293 številka
Ljssljaaa, ? soboto 23 decembra 1005.
IXXVIII lm«
TJa&SsT' i S ■
mm
staja  v«*   £at, *vooer8 črtasti .»paelta i* ptua^t, Ser        po po*« ftftjMua aa avatro-ogreke taftala m m Ipto ti I, « i«* i«u ii 1. u 4tlrt lata I I 60 k, a m ataaaa lltOL   Za Ljubljane ■ aaStUanjaaa uteta §3* M       n ?*k i«t>  15 K) u Mri tata • a, aa aa ataaaa 1 K. Kitov badl ui pa*), plato b*v8elatettS^eaeellatallE,Ba četrt tata 6 I 10 h, u u naaaa 1 I 90 h. - Za tuja dežele tolika rac, kolikav aaaša pa&tnraa. m tras ratodebaa ■»aiiTJalii ^arafrtiaa aa tt« astra, — Za oznanila aa »lačeje *d pataraatopna aetit-vrate pa 11 k, Ša aa aa eanaaila tlaka eakrat, pa 10 k, ča aa dvakrat, in pa 8 k, Aa aa  tlaki trikrat ali  večkrat. — Dapia
ial w fraskavatt ~ BaklpM aa eta vrafiaJe, -  Uredništvo ia upravnlttvo Ja v Ksaflevft altoak it. a, la atoar aradaištve v L aadatraaja, apravafštvo pa v pritličja. — Opravaištva oaj aa Magavelije pošiljati aara&ntae, rOlaaaal a
lanila, t J. adaalntatralltaa atvari.
^ievenskJ B&arod" telefon ftt. 34.
Posameme Številke po lO h.
»Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Božične misli.
Zopet so prišli prazniki blaže-pf ga miru in t bega raamišljevanis.
Božčni dnevi so čae, ko pozabi čo vek vsaj za nekai treneteov na skrbi vsakdanjosti in ca bridkosti, ki mu jih siplje 1'vijtDje  na p-;  tss, ko pr gleda člcves s mirnimi o^roi okrog sebe in v avojo notranjost ter napravi tss) površno  b lareo o svoj'b prisa devacj h in uspehih ter si začrtava pet, po  kateri m sli bediti v pri bed nje.
Tadi s narodi ni nič drugače, kakor a pseamičniki, in debro je, če si ▼ en--u življenja malo oddahnejo in posT ttjo nekaj trenotkov rszrniš-Ijevsmu n sv&ji situvioiii in de pre-ile^jo, v koliko bo se približali svojina korenin* oljem in v ko ko se jim je nosrečile uresničiti svoje ideale.
N*m Slovencem ne kaše ta bilanca bič preveč ugo<3n h reiultatov. V državi avstrijski ae je peč vedno in dre'eđno tledalo na korist nena-Štva in klerikalizma, in se je vedno in doaUdao zapostavljalo, oviralo in zatiralo a)ovacst»o in napredek. Zlasti v zadnjih letih dviga reakcija posebno drs&o in ošabno g<avo. kakor bi d:ba(a jutranji zrak in sf ga s trdo reko po krmiJu da po*kosi is te trhleae driav* napraviti zopet to, ktr je bila za M Uernohovih časov, trđejave nazadotaštva.
Ce se ozremo po specialni slovenski domovini, vidimo le prav mslo veselega. S*oaopašni klerikalizam divja po naš h d* ielab kajša in brez* cb«irr>e Se, bk r kdaj poprej, izsesava fcrrod na&t^ria'co, ga ziuiab^a in zapei m ■- po tično, gt slabi v narodnem in un?ćuje v moralnem oi ro. Nem£tvo pritiaks na Štajerskem in > na K ročkam s pedvojeno silo ia i&b |k svoje kline v živo slovensko Eceso to) ko \b% je in uspešneje, ker j? oSp t slebtten. Na juga se trudi iialijan&tvc, da n&duljOie sveje atste-mre -o unidevanje alovenskega in hrvatskega zvl|a ter pripravi t * za
uresničenje evoj*h prevratnih sanj. Ia povrh pritiska vlada s vso eilo na nas ljuto in sovražno in premem ba bi ste m a na Kranjskem priča, da poskusi zdaj tuli v tej kronovini ustvariti nove raimnre in sicer take, rta bo treba ▼ roke vzeti trdnejie in ostrejše orožje, kakor amo je rabili doslej.
Prememba s'stema na Kranjskem je oč tna stvar Dejanja kažejo, da je vlada sklenila avoj pakt a brezdemovinskim klerikalizmom in da je ost tega pakta naperjena proti narodno-na-predni stranki, ki je edina de« jsneka repretentanticja alovenskega nacionaliama.
V?e okolnosti napovedujejo, da bodimo imeli v kratkem boj na tri fronte, ne le proti R<me&m in proti Nemcem, nego tudi proti vladi; da, st min tam ga Že imemo; tu in tam ao že začeli grmeti topovi in jasno nam je, da bomo prav kmalu morali krenit! na pot najhujše opozicije.
Ni nas tega strah. V boju proti vladi, Nemcem in Rimcem se je narodoo-n predna atranka porodila ter je postala velika in treća*; če pride do novega beja, če moramo iti vnovič t opez cijo, ae nam tega ni bbti; v opoaici?i se bodo strnile naše vrets ojačile ae bodo naša sile in legije se bomo gibali, ker ne bo treba imeti czirov in odp&dejo vse ovire, ki jih je iBcrala upoštevati stranka doslej. Boj nas pomladi. Poštena stranka smo, ki zastopa velike in vzvišene prinepe, stranka, ki nima drugih interesov pred oami, kakor aamo interes -slovenskega naroda in ki nima drngih namenov, kakor da dcasže to, kar je siovenskemn nsrodu potrebno i« srečno in varno živijenje ter napredovanje.
M gotovo ne prt eenjujemo svojih moči ali jih tudi ce podcenjujemo. Poznamo natančno zaslombo, ki jo imamo v narodu in poaoamo tudi moč idaj, ki amo j h zapisali na svoj prapor.  Prav ker eo interesi naše
stranke identični a interesi slovenskega naroda, ker je sreča in korist slovenstva edini nal cilr, sato se lahko borimo i odprtim viiirjem in nas tudi peklenske moči ne morejo premagati.
Ratmere so take, da je nadaljevanje boja zoper pogubo nosni klerikaliaem neizogibno. Stremljenja in smotri te stranke ro taki, da se ne mere ž njimi sprijazniti nobena resnično nacionalna in resnično napredna stranku in da mora narodno-napredna stranka napeti vse moči, da prepreči uresničenje klerikalnih, za slovenstvo pogubnih Btremljenj in da podere, kar je slabega že desegla klerikalna stranka. Neusmiljeno borbo proti kler kalismu bojujejo vse nrpredne nacionalne stranke po svetu, in bojevati ga moramo tudi mi, ne ia veselja do boja samega, marveč ker je narodna dolžnost, zavračati in pobijati vse, kar je slovenstvu škodljivo.
Poleg tega boja je kakor rečeno tudi boj proti vladi skoro neizogiben. Vlada se je postavila v službo klerikalne stranke in je v takih razmerah naravno, da nastopi narodno-napredca stranka pot opozicije.
Povrhu se nam obeta, kakor je rasvideti ii graških listov in kakor je posneli is različnih pojavov, tudi nov boj s Neme i.
Vspričo takih razmer gotovo ni dovolj, če se samo sprijaznimo i mislijo na tak boj na tri fronte, nego je potrebno, da se zanj tudi dejanj-aki pripravimo kar najbolje, da ustvarimo potrebne operacijske načrte, ae domenimo o aveji taktiki, pripravimo orožje in splob preskrbimo kar treba, da bomo v vsakem trenetku pripravljeni na vse slučaje.
Predvsem pa je naša dolžnost, da ustvarimo kar mogoče široko podlago za koncentracijo vseh naših sil, namreč program, ki bo vsem nacionalno in napredno mislečim  Slovenc m  omogočal,  da nas
podpirajo v naših prizadevanjih, tak program, da bo dolžnost vaakega naprednega S ovenča, stopiti pod naš prapor.
Imamo sicer program, ali, kakor rečeno, je ta sostarel. Kakor v prirodi, tako velja tuli v politiki zakon evoluoije. Od tistih časov, ko se je takerekoč ustanovila narodno • napredna stranka, ko so se vse naše rrzmere znatno, deloma bistveno iz-premenile in ž njimi vred se je is-premenila tudi atranka. Eaajst lat je poteklo, cdkar je bil prvi sbod zaupnih mož in ustanovljen prvi program, pri čigar določitvi so imeli najmcrcdajnejŠo, naravnost odločilno besedo možje, ki niso nikdar simpatizirali a naprednimi mislimi. Ta program se je preživel in že davno več ne odgovarja ne obstoječim razmeram in ne nazorom, ki jih zastopa narodno-napredna stranka. Ta program je sploh obveljal, ker so bili pri njega rojstvu napredni ele mer V. v majčini napram zmernokle-rikalnim, a danes celo nima več smisla.
Dovolj življenjskih skušenj imamo, da vemo, da programi ne prineeo boljših razmer in srečnejših časov, ali uvaževati je evolucijo, ki se je izvršila tekem enajstih let v vsem javnem življenju in premembo vseh razmer in spričo političnega preob-rita, ki se pojavlja na horizontu, je ■1 joa in neizogibna potreba dar e v i -diramo in da preciziramo svoje postulate in se tudi zedi-nimo glede svojega taktičnega postopanja.
