C
Turistični napotki; 11.03	q
jinih poteh: 12.1o’ Veliki^* j p orkestri; 12.30 Kmetijski^ j ^
ti; 12.40 Pihalne godbe:	£
glasba; 13.30 Pripone S [
bavna
vam...: 14.05 Ob izvirih
glasbene umetnosti: 14.30 po željah: 15.30 Glasbeni * mezzo;
15.45 Spomini in P'Sctll 16.00 »Loto vrtiljak*: 17-0®^ ,j£
17-ob m
dio ob 17.00: 18.05 Odskctff^nt
ska; 18.30, Utrinki iz
zborovske glasbe;- 19.20 Z&h* * gla$ba; 19.35 Lahko noč:. otoTjj (M
1(1 .1 ft A /I 1 ... „4	mp- mlolnltl pd
19.45 Minute z ansamblom La Privšek; 20.00 Koncert iz studia; 22.20 S festivalov Jys 23.05 Literarni nokturno:	Jt.
Revija jugoslovanskih peMC« ^ bavne glasbe; 0.05 Glasbe"« ,c(; niature; 0.30 Za pozne pleS.
1.03	Zaprite oči in poslus0-'
2.03	Note v ritmu; 2.30 V sg». romantične simfonije: 3.0« jji1 | lejdoskop zabavnih molodi.1' V; Lahke note velikih orkestre ' , L
Pol
K,
Nji
P
čeprav znanost še ne ve nič konkretnega, drži, da je način

stotek rakastfTT 'dBotenj. O tem govorijo konkretni podakti. Res jc, da nekateri iščejo vzrok*, (udi drugje, na primer v podaljšani poprečni življenjski dobi. Toda to drži le do neke meje. Mn: da pa nam bo znanost v kratkem odgovorila na osnovno vprašanje, katera hrana oziroma kateri na čin hrane je primernejši, bolj zdiav.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čustveni položaj je pod zapletenim vplivom zvezd. Imeli boste precej u speha z novimi stiki.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preboleli boste razočaranja In tesnobo. 0-krog sebe boste ustvarili vzdušje zanimanja in. romantike.
DVOJČKA (<kJ.2L5. do 22.6.) Pri pravite načrt za potovanje. S prijatelji boste-navezali boljše stike.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte biti s sodelavci bolj prisrčni in odkriti, kajti to vam, bo služilo za nadaljnje uspehe. Ljubosumni boste.
LEV (od 23.7. d) 22.8.) Vaš srni-
Horoskop
\ -in , 20.1^ Vi(
STRELEC (od 23.11. do » ji- ^ Dan bo pozitiven še posebej v(i ^
Glede čustev
sel za pravičnost vam ne bo dovoli vsega, kar se vam ponuja.
do,22.9)
it
		
Idilo'se pomenile s poslovnidli to-'
variš! Ne spravljajte v nevarnost prijateljstva.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Sreč a jc opoteča, pravi star pregovor. Zato se na srečo ne zanašajte. Majhna čustvena nasprotja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vaša prevelika vnema bo predmet razgovorov. Zmenek z nekom, ki vam je pri srcu..
tranjih urah.
previdnosti.	va
KOZOROG (od 21.12. do P^otiuiU boste moraLi vPr8 a * (J ki se bo pojavilo nei>a<W**jf ” mlajšimi je potrebna strog«6'
VODNAR (od 21.1. do l9Žj„ pravili boste koristno delo. ^; posledice ne bodo takojšOr zdravju bo nekaj narobe. .jji
RIBI (od 20.2. do 20.3.) p boste morali svojo voljo. J' U|j ne bo lahko. Izogibajte se V glih sodb do drugih.
h
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Tito
IZBOR /Z DEL
Izbor iz knjigah:
del tovariša Tita zajema osrednje teme iz celotnega avtorjevega opusa v naslednjih petih
1.	REFERATI NA KONGRESIH IN KONFERENCAH KPJ IN ZKJ
2.	DELAVSKI RAZRED IN ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
3.	NACIONALNO VPRAŠANJE IN REVOLUCIJA
4.	SAMOUPRAVLJANJE
5.	JUGOSLAVIJA V BOJU ZA NEODVISNOST IN NEUVRŠČENOST
Dela tovariša Tita so temeljni ustvarjalni prispevek k marksistični misli, najpopolnejši in najmočnejši izraz idejnopolitičnih in zgodovinskih izkušenj in prakse našega komunističnega gibanja ter njegovega boja za revolucionarno preobrazbo družbe in zgraditev samoupravnega socializma. Hkrati pa ima Titovo delo daljnosežen, svetovni pomen v boju delavskega razreda in vseh naprednih sil za neodvisnost, enakopravnost, neuvrščenost in socializem.
Izbor je sestavil poseben uredniški odbor z urednikom celotne izdaje prof. dr. M. Filipovičem na čelu. Izbor bo izšel v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije.

S
kjer ve prehaja v drobnjakarsko | treba način prehrane temeljito
__ .... •	.. ........I— J.	Ič n»ln« »nnncf irunili f uril
prikazovanje nepomembnih na drobnosti, saj,, teh tudi gledalec med dirko ne more zaznati. Bolj kot oblika zanima Aito dinamika dirke in tako nam ustvarja slike, ki ka e jo resnično drvenje konja, ne va nekakšno fotostiko v tisočinkah sekunde osvetljevanja.
ie omenjeni Finetti je skozi vse svoje življenje ostal zvest konjski tematiki. Zato bo zanimivo slediti, ali bo tudi Aita ostal zvest tej tematiki. ki jo je tržaško slikarstvo tolik- let "memarilo.
M. B.
Prejeli smo
.,N ratAhsA - Revija za družbena vprašanja. Štev. 12. letnik XIV. Izdaja fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Uredništvo: Ljubljana, Titova cesta 102.
proučiti. Kadar znanstvenik trdi, da je treba preprečevati rakasto obolenje z načinom prehrane, misli na tisto hrano, ki bi naj manj prispevala h kopičenju kan cerogenih tvarin v prebavnem traktu. Znanost pa šc ni prišla tako daleč, da bi nam znala povedati, katera sestavina naše hrane je bolj ali manj kanoero gena. Nikakega dvoma ni, da ie škodljiv bogat način prehrane. Statistika, ki je prav gotovo najbolj zgovorna in neizpodbitna pravi, da je največ rakastih obo len.j v deželah, kjer je prehrana bogata, kjer ljudje bogato živ: 10. Podrobnosti, konkretni vzroki, razlogi, vse to je pa še zavito v tajnost. Znanosti še ni uspelo od kriti mehanizmov, ki sodelujejo pri tem. Toda eno je gotovo. Ro gata hrana pa je tista prehrana, ki vsebuje veliko mesa. tolšč, sladkorja itd. In če je to bogata
Državna založba razpisuje prednaročilo za slovensko izdajo.
Cena kompleta je 750.— dinarjev
(plačljivo v zaporednih mesečnih obrokih po 100.— dinarjev)
Knj!gi «REFERATI NA KONGRESIH IN KONFERENCAH KPJ NEODVISNOST IN NEUVRŠČENOST» sta že izšli, ostale tri
Knjige lahko naročite v vseh knjigarnah, pismeno pa jih
IN ZKJ» in ((JUGOSLAVIJA V BOJU ZA knjige pa izidejo do 11. kongresa ZKJ'
lahko naročite na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
NAROČILNICA (zb naročnike iz Jugoslavije) PD II Nepreklicno naroram knjige:
TITO - IZBOR IZ DEL
Znesek 75(> din bon plačal takoj ali v zaporednih mesečnih obrokih po IOO din.
Knjige mi pošljite na naslov (tiskane črke!):
Zaposlen pri:
Ustrezno prosimo, vpišite oziroma označite! Kraj in datum
Podpis naročnika
Knjige so na razpolago tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ulica sv. Frančiška 20

'Gorski
DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. februarja 1978
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
IANK0VA RAZOČARALA VČERAJŠNJEM SMUKU
je komaj 6. mesto - Zmajala je GiulianaUampiJlia
(Turin)
'Umovanj na tem piemont-
V prvem
rGiuii UČiŠČU Je v smuku zmaga 'lčarlfn& Pampiglia. Dvajsetletna 1%,’ ki je doma iz Turina, kjer
Vrhitektur°, Je bi'® na 2900
oju, Pr°Bi gladko prva, medtem %1;0 e tekmovalke niso izpolnile Kali i,aN' Sai srrio 0<^ n.i*h Pfiea-) Dri aj vfč- Manjše presenečenje ianco ^rav''’ 16-letna Alessandra Hii'n ^ea Gamper. Plankova, !o f.,a na generalki najboljša, je ‘»zocr '
®rala. Prejšnja nosilka na va, je zasedla 13. me-
Jkrttičn,
fe&sa - r- r"-,j
^ u aržo pri smuku; na tremn-%itiiga'0m Pa Je ta nevšečnost
Hgiv^erajšnjim smukom, pri ze i - nwn vremenu in na dobri pro-
krir-ar ne smemo oceniti pre-*i,0Sf^n?. ker ji bolečine v hrbtu bi imela najbolj
f "
Se je
9eka
Pripetila tudi nesreča, ko fnlada tekmovalka iz Corti
di v Ribiškem naselju), nato pa bo odpotoval v Abano, kjer bodo igralci prenočili pred tekmo v Vicenzi.
nogomet
Cruyff ne bo šel v Argentino
Sloviti nizozemski nogometaš Joan Cruyff, ki igra v Barceloni, je izjavil, da ne bo nastopil na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Argentini.