V to je pcklcan samo a h o d zaupnih mož, ki se skliče začetkom prihodnjega leta Le nekaj tednov je še do tega shoda, zato priporočamo pereče vprašanje o reviziji narodno - naprednega pregrama vsem rodoljubom, da v času božičnega miru o njem premišljajo. To pač mora vsakdo uvideti in priznati, da si moramo biti edini in jasni o vseh   glavnih   vprašaniib,   o vseh
glavnih postulatih in o smeri delovanja, ako hočemo ekti*t<rati in se nečemo potopiti v vladnoklerikalnem barju in za seboj potegniti tudi slovenski narod.
Potreben je program, v katerem bodo obstženi vsi postulati slovenskega naroda in prrgram, ki bo odgovarjal vsem resoičmm narodnim in političnim interesom slovenstva. Ta program more sloneti samo na onih vt likih načelih, ki jih je doslej dejanski zastopala narodno napredna Btranks, na načelu narodnoati, ki je preobrazila vso Evropo, na načelu svobode, ki je predpogoj vsakega političnega in ku:turnega napredka, na načelih gmotne in nravne povsdrge slovenskega naroda. Ali ni dovolj, če se precizirajo splošna načela; treba j<>, da se določijo tudi detajli in itbero tisti postulat*, katerih uresničenje je najbolj nujno in to je vzrok, da tako silimo, naj ae abod zaupnih mož temu delu posveti.
Prava narodna politika se ne dela od danes do jutri, nego mora, poleg skrbi za vsakdanje potrebe, pripravljati pnhodmoat. Boise pa so za prihodnjoat ne moremo pripraviti, kakor če se sedinimo glede ciljev, glede etap, po katerih jih hočemo doseči in glede sredstev, s katerimi jih hočemo uresničiti. Sedanji program ne zadostuje več v nobenem teh ozirov — dajte nam novega.
S primernim program m, tedi njeni v vseh stvareh, bomo lahko veselega srca šli v boj. š i bomo to-1 ko legije, ker vidimo, kako je naše delo ttkom di brih desetih let prebudilo slovenskega duha is več ato-letnfga mrtvila in ga revolusijoni-ralo. Rekli smo, da vidimo malo prijaznega, če se ozremo po sv< ji do movini; nekaj veseUga je pa vendar videti — živahno gibanjev krepko vstajenje slovenskega duha.
Časi niso ugodni ali zmagati more le tisti, kdor sam veru e t svo)o zmago    Mi veruiemo trlno v
Vaška poezija . . .
Zofka K v a d ar. V adventu je.
Dolinarjeva Cecilija je že vprašala naokoli pri sosedah po vasi, če so se ie pripravile za „devetdnevnico."
Pripravljene so bile vse. Mesto Marketove Tereze, stare kotarice, ki je tmrla spomladi, so vzele ženske mlado Ženo občinskega sloge med ae.
Cecilija jc bila stara devica, — »teta" so ji rekli pri hiši ia po vaseh. Delala jc rože, poročne vence za ne ▼este, umetne šopke za altarje v cerkvi, Bmarcice in lilije na oder prezgodaj imrlih deklet in rdeč mak za v vaze nekaterim bolj gosposkim kmeticam. Bila je pobožaa, samasvoja in ni obrezovala ljudi. V njeni mali sobici zgoraj pod streho je stalo pri steni na omari premnogo voščenih kipcev vseh mogočih svetnikov pod okroglim steklom. V svečnikih so stale štiri sveče, na steni je viselo razpelo in okrog njega je bil pribit velik venec gartrož, marjetic, kresnic, maCeh, trobentic in zvončkov 11 papirja iziezanih. Na  sredi omare
pod razpelom je stala velika Marija z JezuŠČkom na roki, pokrita % velikim okroglim steklom. Na vsaki strani je bila v pisano-kričeČi vazi po ena lilija, izrezana iz belega papirja in zataknjena v zelen mah.
Že v začetka adventa je Cecilija pregledala Škatuljo, ki jo je imela spravljeno v kovčegu. Tam je bilo polno svilnatih in Žametastih oblekic, kakor I za pnnčke, pošitih s Čipkami in steklenimi biseri. Pregledala je vse ali ni se ji zdela niti ena zadosti lepa in bleščeča.
Sla je zato k svoji prijateljici Marjeti, vaški šivilji in ta je kupila drugi teden na sejmu v trgu modre svile in rdečega žameta. Prihodnjo nedeljo ste sedeli obe pri Ceciliji. Vzeli ste Mater Božjo izpod stekla in ste jo umili vso z vlažnim mehkim robcem, da se jc leseni, pisano pobarvani kipec svetil, kakor nov. Potem ste odvili Jezuščka. Zavili ste ga v rožast papir in spravili v škatuljo, da bi bil pri roki na božični dan. Iz modre svile ste seŠili Mariji prelepo novo obleko, na rokavih zlate prame, doli okrog in okrog srebrne čipke, na prsih ste našili zvezdo iz rdečih steklenih kroglic in okrog pasa ste ji zavezali rumen pas s pla-
vimi pikicami. Na roko ste ji obesili majhen rožni venec, ki ga je prinesla Cecilija od karmelitarie iz Ljibljane in ki so ga blagoslovili baje sam papež v večnem Rimu. Tudi ste naredili Materi božji iz rdečega žameta krasno ogrinjalo čez rame, posili ste ga vse počez z zlatimi in svebrnimi nitmi. Doli okrog nog je naredila Cecilija majhen venČek iz samih marjetic.
Cecilija je knpila aveč in kadila, oprala in natikala jc iz nova premnogo belih prtov s Širokimi čipkami obrobljenih, razrešila jih je po steni, pogrnila Ž njimi omaro, da jc izgledalo, kakor oltar.
V petek potem so prišle ženske is vasi, nekaj otrok in starcev. Zapeli se svete pesmi, molili litanije in veseli del rožnega venca. In potem so vzdignili Marijo in nesli so jo v drugo hišo, k drugi Žen s ki, kjer je bil že pripravljen oltar, Še lepši, še bolj bleščeč, kakor pri Dolinarjevi Ceciliji. 9
Šle so ženske po vasi s Marijo v rokah in pele so dolgo pesem o tem, kako sta prosila Marija in sv. Jožef „jerperg" okrog po celem mesta Betlehemu. V lužah in po snega so se svetlikale sveče in svetiljke, nizke kmetske hiše so stale ob cesti vse stisnjene
in prezeble pod belim snegom. Pesmi so se razlegale daleč čez vas tja v tiho noč. —
Zadaj so cmokali otroci, luči so se jim svetile v očeh ali roke in noge so bile vse trde od mraza. Iz oči so jim kapale solze, ali vseeno se jim je zdelo lepo, iti po tajajoČem se blatnem snegu in gledati v migljajoče sveče pred njimi.
Ustavili so se pred kmetsko hišo, ena od žensk je potrkala.
„Kdo je tam?" je zapelo nekaj glasov v hiši.
Zunaj so jim odpeli : „ Odprite nam !tf
Ia dalje še se je pela dolgovezna pesem, dokler se niso odprla vrata. Hiša je bila pobeljena, na oknih so visela nova rdeča zagrinjala, v kotu, kjer so bile že postavljene jaslice, se je vse bleščalo od zlatega papirja in pa papirnati prt pod njimi je bil skrbno izrezljan in poslikan z rumenimi, višnjevimi in rdečimi rožami. Čez mizo so viseli do tal beli p rtovi in Še lepše čipke so bile na njih, skoro pol metra široke, tenke in lepe, kakor iz sladkorja.
Vse polno je bilo ljudi, še v veži so stali. Postavili so Marijo na sredi mize med sveče, pokleknili so, peli so litanije in molili rožni venec. Okrog peči
so se tiščali otroci, vsi zaspani so bili od dolgih molitev, ali lepo svetlo so se jim bleščale sveče pred očmi.
Kadar so odmolili, so stopile Ženske Čisto blizo preštele so sveče in pretipale prtove.
Iz nue kotenine, so bili prtovi; v Ljubljani jih je kupila gospodinja cel kos. In Rezika, domača hči, je delala tri leta neprestano Čipke. Kolikokrat je mati sama lupila krompir in krmila prasce, da ne bi dobila Rezika pretrdih rok. „S takimi rokami se nič lepega ne naredi/ je rekla in mati ji je verjela. Ali zdaj se lahko postavi, takih prtov ni v celi vasi in tako Širokih Čipk ni videti niti v trgu in tam dosti dajo na parado.
* Ali ste se postavili M ram o rov kaje rekla Zaplotovka, ki je tudi imela Marijo pred dvemi dnevi. „Štiri sveče imate več, kakor sem jih imela jaz. No, saj si lahko privoščite, vaš grunt je večji.14
„Ali kaj pravite Zaplotovka?! Kaj bo teh par svečv Ali moje vaze, poglejte, kako so beraške. Vaše so bile v resnici lepe. Kje ste jih pa kupili?"
„V Trstu. Iz Trsta so. Šla sem obiskat sestro poleti, omoiena je v NabreŽini in potem sem Šla Še v
to zmago In to vero nam daj« vzbujen je alo venskega daha.
Si f ii pioem piribellam Tadi mi hočemo mira, tadi mi telimo, da bi bil slovenski narod kdaj deleien pravega božičnega blaženstva, in sato ga danes, na predvečer praznikov, opominjamo na raamišlje-vanje. Si vis pioem para belium in tadi slovenstva bodo enkrat osna« njali ivonovi božično srečo.
Ssveda bode do tedaj če maral-krat treskalo po aloveoaki domovini in prestati bo le hodih viharjev in težk h let, predno aasine mlado sel joe.
V starih kronikah čitamo po poročilih o hudih letih in krvavih vojnah navadno dostavek: Ali našla se ječeta vrlih mož, ki niso iagubili poguma in so zapisali na svoj ščit: Delaj in ne obupaj.
S o vem k i napredojaki — skrbita, da bedo kronisti poznejših let tudi o Vas mogli   isreČi tako sodbo.
V to ime: častit B)žič!
Gospodarsko delo stranke ljudskih sleparjev.]
Ž3 dostikrat ae je na tem mestu pisalo o kler-kalnem »Gospodarskem društvu« v Trnovem pri II. B strici. Mnogo let že »deluje« to društvo za blagor klerikalizma in na nesrečo naroda in ni je kmalu dobiti naprave, ki bi jo bilo ljudstvo toli-krat preklinjalo, ki bi bila provzro čila toliko zla in toliko solsa, kakor to podjetje hulobcih in brezvestnih duhovnikov.
V našem listu so bile popisane ie različne epizode iz t'g« »Gospodarskega društva«. Skoro vselej se je pri takih prilikah izreklo mnenje, da to početje ne more več dolgo trajati in da mora kmalu priti ura — obračuna. A i ta prorokovanja Se niso izpoloila. Tadi najboljši poznavalci razmer so bili prepričani, da je to klerikalno društvo pri kraju in da mora vsak čas priti do poloma, a niso se megli prečuditi, da to duhovako društvo vendar-le ni napovedalo konkurza.
Z1aj nam je jasno, zakaj so ss ti ljud|e motili ne v svojem mnenju, da je društvo bankerotno, nego v svojem prepričanju, da napove kon-kurt. Milili 83 se, ker so mislili da imajo opra viti s pošteni mi ljudmi, dočim imajo opraviti 8 sle parj t
»Gospodarsko društvo« je že več let bankerotno, ali s sleparskimi sredstvi se to pr kriva in društvo vegetira le na umeten način in protipostavno in v nevarnosti so ogrome vsote ljudskega premoženja.
Ud go ljudstvo, ki slepo zaupa blagoslovljenim svojim zapeljivoem. Nihče izmed članov, da, eelo nihče izmed odbornikov ne ve, kako velikansko slepar
stvo so uprisorili duhovniki v družbi in v sporaaumljeoju s klerikalnimi
voditelji
»Gospodarsko društvo« v Trnovem je ie dolgo hiralo. Gospodarilo ss je slabo, kakor povsod, kjer imajo duhovniki svoje dolge prsta vmes in ko je vse Šlo rakovo pot, ss jo za-Čdlo s dolgovi.
Samo pri posojilnici v Trnovem ima »Gospodarsko društvo« okroglo ISO 000 K dolga in aa ta ogromni dolg nima poaojilniea prav nobene vir-noati in prav nobenega pokritja. Posojilnica je ta denar posodila »Gospodarskemu društva« kar na ime, ne meneč se ss to, da društvo tega denarja tadi pri najboljši volji ne more povrniti. In danes so razmere take, da »G o a po darsko društvo« tega denarja Čisto gotovo ne bo vrnilo in da je ta denar sa posojilnico i s g u b 1 j e n.
Kaj to pomeni, si je lahko misliti. Ce izgubi mala posojilnica na deželi tako vsoto, je sama uničena in uničenih je tudi mnogo vlagateljev in članov.
Ali to ni edini dolg, ki ga ima »Gospodarsko društvo« v Trnovem. Zadolžilo se je to društvo tudi pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani sa velikansko vsoto, katere »Gospodarsko društvo« seveda ni moglo plačati. Vsled tega dolga sta postali »Gospodarska zveza« v Ljubljani in »Gospodarsko društvo« v Trnovem pasivni, obe ti zadrugi bi bili morali po postavi napovedati bankerot ter iti v konkurs, a brezveatni klerikalni špe kulantje so se temu ognili na ta način, da so upr z orili velikansko slsparstvo.
Ko se je pri »Gospodarskem društvu« v Trnovem delala bilanca, se je izkazalo, da vzlic vsemu precenjevanju v zalogi nahajajočega se blaga znaša p r i m a n k 1 j a j 90.000 kron, da je zadruga torej pasivna za velikansko svoto. Topa se je prikrilo celo odbornikom »Gospodarskega društv a«, kis svojim imetjem jamčijo za društvo in prikrilo se je ; o tudi članom.
Način, na kateri se ja falsifioirala bilanca in se napravilo umetno pokritje tega primarjihajs, kaže vso prekanjenost pa tudi vso hudodelsko brezveatooat voditeljev klerikalne gospodarske orgaoistcije.
»Gospodarska zveza« v Ljubljani je skrivaj dala zavarovati trnovskega dekana Kržišnika in trnovskega kaplana Oranica za 90.000 kron, seveda za slučaj smrti To polico, ki representuje de-jaoske vrednosti le toliko, kulikor je nanjo vplačano — in tega je danes le rralo, takrat pa ni h«lo nič — to
Trst. Prinesla sem te vaze seboj ; Človek mora imeti nekaj za spomin. In potem če bi umrl, kako bi ga dali na oder, če ni nič pri hiši."
Razšle so se ženske domu. Po potu je rekla Zaplotovka svoji Faoiki: „Nič ne pomaga, prtovi morajo biti novi. Nečem se več spraviti v sramoto S takimi cunjami."
„Kdo bo pa Čipke delal ?" je rekla hči. »Saj veste, da ne gre tako hitro."
„1 no, veš, pošljem te v Idrijo pa boš izbrala tam tiste klekane. To je jako nobel, samo pri gospodi se vidijo. Naj se jeze babe . .
Zadnji dan, na Sveti večer so nosili Marijo k Frlugovi, bila je te žena občinskega sluge.
Bale so se jo vse ženske. In ne zastonj. Nad nizko Široko omaro je bilo napravljeno kakor oltar. Sami venci so viseli pod stropom in po stenah med prtovi. Prostor za Marijo je bil pripravljen, kakor tabernakelj z modrim papirjem oblepljen in posut s srebrnimi zvezdicami. Na obeh straneh je visel bel pajČolan, na njem so bile zlate pičice. Dišalo je v sobi po kadilu, okna so bila belo zagrnjena, stene ro Žasto pobarvane. Okrog Marije je gorelo dvaintrideset sveč.
Pele so ženske lepo, kakor še nik-
dar. Lavretanske litaoije so odmohle, veseli del rožnega venca, zahvalne molitve po devetdnevnici. Otroci niso bili zaspani, — gorelo je dvaintrideset sveč okrog Marije in vse se je svetilo od prelepih svečnikov, pisanih vaz, papirnatih rož, prebelih prtov.
Ali dvaintrideset sveč je bilo preveč za pobožna Ženska srca in nečisti dah pekla jih je izkošal z uspehom.
Ko so se vračale domov, so postale pred znamenjem, tam, odkoder so se delile poti na štiri strani vasi.
„Kaj si pa misli, ta filla?! Dvaintrideset sveč, taka ošabnostl Niti prvi kmet si tega se more privoščiti. Njen mož ima trideset goldinarjev od občine na mesec. Še kajže nimajo svoje!"
„Da, ali zato jedo vsak dan meso. Golaž, pečene piske, to je kakor nič pri njih! . .
Frlugova je klečala med tem pred Marijo in je molila tako: »Glej, dvain trideset sveč sem ti prižgala, Marija! Dvaintrideset sveč Tebi v čast in slavo, Ne zapusti nas, usmili se nasl Daj da bo imel moj mož štirideset goldinarjev na mesec, s tridesetimi ne moremo izhajati."
Pustila je, da so gorele sveče vso sveto noč.
Dvaintrideset sveč! . . .
polico so postavili v b i -lanoo med aktiva, sa pokriti« in sicar s a polno svoto 90.000 kron. 8 Um, takrat par krooio vrednim papirjem, so pokrili primanjkljaj 90 000 K in preprečili konkurs.
Z laj |o jasno, aaka) da so se motili vsi tisti, ki so, poaoavajoč rasmero pri »Gospodarskem društvu« v Trnovem trdovratno trdili, da je konkurs neisogibsn. Konkurs bi se bil moral ie davni napovedati, a ae to le valed aleparstva klerikalnih voditeljev ni agodtlb.
Ko je bila isvriena ta sleparija, so si kleriksloi zadovoljno meli roke — tods le nektj časa, dokler ni prišlo povabilo, da nsj se plačajo premije zavarovalne police. Tedaj pa je naatal dirindaj. D*kan KrŽiŠnik in kaplan Oranič sta se pač dala zavarovati, toda zavarovalne premije nista hotela plačati. Na no bon način je nista hotela plačati Pomagala sta aiser p' Š eno, ds je prišlo »Gospodarsko druHvo« na rob pro pada ali plačati nista hotela niti vinarja, Ooa ata ae postavila na t* t 1 -šče, da sta že dosti storila, če sta se dala zavarovat*, premijo sa to zavarovanje naj plača kdor hoče. Tudi ata rekla, da bi bilo najbolje, če bi plačevala premijo »L-u4«ka posojilnica«, tega pa zopet dr. Šasterfi.č ni hotel, češ, da jih js ia dovolj pri tem kontu.
Med tem je »Gospodarska zveza« v L'ub j »ni pri* v velike akrbi, kaj da bo a njeno terjatvijo pri »G >-spodarskem društva« v T-novem. Sprevidela je, da denarja nikdar ne dobi, da j a njena terjatev izgubljena in da pride aama v konkurs, če si na kak moder način ne pomaga. Klerikalni voditelji so se zbrali in so sklenili, da naj imajo vao škodo trnovski kmetje, da ae le sa »Goapod*r»ko zveze« reši, kar se sploh reši ti da. Icvršili so ta sklep na ta način, da je »G »apodar-ska sveza« v Ljablani odpisala svojo itak izgubljeno terjat sv do »G ispodarskega društva« v Trnovem, sato je pa vzela »Gospodarskemu društvu« v Trnovem zavarovalno polico. Zdaj ima »G spodarsko društvo« v Trnovem pač še vedno ogromen primanjkljaj, p o l i o o p a ima »Gospodarska sveza«.