TEL AVIV — Izraelska državna nogometna reprezentanca je doma odigrala dve prijateljski tekmi z Dansko in je obakrat zmagala: prvič z 2:0, drugič pa z 1:0.
NOGOMET v	»NOGOMET
V narašča,jniškem prvenstvu
JUGOSLOVANSKI POKAL
Danes v Splitu Hajduk-C. zvezda
V osmini finala za jugoslovanski nogometni pokal se bosta danes v Splitu spoprijeli ekipi, ki sta tudi kandidata za osvojitev končnega prvega mesta v tern pokalu, in sicer Hajduk in Crvena zvezda.
Hajduk je že lani osvojil pokal, Crvena zvezda pa je že vrsto let ena boljših jugoslovanskih enajsteric. Nič čudnega torej, da vlada za to srečanje na samo v Splitu, temveč v vsej Jugoslaviji izredno zanimanje. Oba kluba imata širom po Jugoslaviji največje število navijačev.
Borova drugoligaška moška odbojkarska šesterka letos ne izpolnjuje vedno pričakovanj svojih navijačev
DREVI NA PROSEKU V 2. AL
Gaja-S. Marco v boja za točke
Danes bo na Proseku prvenstvena nogometna tekma 2. amaterske lige med enajstericama Gaje in S. Marca.
Srečanje se bo začelo ob 20. uri.
Juventina presenetila z zmago nad Villessejem
Lepo zmago so si med kadeti priborili tudi Brežani
NARAŠČAJNIKI Villesse — Juventina
0:1
JUVENTINA:	Rusjan, Makuc,
Sturm, Marcolina, F. Dsvetak, V. Devetak, Doljak, Lepore, Cordeschi, Leban, Markočič.
STRELEC: v 35. min. d.p. Venče Devetak.
Ko je že izgledalo, da se bo tekma končala z remijem, kar bi bil v bistvu najpravilnejši rezultat in bi predstavljal za štandrežce že velik uspeh, je Juventina tik pred koncem tekme dosegla gol z odličnim prostim strelom Venčeta Devetaka in odnesla s furlanskega igrišča obe točki. Omeniti moramo, da so «belo-rdečiv kljub zelo blatnemu igrišču zaigrali precej dobro in to predvsem
..................................iiiiiiiiiijiiiiNiiiniii.iHiiiiiiiumuiiimiiiiMiiiiimiiiiiii.........................................................................................■■im..................................."im......"""'....................................................................
ODBOJKA
V PRVENSTVU NARASCAJNIC
Za 1
ito,**s proge in se zaletela v Pr; televizijskega operaterja ter r- k tern zlomila stegnenico.
J C k tokaj na sporedu ženski
j ji ^
fjli	lestvica včerajšnjega
,yiii l c 'ka Pa je sledeča:
5,t I n'pamP'glia (CUS TO) 1’55”70
*7a- X i	kTPflVinn čl orlinio^	1*56''26
......J	1’56”35
# * L	Gamper (Ultimo)	1’56”97
isb« Ij	i?otta (Goggi Lib.)	1’57”40
**	ank (Vipiteno)	1’57”65
| MDMlNG — Naslov avstrij-!£l vn*k prvakov v smuku sta J»,Prt ženskah Moser-Prdllova, sk‘h pa Enn,

RE|) tekmo s TRIESTINO
^lan prispe Ves v Trst
ihS ko prispelo v Trst Milano ‘jj)[J) i^tvo, ki se bo jutri popoldne Pomerilo na tržaškem L. Iu>> v prijateljskem srečanju
P00-
0.12- j(|j bo na tržaškem občinskem K f»j že danes popoldne opravil v^ii^tog, svoj zadnji trening pa 1 v soboto zjutraj (morda tu-
""..................................«.............
BOROVKEPRVE V SVOJI SKUPINI
Vodstvo so si priborile v zadnji tekmi z zmago nad ekipo OMA
N ARAŠČAJNICE
Bor A — OMA A	2:1
(12, -13, 3)
BOR A: Zergol, Nacinovi, Monta-nari, Birsa, Tomšič, Vigini, E. in L. Maver, Gerdol, Zupančič.
Zadnja tekma v A skupini prvenstva naraščajnic med Borom A in A ekipo OMA je bila zelo borbena in zagrizena ter je prinesla borov-kam tesno a zato toliko bolj zasluženo zmago. Po osvojitvi prvega seta so borovke popustile v naslednjem, ki je bil zaradi tega najbolj enakovreden in borben. V tretjem so se slovenske odbojkarice spet zbrale in so slavile povsem zasluženo zmago. S to zmago so borovke zasedle prvo mesto na lestvici svoje skupine in sedaj čakajo na spopad z zmagovalcem B skupine, ki bo ali Breg ali pa Kontovel.
SAMO
20.1'1
■A
\b'
%•
:k
Pokal pokalnih prvakov
hlijanski polfinale?
'Mti bo danes igral z reškim Kvarnerom
r
M
^toPskem košarkarskem tek-
V
'AjA za pokal pokalnih prva-danes zadnje kolo v obeh
\a} skupinah.
\ 'fj? ko sta italijanska zastop-%ina,‘*ka favorita za vstop v Štirn pa ie edini jugoslovanski N i,Jk' Kvarner z Reke, z dve-Katha na zadnjem mestu,
(e. A SKUPINA S z1 skupini je zmagovalec že K j® -ie italijanska peterka Ga-% L Cantuja. Varovanci tre-I Dtotj Uraisana bodo danes igra-SiJ. iškemu Kvarner ju, ki je kolu jugoslovanskega ■r9|, ,a Proti Brestu dokaj dobro
jStjSeeno Da mislimo, trij A današnjem srečanju ne-
LESTVICA
\e 1 Gaen 6, Den Bosch 4,
4.
V . , B SKUPINA
skupini .je stanje bolj ize-a brvem mestu so kar K, (jg' vseeno pa je pričako-- se bosta v polfinale uvr

da je
CS v
1AJav°rit.
I^JLPANAŠNJEGA. 6. KOLA IS. 1 * Kvarner, Den Bosch
pdne (Gabetti) bo igral z drugim B skupine (Sinudyne).
PARI DANAŠNJEGA, 6. KOLA Sinudyne - Steaua, Sodertalje -Barcelona.
LESTVICA
Barcelona, Sinudyne in Steaua 6; Sodertalje 2.
TENIS
JOHANNESBURG - V južnoafriški teniški reprezentanci, ki bo marca letos nastopila v Tennesseeju (ZDA), bo tudi mlad mulat Peter Lamb. 18-letni Lamb ne bo sicer, nastopal na srečanjih, ki jih bodo Južnoafričani imeli z Amerikanci. Po besedah tajnika federacije, je na: men vodstva predvsem ta, da bi Lamb doživel (skupno z nekim Ven-terjem. ki bo v enakem položaju kot on) vzdušje Davisovega pokala, ker sta mlada igralca izredno obetajoča. Predsednik južnoafriške teniske federacije Franklin pa je zanikal, trditve, po katerih naj bi bila izbira Lamba samo zato, da bi dokazali, da v tej državi ni diskriminacije v športu.
NAGOYA — Japonci so sklenili
ddyne in Barcelona. Vse predlagati kandidaturo svojega me tja®), da bo polfinale zgolj sta Nagoye za sedež letnih olimpijci*, kajti prvi iz A sku-1 skih iger leta 1988.
2. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Solaris	1:3
(7:15, 7:15, 15:4, 11:1.5)
DOM (Gorica); Nanut L., Černič M., Prinčič J., Orel I„ Černič L., Spacal B., Klanjšček D., Cijan S. in Komel I.
SOLARIS (Trst): Ražman, Belsas-so, Pizzimenti, Luch, Tomassini, Viola, Del Piero, Aiello, Giacca, Baroni.
SODNIK: Sartori Claudio; zapisnikar: Vladimir Kont (oba iz Gorice). OCENA SOJENJA: dobro.
V	soboto zvečer je goriški Dom na domačem igrišču doživel drugi zaporedni poraz v letošnjem prvenstvu 2. moške divizije. Če je bil prejšnji poraz domovcev v Marianu le golo naključje, pri drugem porazu o tem prav gotovo ne moremo govoriti. V srečanju med Domom in So-larisem je bila na igrišču le ena e-kipa in sicer tržaška. «Belo-rdeči» so namreč tokrat zaigrali povsem neorganizirano, neborbeno in brez vsake stimulacije.
V	tej sliki stA se odvijala posebno prva dva 'seta; ko je očividno kazalo, da ddfriovH' v tem nastopu E' grajo podrejeno vlogo in niso kos gostom.