Dokler se je šlo ia to, da bi se trnovske kmete obvarovalo groznih poaledio kenkarza, oi hotel nihče plačati premije, črna pa ie prešla zavarovalna polioa v last »G -spodarske zveze« so klerik* lni vedi telji hitro iztaknili plačnika.
»G >epoiaraka zveza« strni ne more plačevati zavarovalnih prtnvj, ker nima denarja in ker je sama v takih raimerab, da se njeni vod ttl,i vedno ustrašijo, če vidi|o kakega po lioaja in zato so zvalili plačevanje zavarovalnih premij in obresti na »Zadružno s ve s o«. Predsednik te famozne sveze j i dr. Krek, on je odgovoren sa to manipulao?jo in ker je ta manipulacija nepoštena, je Ž njo omaaaoo in poen j-no dr. Kreka osebno poštenje.
»Z«družna svest« plačuje na sa-varov lit premiji in na obrest h kakih 10 000 kron na leto. To j * popolnoma proti zakonito. »Zadružna zveza« je zadruga in sme denar porabljati aamo za tiate namene, ki so določeni v zakonu in v ntenih pravilih. S tem, da »Z »družna zveza« plačate zavarovalno premijo in obresti, goljufa lastno zadrugo in go I j a f a v s e n j e n e Člane,} kar je toliko trrje, ker je »Z družna svesa« autorizirana oblaatf ki ima nadsorovati druge sadruge, revidirati njih poslova q je ia skrbet*, daje polteno, pravilno in sakonito.
Ali si more človek misliti, kaj bujega, kakor je to, d s R o I j u f a in e I e p a r i autorizirana Oblasta da goljufa in siepari tiati faktor, kateremu js driava   poverila nadzor-
stvo nad dragimi zadrugami, kateremu je driava isročila skrb, da sadruge polteno poslujejo. Zgodilo se je Is lasih, da je kak posamični sodnik bil sam slepar, ali da bi oela korporasijs čss dsn skrbela ss varnost in poštenje po noči pa na debelo aleparila, to se je sgodilo sdaj prvič pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Sleparatvo, katero je pod predsedstvom dr. Kreka vprisorils »Zadružna svess«. je krons vseh brezštevilnih lopovstev, kar jih je zakrivila v klerikalcem taboru združena atranka ljud«k h sleparjev.
Pričel je Božič; čas miru, po- . čitka in mirnega premišljevanja; ada j ■ imajo ljudje nekaj prostega časa, naj premišljajo o tem našem razkritju, o goapodarskem delu atranke Jjuisk h sleparje«. Z aati naj o tem premišljajo Slani »G oapodarekega društva« v Trnovem, člani klerikalne posojilnice vTrno-vem, člani »Gospodarske svese« in »Zadružne zveze« v Ltobljanl, pred vsemi pa o. kr, driavno prav d ni Stvo v Ljubljani. _
Govor posl. Iv. Plantana
v seji državnega zbora dne 15. de-cembra t I.
(Konec.) Ricmanje.
Ko sem se že bavil s šolstvom, pečal bi se še rad znekim kulturnim vprašanj em. Pojavile so se namreč pri nas prikazni, kot se jih v verski zadevi ne dobi v celi državi, morebiti niti v Evropi.
Imenovati hočem le eno besedo, ki obrača daleč preko mej naše države nase pozornost civiliziranega sveta: Ricmanje !
Ricmanje so majhna, ponižna vas, uro oddaljena od Trsta in ki je še pred 30—40 leti imela samostojno župnijo, lokalijo z vsemi pravicami samostojne župnije. Župnija sosednje občine Velika Dolina si je .tekom Časa uzurpirala oblast čez to malo župnijo, si prilastila upravo premoženja in to tako dobro upravlja, da je šlo okoli 8000 K rakom Žvižgat   Čujte'
Ljudje so bili vsled tega opozorjeni in so zahtevali z raznimi peticijami pri škofijstvu v Trstu in pri vladi zopetno kreiranje samostojne župnije. To je bila ponižna, pravična želja prebivalcev Ricmanje Loga. Hoteli bo vendar le pravic, ki so jim bile dane pod vlado cesarja Jožefa, hoteli so le imeti nazaj staro župnijo 8 svojimi pravicami. Stvar se \e pa vlekla se mi nt j a in absolutno ni bilo mogoče priti korak naprej.
Ko se je vlada že bila izrekla za samostojno Župnijo, je znal tržaški Škof dr. Nagi zapreČiti uresničenje te župnije z raznimi mahinaci jami.
Ko 80 prebivalci videli, da ne najdejo pri svojem višjem pastirju nobenega varstva, da se ne ugodi njihovim opravičenim željam, da se postopa ž njimi sovražno, in jih vodi za nos, so sklenili naposled, da prestopijo is rim-skokatoliške cerkve v grško katoliško.
To je bil povod obilega trpljenja, kakor ga še ni prestal noben narod in noben kraj v Avstriji.
Ljudje so res naznanili svoj prestop k grško-katoliškemu obredu. Ta prestop je bil iz prva odobren, pozneje pa to odobrenje preklicano.
Rekli so: to ne gre,- ljodje ne vedo, kaj hočejo. Nastopil je Čudnosten slučaj, da jc ista instanca — namestni Štvo v Trstu — rekla v nekem odloku : Ta prestop ne velja, ker osebe niso vedele, kaj delajo, če spremene obred, v nekem drugem odloku, tičočem se pozneje izvršenega prestopa k grško vztočni veri, pa stoji: Ta prestop k grško-vztočni veri je nedopusten in ne velja več, ker so dotičniki Že preje, v prejšnjem letu prestopili k grško-katolškemu obredu.
V eni sapi se torej izjavlja, da je prestop k grško katoliškemu obredu veljaven in Če ga nočejo imeti, pravijo zopet, da ni veljaven.
Eno in isto vprašanje negirajo in potrjujejo, kakor se jim ravno zdi potrebno. Posledice, ki so nastale iz tega, da 80 ljudje stremili za spremenitvijo obreda, so bile jako hude. 18. januarja je prišla komisija iz Kopra ia
privedla seboj 60 oressikev (čajto! čujte!), ki so ves kraj obkolili, ebčia-skega predstojnika preganjali kot poljskega zajca, da bi ga našli kodi aa polju in mu odvzeli cerkvene kl jače, ai ga bilo namreč doma. Vato so s ključavničarjevo pomočjo odprli cerkvena vrata, šli v eerkev, prišli zepet ven in zapečatili cerkev na vseh petik vratih ter oba zvonika. Od tega časa je ostala cerkev zapečatena ia se na opravlja do najnovejšega časa nobsaa služba božja v njej.
Med tem so nastale tam razmere, ki so v zasmeh vsakemu opisa. Danci jc 80 nekrščenih otrok (Čajte!), 28 oseb, ki Žive v konkubinata, 70 osek je umrlo brez verskih tolažil in 30 mesecev se Že ni izvršil noben krst ia noben cerkven pogreb.   (Čujte, čujte!)
Ali veste, kdo opravlja verske ceremonije pri pogrebih? Žapan! Žapaa pelje sprevod na pokopališče, pelje ljudi k večnemu počitka, »moli ečenai in stvar je končana. (Medklic)
Ali najdete še kod v Avstriji takt razmere, gospoda moja ? Ia če se proti temu protestira, Če se obrnenae sa cerkvene oblast, tu smo šele zadeli na pravo.
Lansko leto so me ti ljudje naprosili, naj bi govoril z nuncijem in ni razložil ta javni škandal. Šel sem k nunciju; ta je bil najprej kad, da si lajik upa vtikati se v take zadeve; kt sem mu pa dokazal da zot ljudski zastopnik smem zahtevati, da se osnovni državljanski zakoni spolosjejo is da tudi od cerkve tisto zahtevam, sa ja umiril nekoliko.
Povedal sem mu vse ia ga prosil, naj bi v Rimu vendar enkrat kaj storil v interesu cerkvenega ugleda in dobre nravi, da se naredi tem neznosnim razmeram konec. Obljubil mi je, da bo moj pismeno mu izročeni memorandum odst >pil škofu Naglu, ki je vsek teh reči kriv in da me bo povabil k konferenci, da se bo moglo stvar spraviti v tir in urediti.
Kdo pa ni držal svoje besede? Bil je nuncij, oziroma ne on sam, ampak njegov adlatus, uditore monsignor Nicotra, ki jc na svojo besedo popolnoma pozabil. Preje je bila navada tržaškega Škofa, da je sam ljudem ksj obljubil, če*ar ni izpolnil in tako si je tudi uditore mislil, da lahko svojo be sedo pozabi in je ne drži.
Letos 17. septembra je kil v Ris-manjih snod, kjer sem ai hotel zbrati informacije o celi stvari. Vac moško prebivalstvo je došlo na shod in soglasno sklenilo, brezpogojno prestopiti v pravoslavno vero, Če se mm takoj ae dovoli vsaj obred spremeniti, to je, da more prestopiti v grško katoliško vero. (Poslanec Klofač: Jaz sem pa slišal, [ da je cesar največja zapreka!)
Vam bom Že vse povedal. Na ti shod sem bil povabljen in povedal vei svoj pogovor z Nicotro, ker nuncij n« zna nemški, akoravno stoluje na I'a naju, on zna namreč le italijanski m francoski in me je nakazal na uditorja. j
Povedal sem ljudem sledeče :  Ko 1 sem uditorju dokazal, da je papež uki zal tržaškemu Škofu, naj izpolni zahteve, ki se mu stavijo,  on pa da jih svoje voljno zadržuje  in jih  noče izvršiti ia ko sem mu zatrdil, da sem to sam u vedel od visokega cerkvenega kneza f I Rimu,  mi je izjavil v moje začudenje, da, ko bi tudi Rim to hotel, jc vendar cesar nasproten temu in zlasti proti slovanski  liturgiji, da [torej ni mogoče nič napraviti.
Bil sem presenečen, kajti da bi se cesarja vleklo v take zadeve, tega ai-sem slutil.
Zgodilo se je pa vendarle. (Med
klic.)
Govoril sem pozneje z ministrom Hartlom o tej zadevi in zagotovil me je — kar sem si že vnaprej mislil — I da ni res da bi se bil cesar v to zadevo vmešaval. Bil je to le prazen h> govor uditorja, ki si ni znal drugače pomagati. (Medklici.) To tudi ni mogoče; saj imamo državne osnovne iskone 1 Kje bi pa bila potem verska svoboda in svoboda vesti?
Ljudje so torej sklenili prestopit' in sicer so hoteli prestopiti k pravo* slavni veri.
Dejal sem jim sledeče:
■nmr- Dalja v priloaji.
L Priloga ..Slovenskemu Narodu'* št. 293, dne 23, decembra' 1905.
Naredimo zadaji peskus, morda t» borni izhajali s spremenitvijo obreda.
A ljudje so bili od prvega do i&dnjega moža edini in sklenili, da pošljejo v Rim ultimatum: Rim se naj izjavi, Se dovoli prestop k grško katoliški veri ali ne, in če bi se to ne zgodilo v teku enega meseca, bo cela občina prestopila v pravoslavno vero.
V tem emialu sem pisal na papeia j Rim in ta mi je po svojem tajnem Kaplanu Ivanu Bressauu 6. oktobra 1905, torej zelo tečno, sledeče odgovoril:
.Njega Svetost obžaluje, da ne more ustreči želji po spreme-litre obreda, in sicer zato, ker ja v analih cerkvene zgodovine
lezaslišano, da bi cela občina ipremeiila obred."
Te naj bo stvaren vzrok! Opozoril gem papeža na določbe našega držav-aega osnovnega zakona in dejal, da ca ne more tega zabraniti, kar je zajamčeno pri nas po državnem osnovnem zakonu, toda kljub temu je rekel: Ne morem dovoliti tega in izjavljam v svoje obžalovanje, da so ti ljudje, ki imajo le intencijo prestopiti k razkolu, ie danes razkolniki, ker nočejo biti pokorni svojemu škofu Naglu, molim k Bogu, da bi jih razsvetli), da bi se znova podali nazaj pod gospodstvo Skoia Nagla.
Prebivalci Ricmanj-Loga naj bi se torej vrnili pod komando onega Škofa, ki jim je pripravljal leta in leta največje muke!
Občina je lansko leto in tudi letos pismeno izjavila, da tega absolutno nič reč ne stori, da se ne vrne več pod enega škofa, ki jo je mučil toliko Časa. In reči moram, občudovanja vredno jc, da so ti ljudje ostali tako trdni po vsem tem trpinčenju in mučenja, še Volj pa je občudovati, da trpi vlada take nezaslišane razmere v kraju, ki je takorekoč predmestje Trsta 1
Prosim, pomislite vendar materijalno škodo, če že prezrete kvar v religioznem in kulturnem oziru. Kaj je a dednimi pravicami teh nedolžnih •trok? Okoli 80 jih je rojenih; kje imajo svojo dedno pravico ? Saj so nezakonski in brez dednih pravic. Kdo jim povrne to škodo?
Kaj poreče drŽava k temu, da se pred njenimi očmi pospešuje konknbinat, ker so ljudje prisiljeni v nepostavni abliki živeti med seboj v konkubinatu ?
In kaj poreče na to, da kljub temu, da so ljudje kristjani, ne morejo imeti tega, kar dovoli cerkev vsakomur, namreč cerkvenega pogreba, ampak jih pokopava preprost mož, navaden župan, ki je poleg tega prišel že enkrat na zatožno klop zaradi motenja vere; zaradi prisvajanja religijoznega značaja in ki je bil šele pred kasacijskim dvorom oproščen. Dejali so namreč, da je s svojim vmešavanjem v take zadeve lakrivil hudodelstvo.
To traja Že tri leta, toda vlada »ima oči, nima srca in ne stori ničesar, da bi nastopile vendar enkrat razmere vredne ljudi, pač pa pošilja neprestano žandarmerijo v Ricmanje, s Žimer le ljudi prorocira; bati se je, da se dobrim ljudem res kdaj utrga nit potrpežljivosti in da pride do tega, da bo tekla nedolžna kri vsled njihove brezbrižnosti. (Klic: Saj to hočejo!)
Da, zdi se skoraj tako, da hočejo ljudi do skrajnosti dražiti, da se jih potem postrelja.
Letos je prišel škof v vas, ko je bil na poti z nekega birmovalnega potovanja. Ali veste, kaj se je zgodilo? Ljudje — bile so le ženske in otroci doma — so ga ometali z jabolki in jajei in ko jih je hotel blagosloviti, so mi rekli: Ne potrebujemo tvojega blagoslova, zapusti nas s svojim blago-Blovom, vedno si nas le preklinjal in nas dolgo vlekel za nos in nam pri-zadjal toliko zlega, ne rabimo ne tebe, ae tvojega blagoslova.   (Čujte, čujte!)
In to naj bi ti ljudje škofu še roko poljubljali, še nadalje se upogibali pod njegovo krivo palico? Tega ne bodo nikdar storili! Povedal sem to tudi g. referentu Hussareku v ministrstvu in mu pripomnil, da sem bil tam po naroČilu Bančnega ministra, da bi mu dobil informacij. To je bilo letos v juliju. Ko leni mu to izjavil, je dejal: „Pustite to * miru, ljudje ho bodo ukrotili in ae krnili pod škofi Prebral sem
ma pismo občb        ni' je v njem po-
oblastila, naj cerkvenim in državnim oblastvom kar najbolj točno in jasno izjavim, da prej postanejo Turki, nego pa da se povrnejo pod gospostvo škofa Nagla. Tu mi je odgovoril referent v ministrstvu: „Ti ljudje se bodo že ukrotili!"
Da, s tem jih hočejo ukrotiti, da jih pusto dolgo vrsto let viseti v zrakn in jim odtegujejo verska tolažila, toda tega ne bodo doživeli.
Preje bodo doživeli, da so bodo dali ti nedolžni ljudje postreljati, toda pod Škofa Nagla se ne povrnejo nikdar
več.
Želimo, da bi Škof Nagi, ki {e j zdaj na skoku, da postane goriški nadškof, postal najmanj to ali pa kardinal, pošljite ga magari v deveto deželo, le iz Trsta naj izgine, kjer je nesreča aa vse prebivalstvo. S tem sem končal. (Živahno odobravan je in burno pleskanje.)
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 21. decembra. (Razdor v klerikalnem taboru.)
Šele drugo leto izhaja izrazito klerikalni dnevnik „Hrvatstvo", ki ima pripravljati teren za novo Čisto klerikalno stranko, a Že ima za sebi prošlost, izredno bogato na blamažah in porazih. Klerikalci so računali: Ako bo močan faktor v vseh strankah, ako podpirajo najrazličnejše liste, zakaj bi sami ne tvorili veline in močne stranke z razširjenim in dobrim dnevnikom. Zakulisni vzrok je pa bila vlada bana Pe-jačevića, klerikalnega aristokrata, ki bi rad imel lojalno klerikalno stranko, ki bi slabila opozicijo.
Toda tako vlada, kakor klerikalci j so se zmotili v svojih računih. Dasi je j naš narod kulturno še malo prosvitlen, j vendar ni v svoji celoti in v svojem jedrn pristopen srednjeveškemu dogma- s tizmu in verskemu fanatizmu. V vsi naši j zgodovini ni bilo boja za verska vpra- j
Ali dasi ao djakovaki prebendarji, kanoniki in profesorji teologije v cerkvenih vprašanjih fanatični, vendar so večinoma, ogreti v Strossmaverjevi bližini od narodnega mišljenja in čuvstvovanja, kar ae tiče njihovih oseb, iskreni opozicijoaalci.
Dasi so 8 svojega klerikalnega stališča pozdravljali ustanovitev kleri-nega dnevnika v Zagrebu, vendar so
gojili v političnem oziru že od začetka nezaupanje proti njemu.
Ta antagonizam med Djakovim in Zagrebom je končno z elementarno silo bnknil na dan. Zagrebški klerikalci! odvisni od Posilovića, so se že pripravljali, kako bi vtaknili lepo v Žep svojo najnovejšo blamažo, ko jih je zadel naravnost uničujoči udarec iz Djakovega. Razume se, da ne morejo proti konsekventnim klerikalnim razlogom svojih djakovskih tovarišev navesti ničesar stvarnega, ker so preje sami enako grmeli proti interkonfesijonalnemu zakonu; sedaj se skrivajo samo za nadškofovo avtoriteto, kateri se je treba v smislu cerkvene discipline pokoriti, ako bi bil Škof tudi napačno ukrenil. Toda ta izgovor slabo pomaga — škandal je že tu. Vodstvo episkopata je docela diskreditirano : klerikalci so hoteli, da se temu vodstvu pokori ves narod tudi v ; političnih vprašanjih, a sedaj ne more
Ia Petro grada ao pripeljali osem topov tev jih naaadili okoli mesta.— Kakor kaiejo anaki zadnjih časov, ae jasa revolucionarjev najbolj obrača proti Nemcem in njih navodom. Meščani ao iadali parolo, da je Ia nemških hranilnic umakniti vse vlogo. Vsled tega je to vet dni navil n« mestno hranil nieo, ki \% nemška.