Le v tretjem setu so se naši fantje prebudili. Zaigrali so bolj organizirano, zlasti pa so bili učinkoviti v napadu. Omeniti moramo tudi, da je nasprotnikova ekipa v tem setu rahlo popustila.
V	četrtem setu pa so naši fantje nadaljevali s požtrvovalno in učinkovito igro. Posebno v prvem delu seta so uspeli nasprotnika povsem zrnesti in vse je že kazalo, da bo Dom stanje izenačil na 2:2.
Toda v drugi polovici seta se je «belo-rdečim» zataknilo in ekipa So-larisa je prevzela vodstvo s tremi, štirimi točkami prednosti.
Zaključek srečanja je bil zanimiv, saj sta se obe ekipi borili za vsako žogo. V ključnih trenutkih pa je bila tržaška šesterka spretnejša in je tako tudi zasluženo osvojila novi točki v letošnjem prvenstvu.
Omeniti moramo, da se ekipa Doma nahaja v tem trenutku v krizi, ki pa se jo da odpraviti s požrtvovalnimi in rednim delom. Poraz v Marianu je našim igralcem pustil posledice, posebno psihičnega značaja, saj (zlasti v prvih dveh setih proti Solarisu) «belo-rdečo» ekipo na igrišču ni bilo prepoznati.
V	prihodnjem 4. kolu 2. moške divizije, bo Domova šesterka počivala. Ta počitek bo prav gotovo dobrodošel našim fantom, ki se bodo lahko v tem času ugodneje pripravili za naknadne naporne prvenstvene nastope.
I. K.
AVTOMOBIL I2EM
Ford escort zmagali
KARLSTAD — Šved Waldegaard je s ford escortom zmagal na letošnjem rallyju Švedske, na približno 1400 km dolgi zasneženi in poledeneli progi. Izredno dobri Blomqvist (lancia stratos) mu je bil stalno za petami, a je moral nazadnje opustiti zasledovanje, ker je preluknjal gumo. Prava nesreča za Blomqvista, ki je bil najboljši na posebnih preizkušnjah. Wj)ldegaard je tako z lahkoto privozil do cilja, kljub temu da je imel stalno težave z gumami.
Na drugo mesto se je uvrstil Finec Mikkola (ford escort), pred ro-jakdm Alenom (fiat 131).,Drugi fiat 131 -je zasedel 6. mesto (Lampinen), vendar absolutni zmagolavec tega rallyja je ford, ki mu pripada, poleg prvih dveh, še 5. mesto, po zaslugi Vatanena.
Končni red na cilju pa je sledeč:
1.	Ford escort
(VValdegaard)	6.41’40”
2.	Ford escort (Mikkola)	6.42’06”
3.	Fiat 131 (Alen)	6.43'26-’
4.	Lancia stratos
(Blomqvist)	6.47’U”
5.	Ford escort (Vatanen)	6.49’01”
6.	Fiat 131 (Lampinen)	6.55'35”
7.	Opel kadett GTE
(Danielsscn)	6.58’45"
8.	Volvo (Walfridsson)	7.16’il”
9.	Saab (Stromberg)	7.17'02”
NAMIZNI TENIS
1. ITALIJANSKA ZENSKA LIGA
Kdaj finale za državni naslov?
Nesprejemljivo ravnanje Krasovega nasprotnika iz Barija
Ko je na začetku tekmovalne sezone namiznoteniška zveza sestavila koledar sezonskih obveznosti, je bilo predvideno, da bo finalni spopad za določitev državnega ekipnega prvaka 18., oziroma 19. februarja. Le nekaj dni nas loči od tega termina in ni še dokončno znano, če bodo tekmo med Krasom in ekipo GBC Bari, ki sta osvojila prvo mesto. v severni,: oziroma južni skupini prvoligaškega prvenstva, odigrali res konec tega tedna ali jo bodo posticipirali.
Zakaj ta negotovost? Enostavno, vendar! Ekipa GBC Bari trenutno ni v najboljši formi, zaradi tega bi radi odigrali to srečanje pozneje. Ker je predsednik GBC član vsedržavnega vodstva, ima pač precej vpliva in je predlagal celo naravnost nesramen datum — 11. marec, ko bo Miličeva nastopala na evropskem prvenstvu. Krasov ocbor teh neresnih predlogov sploh ni vzel v poštev, ker ima že v celoti nasičen tekmovalni koledar in je potrdil, da mora ekipa igrati konec tega tedna. Pretirano taktizi-
ranje GBC pa dokazuje, da se južnja-kinje bojijo Krasovih deklet/ ki niso brez možnosti za j osvojitev, po -treh neuspelih vposkusih, državnega ekipnega naslova.
—bs—

KOŠARKA
»liti
V PRVENSTVU DEČKOV
Uspešen nastop Domove ekipe
V zelo izenačeni tekmi so premagali zagrajsko peterko
V	TEKMI ITALIJA - ŠKOTSKA
Odločilen doprinos
Sonje Miličeve
V	zadnji tekmi v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov je v Legnanu italijanska državna namiznoteniška reprezentanca premagala Škotsko s tesnim 4:3 in si tako za gotovila končno prvo mesto ter napredovanje v prvo jakostno skupino. Kot že na vseh letošnjih nastopih, je kot edina ženska predstavnica branila barve «azzurrov» igralka Krasa Sonja Milič, ki je nastopila v srečanju posameznic in vmešanih dvojicah. Miličeva je bila takrat odlična, saj ji je uspel veliki podvig, da je premagala z gladkim 2:0 škotsko prvakinjo McKey. ki je vsaj na papirju veljala za absolutno favoritinjo. Sonjina zmaga je bila odločilnega pomena ’ža; uspeli' Italija, saj bi v primeru poraza bili «azzurri» ob prvo mesto na lestvici zaradi slabšega količnika. V mešanih dvojicah sta Miličeva in Bisi sicer zaigrala zelo dobro, po zagrizeni par-;iji pa sta le morala priznati premoč škotskega para.
IZIDI
minikošarkarji niso mogli dolgo u pirati bolje uigrani ter predvsem višji ekipj Arteja. Domovi??' so bili enakovredni nasprotniku) samo v prverri delu tekme ter so precej časa tudi vodili. Za slovensko ekipo je bjl usoden drugi del tekme, ko so zaradi pomanjkanja pravih menjav prepustili pobudo nasprotniku, ki, je s hitrimi protinapadi nizal koš za ''osem ter zasluženo zmagal.
Prihodnjo tekmo igra Dom v petek, 17. 2., na domačem igrišču v Stražicah proti ekipi Ardite B. Tekma se bo pričela ob 15. uri.
Vili Prinčič
TENIS
SEATLE — Američanka češkoslovaškega porekla Navratilova je slavila že svojo 25. zaporedno zrnago v tej sezoni: na mednarodnem teniškem turnirju «Virginia Slims» je v finalu premagala Nizozemko Stove s 6:1, 1:6 in 6:1.
Sagrado — Dom 42:43 (23:22)
DOM: Krulc 2, Cingerli 12, Kro-šelj, D. Uršič 8, Zavadlav 4, Wal-tritsch, F. Devetak 15, Prinčič, Ma-kuz 2, Čotar.	\
Domovi dečki so uspešno začeli j
v zadnjih sekundah igre je kapetan Uršič dosegel zmagoviti koš.
Vladimir
KOLESARSTVO
GENOyA-p»el..Ijbru„Sb,
Italija — Škotska	4:
Bosi - McKnee	2:0
Costantini - Jule	2:0
Milič - McKey	2:0
Milič in Bisi - Jule in McKey 1:2	
Bosi in Bisi - McKnee in Jule 1:2	
Bosi - Jule	0:2
Costantini - McKnee	2:0
- bs -
ATLETIKA
sledita mu Saronni in Sercu, tretja ( zoritancami .Italije, Belgije in Špa
so se Dornikovi varovanci oddolžili za poraz iz prvega srečanja.
Obe ekipi sta stopili na igrišče s trdno voljo, da pospravita nov par prvenstvenih točk. Zaradi tega se je že od prvega sodniškega žvižga dalje začela zelo izenačena in napeta borba. Stalno sta se ekipi menjavali v vodstvu in razlika v koših ni bila nikoli izrazita ne za eno ne za drugo moštvo.
Podobno je bilo tudi v drugem polčasu. Zaradi živčnosti je sledilo na obeh - straneh veliko naivnih in začetniških napak. Tako je prišlo do velike zmede na igrišču in sodnik je le z veliko težavo obdržal vajeti igre v svojih rokah. Kljub vsemu so se prav v zadnjih minutah domačini oddaljili za nekaj točk. Domov-ci pa so z zelo agresivno in požrtvovalno igro dohiteli nasprotnike in
pa je dvojica Gimondi - Allan. i -p0 b0 v bistvu nekakšna gene
M- k- | t i.i'n.a pred evropskim prvenstvom, ki bo na sporedu 11. in 12. marca v Milanu.
avtomobilizem
MONACO — Organizatorji medna- j rodne avtomobilske dirke za VN Mo-naca (formula 1) so prejeli za to letošnje tekmovanje toliko prijav pilotov, da bodo morali izvesti kvalifikacijsko predtekmovanje.