Petrograd, 22 decembra. Po eeli L i v 1 a n d i j i hodijo močne čete vstaških Letov, odetavljajo sodne uradnike io deželne poglavar)« ter agitirajo ia 1 o -6 i t e v od Rusije. Baje ao Lati določili 23.1 m. ia dan, ko i e odtrgajo pokrajine ob Vzhodno m morju od Rusije.
Blizu R ga eo vataši razdjali še lesuiškt tir,   da  je ponesrečil vlak, k i j e v o a i 1 a a n i t e t n e vojake ii Petrograda v R go. Pet vojakov je bilo ubitih, 20 pa ranjenih.
V Harkovu je bila velika mi nifaataeija aa republiko. Manifestacije ae je udeležilo tudi 2 5 0 vojakov.
Ministrska kriza.
Petrograd, 22. decembra. Politična kriia je skrajno resna. Danes vloži polovioa ministrov prošnje za demisijo.
episkopat niti v cerkvenih vprašanjih   To je znamenje, da se bližajo velike
zavzeti svobodnega, od vlade ueodvis- i stvari.
nega stališča!
Klerikalna  zgradba se podira baš
Splofini štrajk*.
Petrograd, 22. novembra.
Ge
j na tistih temeljih, na katerih je hotela | neralni štrajk je napovedan za jutri.
! zasužniti ves narod.
Kakor je znano, še djakovska ško-! fovska stolica ni zasedena. Vsled te j revolte djakovske duhovščine je, kakor
sanja, edino vprašanje v glagolici za nima nekoliko bolj naše inteligentne kroge, a to samo v toliko, kolikor je ta boj naperjen proti latinskemu Rimu. Naša narava je mehka, odkrita in bistra, nimamo mnogo izredno nadarjenih ljudi, ne globokih mislecev, zato se nas tudi ne da tako lahko vpreci v BholastiČni formalizem in bigoterijo. Končno je pa pri nas še močna opozicijonalna, na-
■e zdi, zopet postalo aktualno vprašanje o kandidaturi za škofovsko stolico. Vlada bi namreč rada tjakaj poslala svojega Človeka, ki bi naj malo ukrotil renitentni kapitelj. Govori se, da se je našel nov kandidat v osebi madjaron-skega Baborskega poslanca Martinca, ki je sicer docela obskurna oseba, a je baš zato sposoben, da pleše po komandi iz Zagreba. A.
Volilna reforma.
Dunaj, 22. decembra.
Največ
težav dela barona Gautschu Moravska. Ministrski predsednik je naznanil nemškim poslancem, da namerava dati Moravski 43 državnih
rodna misel, ki ne more prenašati, da I poaimo06V, jn 8ioer Nemcem 18, Če-bi se narod izkoriščal v boju za inte- | hom pa 25 Nemoi pa Bmntevajo 23 rese nam tujega Rima in da bi se j poBianoeTj kakor so jih imeli dose-„preporod v Kristu" izvršil pod  egido j do8im «mhtevajo Cehi za se 30
madjaronske vlade. j ro.ndatoT! Pogajanja so se vsled
Jezoviti so dobili v roke slabega, j tega razbila.
plašljivega nadškofa Posilovića; to jim je bilo v materijalno korist, ker plačujejo iz njegovega žepa velike stroške za dnevnik, ki bi se sam ne mogel vzdržati niti mesec dni; kakor jim je ta dnevnik na eni strani koristil, tako jim je bil na drugi strani v veliko moralno škodo. Razume se samo ob sebi, da so naši klerikalci, kakor njihovi bratje pri drugih narodih, vzeli za svoje geslo najbolj radikalen šovinistski program, v dnevni borbi pa niso mogli dolgo varati javnosti, ker so prišli pri vsakem koraku v nasprotje s pokornostjo svojega protektorja napram vladi. A pri nas, kjer so neodvisni elementi v neprestani borbi z absolutističnim režimom, se šteje v zlo vsako koncediranje in vsak najmanjši kompromis z reprezentanc protinarodnega sistema.
Sedaj je pa vstal, ko se je z glasovanjem nadškofa Posilovića za inter-konfesijonalni zakon odkrila vsa njegova mizerija, neznaČajnost in odvisnost od vlade celo v cerkvenih vprašanjih, velik del samih klerikalcev proti klerikalnemu | vodstvu v Zagrebu. Kapitelj djakovske škofije je v svojem Škofijskem listu rGlasniku" z največjo vehemenco napadel nadškofa. Proglasil ga je za izdajalca interesov katoliške cerkve, očital mu je nesposobnost in neznaČajnost in ga končno ne baš vljudno pozval, naj izroči svojo nadškofovsko stolico — sposobnejšemu možu.
Še, ko je živel nevmrli Stross-mayer, so poučeni krogi vedeli, da je obdan od klerikalne okolice, toda Stross-niaver je bil tako krepka individualnost, da klerikalizem ni mogel, dokler je on Živel, iz Djakova pokazati svojih rogov.
T začetku meseca januarja ae začne baron Gautsoh posvetovati a vodilnimi poslanci zaradi volilne reforme. Najprej se bo rat go var jal 8 parlamentarno komisijo »Poljskega kluba«. K tem razgovorom pride tudi gališki nameatnik grof Potočki.
Trgovinska pogodba s Švico.
Bern, 22 decembra. Po večdnevni debati je švicarski narodni avet danes le sprejel začasno trgovinsko pogodbo s Avstrijo. Sooialiat Brflstlein je posebno poudarjal, da notranje razmere v a v s t r o - o g r s k i m o -narhijine jamčijo za varnost novi trgovinski pogodbi. Po novi pogodbi se v Švici zviša oarina na uvoz vseh predmetov prav znatno, posebno od vina, mesa in klavne živine. Cenejša carina se dovoli le na uvoz hmelja, špirita, bencina, stekla in deloma tudi lesa.
Dogodki na Ruskem.
Vstaja v Kurlandiji in Liv-latsdiji.
Riga, 22 decembra. O zavzetju mesta Tuekum po vojaštvu dohajajo grozna poročila. Na kozake se je iz aabaiikadiranega mesta usula toče krogel in petard. Ranjene kozake bo vstaši grozovito močili. Tudi 600 pe-šakom se ni posrečilo mesta zavzeti. Sele ko je došla baterija topničarjev ter obsula mesto a kartečami, ao ae vstaši po deseturnem pomišljanju vdali. Poprej pa je kakih 300 kmetov skušalo pobegniti iz mesta, toda vojaki ao vse do zadnjega pcatrelili.
Revolucionarji pozivajo k v a t a j i z orožjem ter obetajo, da bo vstajo podpiralo tudi vojaštvo. Štrajkarski odbor je skleni), r a z d j a t i brzojavne žice in železniške proge ter vlake t razstreliti, ako ae telegra-! f i b t i in železničarji ne pri-j družijo štrajku. Brzojavni pro-j met a Moskvo je že pretrgan.
Socialisti ao izdali rasglas, da štrajk ne sme nehati, dokler se ne izpolnijo Bledeče zahteve: konstitucija; splošna, enaka, direktna v o 1 i 1 n n praviea; svoboda govora, tiska, društev in zborovanja; bsemurni delavnik; razdelitev zemlje med kmete; volitev predstojni-kovvarmadi in mornarici po podrejenih.
Položaj v Kavkazu. Carigrad,   22.  decembra. Is TJlisa ae poroča, da vlada po c e lem Kavkazu splošno klanje (?) V Tiflisu imajo Armenci nadvlado. Mesto gori na več krajih.
Program nove angleške vlade.
London, 22. decembra. Pred kakimi 9000 člani liberalne stranke je razvijal včeraj ministrski predsednik Campbell - Bannernaan program nove vlade. Glede s u -nanje politike je rekel, da bo razmere Anglije napram drugim velesilam prijateljske. Kar se tiče razmerja med Anglijo in Nemčijo, ne najde v interesih obeh narodov ničesar, kar bi moglo opravičevati kako odtujenje. Sporni-njal se je tudi krize na Ruskem ter izjavil, da goji Anglija najboljša!?) čuvstva za veliki ruski narod.
Vstaja proti Evropejcem v Šanghaju.
London, 22. decembra. V Šanghaj je prišel podkralj iz Nar-kinga ter je takoj uredil preporno vprašanje zaradi mešanega sodišča. Tako sodišče začne takoj poslovati. — V mestu je nastal mir. Sicer pa bo bile tudi sploh vesti o vstaji pretirane. Kristjanom se pač ni bati katastrofe, ker je Saoghaj pristanišče, kjer bo arjgteške, ameriške, italijanske in avstrijske ladje, pričakujejo pa še po eno francosko in spar-sko ladjo.
Klerikalna zarota v Kolumbiji.
London, 22 deosmora V B -goti, glavnem mestu Ko umbije, so zaprli nad 70 vplivnih politikov. Klerikalna atranka je imela vse pripravljeno, da umore ponoči predsednika republike Ra-jeea. Zarota pa je bila pravočasno raakrita.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. decembra.