ATLETIKA
BEOGRAD — Jugoslovan Borislav Pisič je izenačil evropski dvoranski rekord v teku na 60 jardov z ovirami s časom 6”9.
Prvi je ta čas dosegel leta 1969 vzhodni Nemec Boetge.
MINIBASKET
Danes Bor — SGT
V okviru prvenstva v minibaske-tu za Trofejo S. Sebastiano bo danes Bor igral na «1. maju», ob 17. uri, proti močni ekipi SGT.
Arte B - Dom 36:20 (12:14)
DOM: Battello, Zanier 2, Kont, Roner, Gruzovin 6, Cej 12, Lakovič, Del Medico, Pahor, Bric, Makuc, Waltritsch.
Z okrnjeno postavo se slovenski
V GOSTEH PRI ZSŠDI
Določen termin gostovanja športnikov iz SR BiH
Pred odhodom delegacije telesno-kulturnih delavcev Zveze organizacij za telesno kulturo iz SR BiH, ki so bili na dvodnevnem obisku pri ZSŠ Dl, so se dogovorili o datumu in programu letošnjega gostovanja bosanskih športnikov v zamejstvu, športniki iz Sarajeva, Tuzle in Jajca bodo dopotovali k nam 2. junija in bodo ostali do 6. junija. Tekmovanja bodo potekala v naslednjih panogah: nogomet, košarka, namizni tenis (moški in ženske) ter odbojka (moški in ženske), morda pa bodo vključili tudi šah. Poleg tekmovalcev bodo tedaj prisotni tudi predstavniki klubov, da bi vzpostavili konkretne stike za nadaljnjo sodelovanje med pbsameznimi društvi. Te stike bo treba razširiti tudi na prosvetno - kulturno področje, da bi i-melo čimgloblji vsebinski pomen. Domenili so se tudi, da bodo podpisali listino o sodelovanju, ki bo formalno ponazarjala bratsko prijateljstvo med športniki iz BiH in zamejstva.
—bs—
OnVKSTIl O
TPK SIRENA
sklicuje 25. februarja ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju
, OBČNI ZBOR Dnevni red: ' ■
1.	Otvoritev,
2.	Poročila,
3.	Pregled preteklega delovanja
4.	Volitve,
5.	Diskusija.
na sredini igrišča ter v obrambi.
V	nedeljo, 19. t.m., bodo ob 10. uri naraščajniki igrali v Štandrežu zaostalo tekmo z Medeo.
Bip.
CGS — Rreq	4:0
BREG: Scheriani (Smotlak I.), Ša-vren, Mahnič, Smotlak S., Pavlerič, Albertini, Grizonič, Zonta, Kofol (Štefančič), Ražem.
CGS: Sartori, Caselli, Benigni, Sar-toro, Zamarini, Torelli, Richter, Bianchetti, Dspangher, Cioffi, Spi-noglio (Lotta).
V	neugodnih razmerah so Brežani klonili močnejšemu nasprotniku. Tekma je bila prijetna le v prvem polčasu, dokler so «plavi» vzdržali hiter ritem, ki ga je vsilil nasprotnik. Brežani so se v tem delu igre zlasti dobro izkazali na sredini igrišča, kakor tudi v obrambi. Večkrat so sprožili nevarne protinapade, ki jih pa konice niso znale izkoristiti.
Vse je kazalo, da se bo tudi v drugem po'času prejšnja igra ponovila, toda ni bilo tako. Zamarini je prodrl po levi strani, ukanil vratarja in povedel. Reakcija «plavih» je bila neučinkovita. Zaradi besedičenja v vrstah Brega je codnik (povsem pristransko) prisodil domačinom prosti strel v k;>?..-kem pro-
storu, ki ga je igralec _'vilka 13 neubranljivo poslal r o mreže.
S tem zadetkom je b fo * '-me praktično konec, saj so o. j razigrani domačini popolnoma razpolagali z demoraliziranim in utrujenim nasprotnikom ter povečali svoje vodstvo z Zamarinijem in Richterjem.
Jolo
KADETI
Op. Supereaffč — Breg 2:3
BREG: Ota (Sancin P.), Sancin Z,. Grizonič M., Slavec, Ražem, Pavletič, Krevatin, Grizonič P., Ferluga, Zonta, Krmec.
Na malem openskem igrišču so Bregovi kadeti nepričakovano odnesli obe točki, ko je že kazalo, da bodo doživeli trpek poraz. Domačini so že vodili z 2:0, ko je bil v prodoru P. Grizonič zrušen v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je uspešno streljal Zonta in skrajšal razdaljo. Brežani so oživeli in potisnili nasprotnika v obrambo. Po lepo izpeljani hitri akciji je Krmec z glavo izenačil. V poletu so «plavi» zaradi prenagljenosti zapravili marsikateri zadetek. Končno se je zopet nasmehnila sreča Krmcu, ki mu je v gneči pred nasprotnikovimi vrati le uspelo zadati zmagoviti gol. «Pla-ve» moramo pohvaliti predvsem zaradi tega podviga, saj je nasprotnik že vodil z dvema točkama naskoka.
Jolo
Primorec - S. Marco 1:5 (1:1)
PRIMOREC: Grgič, R. Malalan, Petretig, Cibic, Križmančič, Saražin, B. Kralj, Stranščak, I. Kralj, Krasna, D. Kralj.
STRELEC za Primorca: I. Kralj. SODNIK: Ghersenti.
V prvenstvu kadetov je Primorec odšel z lastnega igrišča visok-' poražen. Treba pa je pripomniti, da so Trebenci tri četrt tekme dobro kljubovali nasprotniku.
Prvi so prišli v vodstvo gostje, ko je njihov napadalec lepo ukanil domačega vratarja. Domačinov to ni potrlo in so kmalu nato remizirali s silovitim strelom Igorja Kralja. V tem trenutku so bili Trebenci boljši tekmec. V 35. minuti so prišli spet do zadetka. Križmančič je iz prostega strela lepo zatresel mrežo, a sodnik je zadetek neupravičeno razveljavil.
Vsekakor pa je do ključnega dogodka prišlo v drugem polčasu, ko je sodnik dosodil najstrotjo kazen za domačine, a jo je Križmančič neredno zastreljal. Nasprotno, do gola so prišli prav gostje. Od tedaj dalje so domačini čudno popustili in predstavniki San Marca so to izkoristili.
Bruno Križmančič
OBVESTILO
SPDT obvešča, da bodo 12. zimske športne igre v nedeljo, 5. marca, v Ravasclettu oz. na Zon-colanu.
Vse podrobnosti bomo še javili.
JANEZ VIPOTNIK
HODNA
37.
hC
!*«bo
LETINA
W*°o se je prepredlo z oblaki. Veter jih je kopičil in 'ttL.P0 nebu. Iz zvonika se je kadilo. Po cesti je ja pa i5 o,/* bele stebre prahu. Posvetil se je blisk, svetloba ela oči, da je stisnilo pri srcu. Padle so prve de-^aPlje. Oblaki so počepnili nad hribe, ovili vršičke MwS s sivkasto meglo. Vleklo je čedalje bolj, nagibalo je 8 dreves zdaj sem, zdaj tja, se lovilo okrog vogalov.
in tam je počil strel, kakor bi posadka hotela po-’’ ne spi.
.es dan je bilo enako. Proti večeru je pošteno padalo, klokotal po strešnih žlebovih, padal pošev, da so se 6 O, 0l<na. V mežnariji je pogasilo ogenj. Iz zvonika se kadilo. Ogenj se je vzpenjal v samo ostrejše. Megle Potegnile s hribov, se spustile čisto k vasi, krožile t6veh Streh- Kaplje so dolble po pločevinastih odtočnih žlebovih, pele, prasketale, škropotale kakor stu-• Hlad je pritisnil.
Partizani so posedali po hišah, se sušili In dremali. 1 so noči. Ko se je zmračilo, so artilerci pripeljali top
na trg pred cerkev. Nameravali so ponoviti akcijo. Ustreliti tri granate v bunker, z bombaši razstreliti bunker, obstreljevati župnišče in ga zatem naskočiti.
Bombaši so se stiskali pod napuščem. Velike luže so se nabirale na tleh. Od oblek je curelo.
«Kakor da bi se kopal. V vodi stojim. V škornje mi teče,» se je jezil Slave.
«Nekaj je pa le dobrega ob vsem tem dežju,» se je oglasil Milan. «Govorimo lahko na glas. Šumenje dežja vse zaduši.«
«Pojdi no,» mu je ugovarjal Slave, «kar napoti se k bunkerju, boš videl, kako dobro te bodo slišali! Le kaj mečkajo topničarji. Rad bi že bil pod streho!«
Topničarji so imeli resnično težko delo. V deževnih zavesah, ki so jih zaprle od vseh strani, nikakor niso mogli ugotoviti, kje so bunkerji. Nič drugega jim ni preostalo, kot da so čakali na bliskanje strelov in se po bliskanju ravnali. Pomeriti naravnost v strelsko lino niso mačje solze. Veliko strelov so morali videti, da so končno dobro naravnali cev.