— Suklja kot kandidat ribniških kmetov. Iz ribniške okolice se nam piše: Ko amo brali, da hočejo naši duhovniki postaviti kmetom našega okraja Šukljeta za deželnega poslanca mesto umrlega Pakiia in da hočeta Šnateršič in Suklje nastopiti pred volilci v Ribnici, smo se za glavo prijeli. Kako je med vami, ribniški volilci, kaj takega mogoče, ta nastop in
ta kandidatura? S to Sakljctovo kandidaturo se zbujajo naravnost dvomi proti verstvu pri ljudeh, ki so dejanski katoliki. Kar je še morale in nravnosti v našem občinstvu,  mora  biti nničena 8 tem Šakljetovim nastopom. Da Vam dokažem to svojo trditev!   Z državno-zborskim mandatom je splezal Šuklje od   profesorja  do oskrbnika šolskih knjig in dvornega svetnika.  V tem boja je imel Šnklje na strani zvestega prijatelja tadi v našem ViŠnikarja. Ko je že dalje časa užival ta svoj mandat, poskašali bo njegovi sedanji prijatelji, naši duhovniki, vreči ga iz kariere in mu odjesti boljši kos kraha. Da se iz* ogne tem ljudem, ki so ga sovražili pri vsakem koraka, odložil je Šaklje mandat za državni zbor in prosil nekega svojega prijatelja, naj deluje pri volil-cih dolenjskih mest na to, da bode mesto njega izvoljen g. Višnikar, sodnik v Ribnici.   To se je pozneje res zgodilo.   Tedaj  sta  bila  Višnikar in Šaklje dobra prijatelja in v agitaciji zanj je slikal Šuklje ViŠnikarja kot svojega najboljšega prijatelja, kot zlato dušo, kot najplemenitejšega moža, ki si ga morejo misliti volilci. Višnikar je kot državnozborski poslanec ostal moŽ-poštenjak slej kot prej, Šaklje je pa začel igrati vladnega s užu j a in meše-tarja in iskal privržencev med slovenskimi poslanci za vlado.   Ko je Višnikar  spoznal  svojega   „prijatelja- namere, mu ni mogel več zaupati. Šaklje se je pa medtem izognil srda duhovniškemu, se prilizoval vladi, bil pravi „laufburschu ministrov glede slovenskih krajev in postal sčasoma, ko so liberalna ministrstva v dinastičnih krogih prišla ob veljavo, pravi farški Človek. Približeval se je Klunu in dragim duhovnikom in ko je še višje splezal v uradniški karieri ia videl, da mu cvete oves v klerikalni stranki, je začel izpodrivati ViŠnikarja pri volilcih in sebe riniti na poslaniško mesto.   „Zlati prijatelj", „ljubi prijatelj", ki mu je proti duhovnikom pomagal pri prvi volitvi dobiti nekaj glasov v Ribnici, je bil porinjen na stran, le da Šnklje zleze Še višje. To je ena grdih strani Šuklje-tovega življenja. Ta častivredni značaj se dandanes ne sramuje nastopati kot kandidat v volilnem okraja, katerega je svoje dni zastopal Višnikar, proti kateremu je Šaklje raval z namenom, da se sam kdaj polasti tega mandata. Ta čas je nastopil zdaj. Le .katolik- Šaklje more biti tako nasramen, da si kaj takega upa izvršiti, ko bi moral pravzaprav  poštenjaka  ViŠnikarja prositi, naj kandidira, da se tako vsaj nekoliko opero   njegove  (šukljetove) umazane roke.  In potem ta nastop Šukljeta ter prijatelja njegovega Šusterš ča 1 Kdo bi se ne smejal, koga naj ne prevzame občudovanje teh dveh velemož! Ko se je nahajal  Šuklje  v  odslovljenju po vladi, ko se je pripravljal na penzijo, je nastopil v Novem mestu pred volilci. Takrat je opisal ŠusterŠiča kot največjo ničlo ter nesramno oholo stvar in ga pital z vsemi najgrŠimi priimki, Šu-sterŠiČ je pa na shodu v Ribnici, odgovarjajoč na Šukljetove napade, opisal tega kot največjega lopova, kar se jih je rodilo na Slovenskem. Dobri poznavatelji Šukljeta so dejali takrat: „To je komedijantstvo" ter:   »Pack schliigt sich, Pack vertriigt sieh" — in niso se motili.   „Slovence- je te dni naznanil, da nastopita v praznikih   obadva komedijanta skupno roko v roki na volilnem shodu pred kmetskimi volilci v Ribnici.  Sosteršič bo predstavil najsil nejšega akrobata farške stranke in objela,  poljubila se  bosta pred onimi kmeti, pred katerimi je Šusteršič nek daj  metal  najgnjusnejše   pljunke na Šukljeta!   Tak je katolicizem na Slovenskem in tu bi naj ne bil Človek pošten katolik ? !
— Naučno ntinietretvo In dobrepoljeki Jaklič. Najnemar-
nejši učitelj na Kranjskem je dobre-poljski Jaklič. Za šolo se meni kar mogoče malo. Zanemarja jo sistema tčnn in jo mora zanemarjati. Jaklič je  vodja   dobrepoljskega koneuma, vodja ondotne posojilnice, vodja mlekarne,  klerikalni agitator, dopisnik »Slovenca«   in   »Domoljuba«, »An-geljčka«, «Bogoljabac urednik »Slovenskega   učitelja,«   —   kako naj se torej meni za šolo, kako naj pri tolikih postranskih opravil h le količkaj  vestno izvršuje   bvoj posel? Jaklič je vsled teh postranskih opravil prisiljen zanemarjati   šolo in aa-nemar ja jo tako, da je grosa. Pri uradni inspekciji je dež. šolski nadzornik   naletel na take nemarnosti, da je moral o njih   poročati deželnemu šolsk. svetu. Ko bi se o kakem liberalnem učitelju poročalo to, kakor o kočevskem junaku, bi bil gotovo kasenskim  potom premeščen. Pri Jakliču pa je dež. šolski svet naprevil isjemo in mu je le isrekel ukor. Jaklič pa se s tem ni zadovoljil.  Ker je klerikalec, ve, da mu je vse dovoljeno in zato se je pritožil na ministrstvo.   Ia glej, ministrstvo je izreklo prav  salomonsko sodbo. Ministrstvo je reklo: res, da je Jaklič objektivno kriv in da je v polni meri zaslutil prisojeno  mu kasen, res da je Jaklič skrajno sanikarn kot učitelj,  res, da je Jaklič največkrat kaanovani učitelj  na Kranjskem, ali valic temu naj mu bo kasen odpuščena, ker je upanje—da aa poboljša! Človek res ne ve, ali bi se tej razsodbi   smejal ali  bi  se jezil. Zoper liberalne učitelje se postopa z vso strogostjo in za najmanjšo malenkost   jih   zadene    takoj brezobzirna kasen, že tolikrat kaznovanemu Jakliča pa se prizanaša i motivacijo, da se bo poboljšal! Naj se nas nikar napačno ne razume. Nam je pač čisto vseeno, ali dobi Jaklič kak ukor, ali ga ne dobi, in če mu je z ministrsko rassodbo kaj pomagano, mu vse prav od srca  privoščimo, kajti pri vseh  svojih  napakah  je Jaklič vendarle reven učitelj, kateremu se ne sme odreči usmiljenja.  Ko bi se šlo le za Jakličevo osebo,  bi mi te stvari sploh ne bili omenili.   Ali tu se ne gre za Jakličevo osebo, v tej ministrski razsodbi se je razkrinkal politični sistem in to ima  za nas svoj  pomen.   Ta razsodba ne izvira is stvarnih nego ia  političnih  nagibov.   To je ministrstvo samo pripoznalo s tem, da pravi: objektivno je Jaklič kriv in oprašča se le, ker je upanje, da se ta stari grešnik poboljša. Ta argumentacija je inftrijorna in samo smešna. Ministrstvo je oprostilo Jakliča, ne  ker upa,  da se poboljša, marveč, da izkaže klerikalni stranki uslugo. Tojedokas pro tekoi j onizma, ki vlada v nauč nem ministrstvu, to je  dokaz, da meri ministrstvo z dvojno mero, ker ne vpraša več, če je kdo objektivno kriv ali ne, marveč le, če ga klerikalci proteŽirajo ali če mu nasprotujejo.  Z ministrsko razsodbo je   krvavo žal.en javni pravni čut, zlasti  pa  pravni čut učiteljs'va, a kateiina se vobče prav nemilostno ravna. Ta razsodba mora vzeti učiteljstvu, zlasti če jo primerja e raznimi sodbami o liberalnih učiteljih, vse nupanje v pravičnost
in nepristranost nauČnega ministrstva in mu vcepiti mnenje, da je zavladala taka k oru po i j a, da je čisto vseeno, kako kdo izpolnuje svoju dolžnosti in da mu |e vse pri-zaneseno, če je le deležen protekcije klerikalcev. Kake posledice mora to imeti ia šolstvo, si je lahko misliti. Mi pa nečemo, da bi se na tak način korumpirala naša šola in naše uči-teljstvo in bomo zato napeli vse sile, da a brezobzirnim bojem onemogočimo vsaj na Kranjskem ta gnili, vsski pravičnosti v obraz bijoči siBtem.