♦ Pali!« je komandir baterije zavpil kakor na manevrih. Zdaj je lahko kričal, ko ga razen kanonirjev nihče ni slišal.
Zabliskalo se je, zagrmelo in granata se je s strašnim treskom razletela v prvem bunkerju.
«Odkrhnil mu je kos betona,« je dejal Milan.
«Imaš pa dobre oči,» se je zarežal Slave. «Pripravimo se,» jih jo pozval. «Se dve granati in pot pod noge1«
Ko so topničarji vlagali drugo granato v cev, je na Rakovniku dvakrat zapovrstjo počilo. Partizani so dali glave pokonci. Bržkone bo tako kot včeraj, se je tolažil
Slave. «Pod vasjo bodo luknje vrtali,« je kimal bombašem.
V tistem trenutku je zažvižgalo skozi zrak, da je preglasilo šumenje dežja, kakor bi se nebo pretrgalo na več kosov. Zabliskalo se je in zagrmelo. Strašna eksplozija je zaustavila dež. V bliskavici so se obrazi groteskno zarežali. Zemlja se je stresla pod koleni, blato je brizgnilo pavzgor. Prst se je spremenila v vodo. Mina je priletela naravnost na topovsko cev. Postave pri topu so bile v trenutku zalite z blatno brozgo, padale so druga čez drugo, migotale, se premetavale, kriki so se dušili v dežju. Železni drobci so dobesedno razsekali topničarje. Komandirju je košček granate presekal vrat, da je kri grgrala, kakor bi zlival tekočino iz trebušaste steklenice. Preden so se partizani pri gasilskem domu in pri cerkvi zavedeli, kaj se dogaja, je zadonela druga eksplozija. Majčkeno slabše merjena mina je padla dva metra od topa.
Vasja se je pognal k topničarjem. Tekel je komisar. Slave. Štab brigade je bil naenkrat sredi trga. Bombaši, partizani.
«Barabe,» si je dal duška Slave. Toda nobene pomoči ni bilo več treba. Vsi štirje topničarji so bili mrtvi.
• Strahota,«, se je zgrozil komandant brigade. Kako dolgo že ni bilo štirih mrtvih naenkrat. Kakšni borci, si je dopovedoval. Na, zdaj smo brez topničarjev. .Tukaj nimamo kaj iskati, se je odločil.
In ona banda je zbrala prave mojstre na Rakovniku, ga je spreletelo. Neverjetno. So merili ves dan, da so tako v polno zadeli? Dve mini in nič več. Samo dve mini.
Partizani so odnesli mrtve.
«Odhod!« je zadonelo povelje.
“Kaj je Mariju?« je vprašal Vasja. «Nekam čuden je. Nekaj ga tare.«
«Kaj naj bi ga trlo?«
“Ne vem Nič ne vem. Vem le, da je otožen. Poveša glavo. Utihnil je. Ves je odsoten, razmišljen. Nekaj ni v redu. Daj, pogovori se z njim!«
Če je Marij utihnil, je gotovo kaj hudega. Takšnega si komisar skoraj ni mogel predstavljati. Vedno ima polna usta besed, razen kadar jš in kadar spi. Potoki stavkov pri njem nikoli ne presahnejo. Toda ni le čveka, kakor ga je krstil Slava Tiste vrste človek je, ki se raduje življenja na vsakem koraku. Raduje, pa tudi zajema iz njega. Pri tem redko izpusti priložnost. No, poleg tega je dober in zvest tovariš. Borec, ki dviga razpoloženje v bataljonu tudi tedaj, ko je hudo. Včasih sicer človek dobi občutek, da se mu. smejejo kot burkežu, a ga to nič ne moti. Ce je utihnil, mora biti kaj presneto resnega.
Drugo jutro sta se namenila po grapavi cesti na klancu proti vrhu hriba do stražarskega mesta. Odondod se je odprla dolina vse do nejasnih, meglenih obrisov mesta v daljavi. Po dolini se je kakor glista vijugala tesna bela cesta.Pusta in prazna je pohlepno čakala popotnikov, vpreg, vozov, avtomobilov. Dvakrat jo je prečkala železnica, elegantna v svojih lahnih zavojih, mrzla. Dvakrat na dan je po njej sopihal vlak. Sopihal, če partizani proge niso razstrelili. Na ovinku je zapiskal, da je šlo skozi ušesa, kakor da bi si dal spodbudo. Zatem se je vihravo pognal navzdol v dolino in razigrano topotal svoj enolični trlesk. Iz lokomotive se je ošabno vrtinčil dim, plahutnil sem, plahutnil tja in sa stopil v rodovitnem zelenilu3
/
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotno 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul
DZS • 61 GOO
vlš. « i
(šir. 1 st..
udiuvi lir\ii i. iiyuvom i i. iuuu.	p
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, os,1’„ S3 sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 in Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlan^;
krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali v Italiji pri SPI.
stoloca. Mali oglasi 150 i" “Tjg i Iz dežele Furlanlje-J^ upravi. Iz vseh dru0ln
Stran 6
15. februarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
SKLEP NEAPELJSKEGA TAJNIŠTVA CGIL-CISL-UIL
POMOŽNO ZDRAVSTVENO OSEBJE JE ZA SEDAJ PREKINILO STAVKO
Deželna uprava ne more zadostili zahtevam po mezdnih izboljšavah in po zaposlitvi novega zdravstvenega osebja
NEAPELJ — Pomožno zdravstveno osebje neapeljskih bolnišnic se je po petdnevni stavki vrnilo na svoja delovna mesta. Sklep o prekinitvi sj objavila enotna pokrajinska tajništva "GIL - CISL - UIL in orga-r zacije delavcev.
Včeraj so se namreč sestali pred stavniki pomožnega osebja in sindikatov z deželnim odbornikom za zdravstvo :n predstavniki upravnih svetov bolnišnic. Na srečanju sta bila tudi sen. Fermariello (KPI) in posl. Pomicino (KD), ki sta zastopala parlamentarni komisiji za zdravstvo.
Deželni odbornik za zdravstvo Pavia ;e '»zval delavstvo, da prekine stavko, ker dežela lahko le delno zadosti zahtevam, zaradi pomanjkanja ustreznih finančnih skladov, vsekakor pa ne more zvišati zneska za nadurne storitve, zakon pa ji nedo-voljuje najemanja novih delovnih moči. Te probleme bo morala rešiti vsedržavna pogodba delavcev zdravstvene stroke.
Pomožno zdravstveno osebje je
med glavnimi razlogi stavke navedlo prav nevzdržni položaj zaradi pomanjkanja osebja, ki je glavni razlog prekomernih nadurnih stori tev (od 60 do 180 ur mesečno za vsakega uslužbenca). V tridesetih deželnih bolnišnicah je tako osebje napravilo kar 2 milijona nadur v enem mesecu. Te sindikalne zahteve niso nastale čez noč, že mesece so delavci iskali soočenja z oblastmi, a zaman, zato so prešli k stavki.
Sen. Fermariello je med drugim predlagal, da se uredijo in poenotijo delovne norme med posameznimi bolnišnicami.
Iz vsega tega je razvidno, da problem ni še rešen, da še vedno obstaja nevarnost ponovnih stavk. Po vsej verjetnosti pa se bo delavstvo tokrat odločilo za nove oblike boja, saj je petdnevna stavka prizadela predvsem bolnike. i
Včeraj je namreč stanje postalo prav nevzdržno s stavko osebja v drugih treh bolnišnicah. Skupno je torej stavkalo osebje osmih bolnišnic, kar je pomenilo večino raz-
•IIIIIIHIIHIfdltlllllllimHItlllllltlllllimiimitHIIIIflfllMIlIliliMIMIllllimintllllllllllltmilMlHIMUlllllllMIIII
PO NEDAVNIM RAZKOLU ZDRUŽENE LEVICE
GOSPODARSKI NAČRT FRANCOSKIH SOCIALISTOV NALETEL NA OSTER ODPOR PRI VLADI IN KOMUNISTIH
Barre in Marchais menita, da bi še pospešil inflacijo
PARIZ — Potem ko je glavni tajnik socialistične stranke Mitterrand zavrnil Marchaisovo vabilo o sprejetju skupnega vladnega programa, češ da bi odobritev komunističnega načrta pomenila zgolj demagoško dejanje, je postalo jasno, da ni več mogoče govoriti o združeni levici. Razkol je torej dokončen, polemika med strankama na višku in možnosti njune uveljavitve na volitvah problematična.
Socialisti seveda kljub temu vztra ja jo pri svojem, tako je včeraj načelnik strankine gospodarske komisije Andreč Boulloche predstavil tisku značilnosti programa, ki naj bi zra skušali uresničiti Mitterrand in ..jCgovi kolegi v primeru volilne zmage.
Izpeljava socialističnega vladnega programa — je dejal Boulloche — bi prispevala k zmernemu zagonu gospodarstva (v telcipm letu v razmerju 4,9 odst.); stopnjo rr-Hacije bi obdržali izpod 10 odst. letno tpo Barrovem vzoru), hkrati pa zvišali najnižji zajamčeni delovni prejemek od zdajšnjih 1.900 na 2.400 frankov ter pomnožili delovna mesta na področju javne uprave za 390 000 v prvih devetih mesecih vladanja in za nadaljnjih 500 tisoč v teku leta 1979. Vse to ob državnem primanjkljaju 31 milijard frankov: deficit naj bi pretežno pripisali fiskalizaciji socialnih dajatev v okviru zasebnih pod jetij, s katero bi država olajšala u-činke povišanja najnižjih zajamčenih plač. Primanjkljaj bi krili z državnim posojilom in na nove davke bi odpadla samo 2 odst. sedanjih dohodkov od davčnega vijaka.
Še preden je Boulloche navedel gornje številke kot dokaz, da soda li stični ukrepi na družbenem področju ne bi pahnili Francije v ♦inflacijski vrtinec*, sta KPF in vlada enoglasno napadla Mitterran-dov gospodarski načrt ter ga označila kot «vir katastrofe*. Barre iti Marchais sta se torej znašla na isti strani protisocialistične barikade ter jasno dala razumeti, kako in okrog česa se bo vrtela predvolilna polemika na gospodarsko tematiko .
Predsednik ministrskega sveta je preko televizijskega ekrana zagotovil širši javnosti, da bi uresničitev socialist er ega programa stala državno blagajno 227 milijard frar. kov; ustrezna sredstva bi lahko dobili le s povečanjem inflacije ali pa podvojitvijo davčnega bremena.
Komunisti pa so s sestavkom v februarski številki revije vEconomie et politique »naglasili, da bi socialistična odklonitev poostritve davčnega vidika na rovaš najbolj premožnih krogov v državi obubožala državne dohodke od davkov za 25 milijard frankov; z druge strani naj bi se državni izdatki zaradi Mitterrandove zavrnitve skupnega, socialističnokomunističnega programa, ki ga je KPF predlagala že pred 9 meseci, povzpeli za 50 milijard frankov. Socialistično zadržanje bi po zatrdilu omenjene revije privedlo do inflacijskega procesa «po italijanskem vzorcu». v katerem vrednost domače valute neprestano Dada. ne da bi razvrednotenje prispevalo k uravnovešanju plačilne bilance. Spričo hudega deficita, padanja vrednosti franka ter skokovite inflacije — tako zaključuje revija — bi bila morebitna vlada s socialisti na čelu Drisi-ljena sprejeti politiko najstrožjega varčevanja; torej politiko, kakršno sedaj uveljavlja Barrova vlada, (dg)
nec Salvatore Torquato Renzulli, po rodu iz Castelnuova Daunie (Fog-gia). Na Nizozemsko je dopotoval leta 1960 in se oženil z domačinko, ki mu je povila, tri otroke. Ko je šel zakon po vodi. je sodstvo poverilo skrb za malčke ženi. Mož je vložil prizv, toda zaman ter se v obupu odločil za samomor.
Nobeno sledi za Dieterjem Huberjem
HAAG — S samosežigom si je vzel življenje 41-letni italijanski priselje-
BONN — še vedno ni nobene sledi za Dieterjem Huberjem, enem vidnih predstavnikov bavarske krščanske demokracije. Zahodnonemška tiskovna agencija DPA je prejela pismo, ki so ga neznanci poslali včeraj z muenchenske železniške postaje in v katerem je rečeno, da je Huberja ugrabila organizacija KGS (za sedaj še ne ve. kai naj bi ta kratica pomerma, saj policija „ te; organizacije ne ve še nič), čiš da je desna roka Franca Josefa Straussa za odnose s tujino.
Tridesetletni Dieter Hub' > je več krat spremljal Franza Jo' /a Straussa na njegovih potovanjih v tujino. Bil je z vodjo bavarske krščanske de mokracije tudi na Bližnjem vzhodu, preden je jiostal funkcionar CSU pa je bil v diplomatski službi pri nemškem veleposlaništvu v Pekingu.
položljivih bolniških postelj neapeljskih bolnišnic.
Nad 50 odstotkov bolnikov je zapustilo bolnišnice, ko so jim zajamčili, da se bodo lahko vrnili po rešitvi položaja. Življenjske razmere v stavkajočih bolnišnicah so namreč že postale nevzdržne, ukinjena ie bila zdravstvena nega. umazanija se je kopičila po oddelkih, zdravniki so bili večkrat primorani prijeti za delo, ki ni bilo v njihovi pristojnosti. Redkemu pomožnemu osebju, ki ga je sindikat pooblastil, da nadaljuje z delom, ni uspelo nuditi najosnovejše oskrbe. Sorodniki bolnikov in vojska, ki jo je poslala neapeljska prefektura prav tako niso uspeli spremeniti položaja.
Stavka sodi med najosnovnejše pravice delavstva, pri nekaterih strokah pa se marsikdo sprašuje o koristnosti tega boia. Delavstvo je tokrat dokazalo s svojim povratkom na delo, da je razumelo želje skupnosti.
V neapeljskih bolnišnicah bo torej danes normalen delaven dan, osebje bo skušalo počistiti in popraviti vse, kar se je nagrmadilo v petih dneh. obenem bo moralo vplivati na številne delovne tovariše, ki nasprotujejo prekinitvi stavke in hočejo nadaljevanje boja, kljub hudim posledicam za bolnike. (voc)
Avstrijski bojkot
italijanskih
avtoprevoznikov
RIM — ,’talijanski (pa tudi neka teri drug: evropski) avtoprevozniki grozijo, da bodo v najkrajšem onesposobili cestrr tovorni promet med Italijo in Avstrijo, če dunajske o blasti ne prekličejo diskriminacijskih ukrepov na cestninskem in davčnem področju.
Že sedaj mora podjetje za vsak tovornjak, ki zavozi na avstrijsko ozemlje, plačati 53.352 lir — 17.000 za tkShzitno dovoljenje, 13.452 za poravnavo globe (v Avstriji lahko krožijo le tovornjaki do 38 ton teže. medtem ko doseže teža italijanskih tudi 44 ton) ter še 22.800 za avtocestno cestnino. V prihodnje pa namerava Avstrija uvesti še novo pri stojbino. sicer v v:šini šilinga za toio prevoženega tovora na razdalji kilometra v eni ter 0,60 šilinga v obratni smeri. To bi pomenilo hud udarec podjetjem ter hkrati nevar nost za delovna mesta kakih 7.000 njihovih uslužbencev.
Mednarodna zveza avtoprevozniš k:h podjetij je zaprosila dunajsko vlado, da sprejme njeno delegacijo. Posredoval pa hoče za omilitev o menjenih pristojbin.
MANILA — Med kand:dati za No belovo lagrado za mir 1978 je tudi 48-letna žena filipinskega oredsedni-ka Marcosa, Imelda. Kandidaturo u-temeljujejo z njenimi napori za poravnavo konflikta med muslimanskim ter ostalim prebivalstvom na jugu Filipinov.
Zaključena sindikalna skupščina
Na skupščini sindikalnih delegatov so z ogromno večino sprejeli : poročilo, ki federacije
ga je izdelalo enotno vodstvo
(Telefoto ANSA)
TISKOVNA KONFERENCA NA ZUNANJEM MINISTRSTVA
FIL0USTAŠKA TV ODDAJI KALI DOBRE ODNOSE MED ŠVEDSKO IN SFRJ
Jugoslavija je že vložila priziv švedski vladi
BEOGRAD — Na včerajšnji redni riskovni konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve so veliko pozornosti pritegnili skaljeni jugoslovansko - švedski odnosi, švedska televizija je namreč pred kratkim objavila zelo enostransko in neobjektivno, celo lažnivo in potvorjeno oddajo o Jugoslaviji, pred televiz;jski-mi kamerami pa so se pojavili zgolj pripadniki skrajne ustaške emigracije.
Dopisnik švedskega časnika «Da-gens N'heterx je na tiskovni konferenci zastavil vprašanje, če bosta oddaja švedske televizije in protest jugoslovanske vlade , ki je sledil, vplivala na odnose med Švedsko in Jugoslavijo. Na isto temo je zastavil vprašanje tudi dopisnik sovjetske agencije TASS.
Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je o-bema časnikarjema odgovoril s tole izjavo:
♦Ne gre samo za televizijski program in protest jugoslovanske vla-te, temveč za kombinirane poteze švedskih uradnih organov in švedske televizije. Posledice tega ravna-
nja za razvoj odnosov P°v‘ našo resno zaskrbljenost.* _ «Film, ki ga je prikazala s televizija, med drugim zag(ri|%j di vse oblike boja proti m in direktno podpira teroriz^ri^
njeni nedotakljivosti in cel
Hkrati z znano televizijsko j prihaja do aretacij jugosa^T: državljanov. Tik po tej aret® ^ katero sploh nismo dobili
pojasnila, razglašajo, da us.-tva 1 Rf jugoslovanskega veleposlanik,, \ £ ~ tfl ‘
Švedskem ni
.persona g''a“ rji *t,{ mesto da bi švedski uradni ^ vplivali na vzdušje, tem filmom na švedskem, jo prav nasprotno — kaže, ^ ^ švedska televizija vpliva na j nje švedskih uradnih organa •
nje švedskih uradnih org»‘r's((j»(||] govornost za posledice j® na it,, Švedske.*	,,, l|i,
A a
♦Toda tudi ob tej priložn^jj ob koncu izjave naglasil
bi rad podčrtal, da je vlada zainteresirana za 9°^ h;
■niiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiMiiiiiniiiiuiiHiiifUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHMiiiiiiiiiiinMiiiHMiiiiiiiiiiiiiriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimtiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii
LETOŠNJA ZIMA NAS IZ DNEVA V DAN BOLJ PRESENEČA
Oti Padske nižine do Sicilije slabo vreme z obilnimi snežnimi padavinami
Ogromna gmotna škoda - Milanska občinska uprava je le za čiščenje zasneženih ulic porabila nad milijardo lir - Številna verižna trčenja zaradi megle in spolzkih cestišč
MILAN Letošnja muhasta zima | tomobitov in tovornjak. Na srečo n;: nas iz dneva v dan bolj preseneča, bilo smrtnih žrtev, ne težje ranje
Večdnevno neurje v severni Italiji se je komaj poleglo, meteorologi so že napovedovali poslabšanje' na jugu države, p. že ponovno sneži v Lombardiji, Piemontu in Liguriji. V Milanu je bil včeraj pragi, snežni metež. ki je do skrajnosti zaposlil že preutrujene občinske delavce, ki so morali letošnjo žimo že petič kidati sneg na ulicah tega velemesta. Stroški milanske občinske uprave so samo za čiščenje že presegli milijardo lir, gospodarska škoda pa je neacenljiva. Zaprta letališča, izgubljene delovne ure. zastoji v prometu, v gorskem svetu pa je poleg te ga velika materialna škoda zaradi obilice snega in plazov.
Včerajšnje sneženje pa je na severnoitalijanskih avtocestah povzročilo celo vrsto verižnih trčenj. Na avtocesti Turin Milan je bi', zaradi verige Učenj pri Novari premet prekinjen za več kot 9 ur. Podoben položaj je b'l na avtocesti Sestri Levanič - Livorno.
V Emiliji - Romagni pa je gosta megla povzročila najhujše včerajšnje verižno trčenje in sicer na avtocesti «sonca» pri odcepu za Mo deno. Poškodovanih je bilo več desetin osebnih avtomobilov in tovornjakov. pri tem se je vnelo pet av-
MiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiHimiiiiiiiiiiiimiiHinmiiiiiMiiHmniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiniiiiiimiiiiinMiiHiini«
Agenti ubili gangsterja Argenta
MILAN — Policisti so predsinoč njim v divjem strelnem spopadu u-bili zloglasnega Micheleja Carla Argenta. ki je veljal za glavnega pomočnika sedaj zaprtega gangsterja Francisa Turatella. Očitno gre za hud udarec milanskemu zločinskemu podzemlju, vendar je policijski major Delfino pravilno ugotovil, da Argen-tova smrt še nikakor ne pomeni zatilja organiziranega kriminala v lom-bardijskem velemestu.
Začelo se je v »American baru*, kjer sta Argento in neznani pajdaš prestrelila nogo karabinjerju Vineen-zu Solazzu, končalo pa nekaj sto me-
trov vstran na ulici, ko je gangsterjeva svinčenka oplazila po glavi po-licijskega podčastnika Vincenza Pu-trina, nato pa je bandit smrtno zadet v trebuh in čelo, omahnil na prednji sedež avtomobila fiat 128, s katerim je hotel pobegniti (vozilo je last nekega piolicista, ki je bil tiste trenutke v avtu z nosečo žono). Pri Argentu so agenti našli tri pištole in ročno bombo.
Namestnik državnega pravdnika Grisolia je po zaslišanju številnih prič podpisal nalog o začasni aretaciji upravitelja omenjenega bara Antonia Pelusa ter njegove žene Felicie za-
radi lažnega pričevanja. Preiskovalci sedaj iščejo Argentovega pobeglega pajdaša .
Umorjeni bandit je poleg s Tura-tellom imel tekne stike še z »Vele-gangsterjema* Lucianom Ligginm in Frankom Coppolo ter . je bil vpleten ne le v širokopotezno zasnovane roparske napade, temveč tudi v ugrabitve, tako npr. v ugrabitev 26. januarja t.l. izpuščenega industrijca Zambelettija. (dg)
Na sliki fiat 128 z Argentoviin truplom. (Telefoto ANSA)
nih. Na tem območju so se zaradi megle pripetile še druge prometne nesreče, pri katerih so izgubile življenje tri osebe.
V	goratih območjih alpskega loka se položaj postopoma izboljšuje, tetino manj .je odrezanih vasi. padec nočnih temperatur pa zmanjšuje možnost novih §nezmh plazov.
V	srednji in južni Italiji sc je včeraj vreme začelo postopoma slabšati, kar so meteorologi tokrat točno napovedali. Snežilo je v Laciju, Kampaniji, Markah. Umbriji, Abrucih in Kalabriji. V Aqui-li je bil včeraj pravi snežni metež ob najhujši prometni kcnici, ko se delavci vračajo iz tovarn domov. Do sedaj pa ni še večjih zastojev v prometu. Nad 1.000 metrov ;:ad: morske višine pa so na delu plugi cestnega podjetja, ki sproti odstranjujejo novo7.apadli sneg. V Markah sneži od 400 metrov nadmorske višine, podoben položaj je v vsej srednji Italiji.
Na Siciliji dežuje in piha močan severni veter s sunki, ki presegajo hitrost 30 kilometrov na uro. Temperatura je bliskovito padla od 20 stopinj na 13 d0 14 stopinj. Težave so tudi v pomorskem prometu, saj so vsa italijanska južna morja razburkana.
Pri vsem tem pa so napovedi me-tereologov kar se da dvoumne, v glavnem predvidevajo slabo vreme, ki naj bi se čez 'nekaj dni še poslabšalo, predvsem bi morale nočne temperature zdrkniti pod ničlo. Upajmo, c!a bo vsaj zadnji podatek zanesljiv, saj so nizke temperature najboljši po. goj za preprečitev novih snežnih plazov v alpskem področju, (voc)
Po mnenju neke sicilske občine
Nadzorništvo za prizadela območja zavira obnovo
' PALERMO,',^ Občiniki svet Con-tesse KnteUine, malega kraja -v polermski pokrajini, je na zadnji seji odobril' posebna resolucijo, s katero zghteva razpust generalnega riadzomištva za po potresu prizadetega območja, dokler ne bi izdali dsirčznegia ’ odloka pa zahteva za menjavo vseh funkcionarjev, ki zavirajo obnovo doline Belice.
Do hitrih in učinkovitih jx>segov pa bi moralo priti tudi v sodnih postopkih, kei' se že predolgo vlečejo in še zavlačujejo rešitve ‘nekaterih bistvenih vprašanj na prizadetih . področjih.
Nočni čuvaj umrl zaradi zastrupitve s solno kislino
BUSTO ARSIZIO - Oblak solne kisline, ki je ■ ušel iz počene cevi, je povzročil smrt 71-letnega Renata
Cattanea in^ zastrupitev drugih še-
»rišlo v
stih oseb. Do dogodka je pri, poči med nedeljo in ponedeljkom v-nekem obratu za kemijsko barvahje blaga. Kot kaže je s strehe padel kos ledu, ki je presekal cev, ki povezuje rezervoar, v katerem je bilo 2.000 litrov solne kisline, z napravami v delavnici. Oblak strupene solne kisline, ki se je pri tem sprostil, je zajel stanovanje nočnega čuvaja Renata Cattanea, ki je takrat spal.
Nesreče se je zavedela njegova hči Anna Cattaneo, ki se je pozno zvečer vrnila domov in zavohala prodoren smrad kisline. Takoj je poklicala 113, vendar je za njenega očeta bilo že prepozno. V bolnišnico so sprejeli tudi Cattaneovo ženo Annetto Battiston, ki se je hudo zastrupila.
Avtoceste dražje
RIM — Danes pričnejo veljati nove, poprečno za 20 od sto višje cestnine na italijanskih avtocestah. Vendar je na obzorju še dodatna podražitev: predvideva jo zakonski osnutek. ki ga mora proučiti še parlament. Ukrep je naletel na ostro nasprotovanje ne le voznikov, temveč tudi Avtomobilskega kluba in zdi uženj avtoprevoznikih podjetij. Proti so nadalje še turistični operaterji, ki napovedujejo, da bo podražitev znatno prizadela tujski turizem, ki je lani nanesel 1.750 milijard lir v dragocenih valutah.
Siamski dvojčki
SALT LAKE CITY - V tukajšnji bolnišnic1 sn kirurgi po šest ur in pol trajajočem posegu ločili siamski dvojčici, -ki sta bili združeni v pr-
sih in gornjem delu trebuha. Roje r.i sta bili 2. t.m., njuna skupna teža pa je znašala komaj 3,6 kg. Zdravstveno stanje novorojenih je resno, vendar se po zatrjevanju zdravnikov izboljšuje.
Atentat v Jeruzalemu
JERUZALEM —,N,a linijskem avtobusu v zahodnem delu mesta jc včeraj zvečer eksplodiral stroj, zaradi česar sta dve osebi umrli, petnajst pa je bilo ranjenih Izraelska policija je atentat pripisala palestinskim organizacijam.
Za enakopravnost sardinskega jezika z italijanskim
BOLOGNA — Sardinska skupnost v Emiliji - Romagni (približno 36 tisoč oseb) priredi 18. t.m. zasedanje, na katerem bo govor o zakonskem predlogu, ki predvideva enakopravnost sardinskega jezika z italijanskim. Seveda na otoku. Predlog je bil zasnovan na podlagi ljudskega glasovanja. Sardincev, ki žive trenutno na Apeninskem polotoku o-ziroma v tujini, je 700.000.

JUTRI SE V CELOVCU PRIČENJA IE 9. CIKLUS
Koroški kulturni dnevi letos posvečeni šolstvu
Razprave o zamejskem šolstvu se bodo udeležili tudi šolniki iz Slovenije in Trsta
CELOVEC - V četrtek se v Celovcu začnejo zdaj že trad cionalni 9. Koroški kulturni dnevi, ki bodo trajali do sobote in bodo posvečeni problematiki slovstva na južnem Koroškem. Otvorili jih bodo v četrtek zvečer z razstavo o zgodovini slovstva na južnem Koroškem, v petek pa bodo nadaljevali 's predavanji o isti temi ter o avstrijskem šolstvu nasploh in o slovenski gimnaziji ter še posebno o njenem narodnopolitičnem pomenu. Zvečer bo gledališče
LE PLASTIKA ZA MEDICINCE
študentom medicinske fakultete na abruških univerzah trda prede: odslej bodo morali študirati strukturo človeškega telesa na kosteh iz plastike. Državni tožilec v Aquili je namreč uvedel preiskavo o trgovini s človeškimi kostmi ter 'jo poveril karabinjerjem, ki bodo morali ugotoviti, v katerih trgovinah so študentom prodajali kosti. Kot kaže so kosti prihajale iž Francije, kjer so jih posebne tvrdke kemijsko obdelovale in sterilizirale vod ■nadzorstvom tamkajšnjih zdravstvenih oblasti.
študentje so za eno človeško lobanjo plačali tudi do '00.000 lir, ker plastične «lobanje» niso tako natančno izdelane.
♦Glej* iz Ljubljane gostovalo s Kmeclovo monodramo «Lepa Vida*.
Sobota do posvečena podrobnejši analizi slovenske gimnazije v Čelov cu in njenih dijakov, njihovi druž beni strukturi ter njihovih poklicnih želja. Popoldanska forumska di skusija, katere se bodo udeležili šolniki s Koroške kot tudi iz Slovenije in iz Trsta .je prav tako posvečena problemom dvojezičnega šolstva.
Kulturni dnevi ,ki so jih letos pripravili sodelavci Slovenskega znanstvenega inštituta in člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju ter nekateri posamezniki, bodo letos v prostorih Mohorjeve družbe, kajti'' slovenska gimnazija po nalogu šolskih oblasti ne sme več, kot je storila še lansko leto, dati na razoola-go svojih prostorov. (Sindok)
nase in vsestransko sodel®^;) ^
kraljevino Švedsko. Prav' zail’r^»t j« tudi vložen protest in zato P[^ ^
IUU! v nr n jnuieai 111	lUt; :
jemo ustrezno ravnanje Šved’ de.»	p )
Časnikarji so nato zastavi^
vprašanje:	,4 A
švedska vlada okvalificiral0^
uslužbenca jugoslovanskega ^ *«,
slaništva na Švedskem in sl> , ‘‘ kako ste reagirali na ta izg°	"ki
«Pri odpovedi gostoljubja	■
nistrativnemu uslužbencu N £1 Q ništva SFRJ na Švedskem "m. N, govoril Kalezič — je bila Fj t običajna formulacija, da je j^jl H dejavnost prešla okvire a0, 5) dejavnosti, v naših demar*®^ (j opozorili na popolno ne0S. ,,«(( .
Ib, saj ta admiinrfj tfi
teh navedb.
uslužbenec in tudi drug' ^ I predstavniki SFRJ na so dali in ne dajejo povoda * ^ % tikanja in obtožbe takšn® -jji L Simptomatično je, da so 0 j0i)i'k uslužbencu odpovedali 2oSjr;i Ji
IIUOUVIIVU V/\.I|JVY vv**»-
je in aretirali jugoslovanske ^
•' ij vf,
ljane prav takrat, ko ie
»L r
televizija prikazala znano "l.jj Ji goslovansko oddajo, kar 111Ji
no navaja k ugotovitvi, da •>
K
ZAKAJ NE 1.069?
iMT
rMichael Dengler.
neku
profesor 'družbenih ved v > neapolisu, se ne bo mo0e,.jiit iv menovati v «1.069». kot 1 ji h tel. Sodišče v MinneapoUJ namreč zavrnilo njegovo j •)
..... X......
tevo v tem smislu, češ ^ Ij
raba šifr namesto im*na' ^ polno pomanjkan je °s,!° n ‘J dostojanstva in je tlpijl,j(Se £
totalitarne režime».	jj
Dengler je zaprosil, daij^	J*
ko spremenil ime v	^
la številka simbolizira 11
;>* «v
odnos do družbe ter njegovo osebno in m«-	(
identiteto.	«
-------------------------^
ni krogi na Švedskem struirati obtožbe
in skaliti sicer dobre SFRJ in Svedsko.»
Na tiskovni konferenci j® ,t gib vprašanjih tekla l>ss®da0Jiid’i j, jugoslovansko - bolgarskih J . Pred kratkim so bila ni\ Beogradu posvetovanja hica0sl*'i j matskimi predstavniki	li
in Bolgarije, V zvezi	j,
ki so potekali ob tej prilo'1" m Mirko Kalezič izjavil:	so k
♦Predstavniki dveh resoro'’ ^ j
posvetovanjih vsestransko
to izmenjali mnenja o nejših vprašanjih iz dvostra" »ur
nosov in o nekaterih mednarodnega položaja.
eanaroanega položaja.
O teh vprašanjih je bil j ločenih srečanjih narnes' # irskega zunanjega m'nlS-,jra xaja Minčeva s članom * ^ V, komiteja CK ZKJ DobrivoF.„z
čem in namestnikom ZVCZj'
čem in namestnikom zvezi#, nika za zunanje zadeve jej,
Mojsovom. Na
močnik zveznega tajnika 1V j,
reš ponovil pripravljenost ^j vije. da z LR BolgarU	1
roko dobrososedsko sode]0' temeljih vzajemnega spoš# j tč. doslednega spoštovanja nPc,:5|(ri
cuuoi*or\Acii	* .Hr
visnosti, suverenosti, ozen'e^>’ lovitosti in nevmešavanja v
zadeve.*	.
♦Jugoslovanska stran ,ie
4«	^ tf.it 1
— je nadaljeval Kalezič	Ao!j
ni problemi v zvezi z bolga litiko zanikanja makedonsk ^ s?
Globe za angleške
časnikarje
LONDON — Vsedržavni sindikat britanskih časnikarjev je kaznoval s sto funtov šterlingov globe štiri londonske profesionalce, ki so delali med stavko, ki jo je sindikalna organizacija oklicala lani. Poleg globe bi štirje časnikarji utegnili biti deležni tudi disciplinske kazni. Na manjše globe je bilo obsojenih nadaljnjih 80 časnikarjev, ki niso spoštovali navodil sindikata.
nostne manjšine v BolgarU’ makedonskega naroda obj®* jž mejujejo razvoj dvostranski,
sov. Poudarili so tudi, da 3® pi^jj
nje tega osnovnega sporne?0 pli .
tVia ir iilrfbclmftmolr/i _ hljlK® fllr J
ma v jugoslovansko - bolgf*' eirij nosih v konstruktivnem r,
pravnem dialogu interes
ni. Bolgarska stran ^ r . r na stara stališča in ni da1® ^ gov, ki bi ustrezali pri®3... SL za ta-tšen dialog. Jugosla^^#,1 s svoje strani še naprej no prizadevala za razvoj . *vV sedskih odnosov in sodelo® pF Bolgarijo in za odpravljanj mov.»	_ a\
Glasnik zveznega tajniš' nanje zadeve Kalezič je konferenci tudi uradno sP°' v-e<7 bo na vabilo predsednika izvršnega sveta Veselina ča od 2. do 4. marca leWS:i, »
sku v Jugoslaviji predseduj,
ske vlade Adolfo Suavez-
(vb)