— „Politiki" so primeri časih nesreča, da vsled nepoznavanja slovenskih razmer svoje Čitatelje napačno informuje. Taka slučajna ali neslnčajna nesreča se je primerila tudi sedaj. Poročajoč o našem nasveta glede revizije
narodno-naprednega programa meni, da se gre „um eine Diversion der radica-leren Tavčar - Fraction gegen dic ge-massigtere Gruppe Hribars, deren Ge gensatz vor einiger Zeit im slovenischen Sokoltum hervorgetrcten ist and die Nichtwiederwahl Tavčars zum Verbands-prasidenten znr Folge hatte. Die Sache — nadaljnje  „Politik" — wurde zwar seither   applanirt,  aber der Gegensatz ist geblieben  und  diirfte in der Ver-t ra u ensm iiunerver handlung vvieder zatage trot en." To je lepa kolobocija, s katero je postregla  „Politik- svojim bralcem. Pred vsem bodi koostatiraoo, da je bilo dr. Tavčarju na zadnjem obč. zboru izrečeno soglasno neomejeno zaupanje in da je bil soglasno izvoljen častnim članom. Pri zvezi se sploh ni šlo za dr. Tavčarja in je v tem oziru pisanje „Politike" navadna napaka. Tadi ni resnično, da je dr. Tavčar pri volitvi staroste ljubljanskega  Sokola propadel.   Bil jc izvoljen, in sicer je dobil nad 200 glasov, doČim je proti njema glasovalo komaj  25 mlajših Sokolov, a le, ker je po dr. Trillerju odklonil izvolitev, se je vršila draga.   Ne vemo, kako pride  „Politik"   do tega, da dolži župana Hribarja, da  je njegova »zmernejša skupina" povzročila med tem poravnani razkol   Kolikor vemo, se ni župan   Hribar  čisto  nič  vtikal v to borbo v Sokolstvu. Ali boče morda kdo delati umetno razpor v stranki da via  „Slavenec"  in  „ Politik** postavlja Župana Hribarja v nasprotje z dr. Tavčarjem. Po naši sodbi je Čisto navadna spletka, da se slika situvacija tako, kakor bi bila revizija narodno-naprednega programa naperjena proti županu Hribarja. Da je revizija potrebna, za to je najboljši  dokaz  župan Hribar sam, kajti  njegova javna  dejanja in javni govori svedoČijo,  da  se je od starega programa oddaljil ravno tako, kakor drugi napredni poslanci, če ne še več, kajti ravno iz ..zmernejše skupiue Hribarjeve"  so se culi že dosti radikalnejši protiklerikalni akordi, kakor iz Tavčarjeve skupine — Če že hočemo rabiti to razločevanje „Politike". Javna dejanja in javni govori žapaua Hribarja so najboljši dokaz, da Čuti župan Hribar ravno tako potrebo revizije narodno-naprednega programa, kakor mi, in zato je popolnoma zgrešeno,  če se hoče iz našega nastopa glede revizije konstatirati razpor v stranki.   Mi hočemo program, ki bo vsakemu svobodomiselnemu narodnjaka  omogočil,  stopiti  pod na-rodno-napredno zastavo. Naj „Politika" blagovoli v tem smislu informirati svoje čitatelje.
— Na   „Slovenčeva" zabavljanja zaradi  revizije narodno-naprednega programa  odgovarjamo šc j tole: Program, ki ga je  sprejel  shod j narodnonaprednih zaupnih mož, je delo klerikalcev, ki  so  takrat  stali v I opoziciji proti Mah niču in Misiji. Zlasti veliko je vplival zaradi svoje brezzna- j Čajnosti in drugih lastnosti prosluli se- J danji kranjski tehant Koblar, ki je takrat Špijoniral med naprednjaki in nosil pošte v ordiaarijat,  nasprotno  pa i hodil k Dam tožit Škofa in razne klen j kalce in donašal  nam   na  uho, kar je izvohunil v nasprotnem taboru.
— Ubogi ftkof, včasih niti j
srajce  ne more preobleči! i
i
Zavodi  na šentvidskem  polju   delajo j škofa sive  lasi. Dograjeni   so   pač, a kaj   pomaga, ko   škofa   tišče   ob   tla \ ogromni dolgovi, ki jih je prevzel na svoje rame v nadi, da mu bo „dobro j naše slovensko ljndstvo" skoro odvzelo j s pleč to silno breme  z  bogatimi  da j rovi v prid   šentvidskim zavodom. No, kakor se kaže, je naše ljudstvo postalo j v zadnjih letih nekoliko pametnejše in . neče več brez preudarka razsipati svoj težko prisluženi denar, kakor bi to zahtevala naša častivredna duhovščina, na :
j
Čelu ji njegova prevzviSenost Anton j Bonaventura. Darovi za škofove zavode le redko kapajo in Đonaventara je v skrbeh, da bi v kratkem pri njem zapel boben, ako bi se ljudstvo tudi v bodoče tako malo zanimalo za zavode in bi ne posegalo izdatno v svoj žep. Zato je ukazal svoji duhovščini, naj opetovano v svojih propovedih apelaje na darežljivost ljudstva in ga skuša prepričati, da je njegova sveta dolžnost, da pomore škofa iz gmotne zagate, s čemir stori samo boga dopadljivo delo. Župniki in kaplani širom Kranjske se
seveda ponižno pokore temu ukazu in nedeljo sa nedeljo se po župnijah berači za bankerotnega škofa. Takšna „fehtarija" se je preteklo nedeljo priredila tadi v Doba. Žapnik Grčar se je v pota svojega obraza trudil svojim žnpljanom dokazati, kako koristni so škofovi zavodi, in jih prepričati, da je dobska župnija doslej premalo storila za škofa in da je vsled tega baš sedaj dolžna, škofu poseči pod pazduho, ko se po brezbrižnosti svojih vernikov nahaja v največji gmotni zagati. Njegove besede pa menda niso napravile posebnega vtiska na župljane, ker se mu je zdelo potrebno zahrenkati na še bolj občutljivo struno. V Živih pretresljivih barvah je jel slikati Škofovo uboštvo in tožil in tarnal, da bi se ga še kamen usmilil. Dragi poslušalci, jc rekel župnik, Vi Živite v blagostanju, a se ni malo ne brigate za škofove zavode v Št. Vida, kamoli da bi še zanje kaj žrtvovali. Vaš višji duhovni pastir pa trpi glad in Žejo, trpi pomanjkanje samo zaradi tega, ker Žrtvuje vse, kar ima, za zavode sv. Stanislava; da, prigodi I o se je Že celo, predragi v Kristusa, da provzvišeni knez in škof ni mogel ob tedna preobleči sveže srajce, ker je vse, vse dal za zavode . . . Tako je govoril na srce svojim župijanom župnik GrČar. Ako jih je s svojo pridigo toliko genil, da so dovolj globoko posegli v žep, ne vemo; mi smo bili ginjeni in v dne srca se je nam zasmilil ubogi, ubogi škof Tone. Najzadnji med nami preob-leče vsaj vsak teden srajco, a on, naslednik apostolov, služabnik božji Anton Bonaventura nima niti toliko sredstev, da bi se na „Gospodov dan" odel v oprano perilo! Ubogi ubogi Škof Tone, smiliš se nam res do srca! Niti sveže srajce nimaš, o, o, kako je to hudo!
— Vaa ve in zna! Cesar Viljem zna vse in ve vse. Ni ga problema, ki bi ga on ne znal rešiti, ni je stvari, o kateri bi on ne mogel izreči avtoritativne sodbe. Doslej je bil v tem edini mož na svetu in ni imel nobenega tekmeca. Zlaj pa mu preti nevarna konkurenea. Naš dični dr. Janez Evangelist Krek ve tudi vse in tudi sna vse. V vseh stvareh je mojster. S cer so med nebom in med zemljo stvari, o katerih sa po pesnikovem zatrdilu filozofom niti ne sanja, ali tedaj, ko je bil Bkovan ta krilati izrek, še niso poznali tr-mistiške filozofije, katero tradira ljubljanskim lemenatarjem dr. Janez Rvangelist Krek. Ta tomistiška filozofi,a je pripravila Kreka do tega, da ve vse in da sna ase. Pesnik je in fi ozef teolog in soo olog, politik in kmetovalec, upravni strokovnjak in gledališki reformator in kdo ve kaj še vse. Vse ve in vse ana. Zdaj je napovedal predavanja o norosti in o norcih. Ča bo predaval, kakor upam , po lastnih skuš ijab, ki so jako bogate, potem utegne kaj poučnega povedati in še zasenčiti vsesnalsko slavo cesarja Viljema, ki tudi vse ve in zna vse — tako površno, plitvo in diletantsko kakor Krek, ki je res J*nez, pravi Janes in kateremu se bo po predavanju o norosti in o norcih lahko reklo, da je Janez vseh Janezov.
— Kranjski kaplan v „Po-
lizeiblattu". Zadnja številka policijskega lista za Kranjsko prinaša 11 ral nico sodne oblasti za ubeglim zaradi nečistosti pregaojenirn kaplauom. Ta poziv je vsekakor policijskim organom prepozno došel, ker po Ijadski govorici je ta kaplan že onkraj velikega morja in hc na gorkem v pest smeje avstrijskim Bodiščcm, ki Še le tedaj iščejo hudodelske katoliške duhovnike, kadar so ti že na varnem. Javna tajnost jc da je škof Jeglič osebno priporočil Lavriču naj pobegne v Ameriko in mu za to dal tudi potrebnih denarnih sredstev. Lep Škof to, ki pomaga ubežati duhovnikom, ki bi se morali pri sodišču vsled dejanj proti nravnosti kaznovati. .4
— Obcinakt* volitve v Medvodah« Vlada ae je končno le zganila in po preteku pol leta prisilila župana Smovci, da je imenik volilne v postavil na ogled od 18. t m. Takoj po pregledu imenika ae da spoznati, da je Srnove zopet naredil neki šfinđel. V I. razradu je 32 | vo-
lileev, med temi ravno poloviea častnih članov, ki so raien dveh vsi klerikalci. Davkoplačevalcev je v I. ratredu komaj pet, vas druge ao potisnili v II. razred. Pa naj delajo le tak »štindeU, prišli bodemo vseeno do tega, da Smovc ne bode dolgo uganjal svojih volilnih sleparij. Tiste Častne občane naj bode pa sram, da bodo prišli reševat Smovca — aamo-srajčnika s svojimi glasovi. £areB le p 4ga župane imamo, ki je bil ie 16-krat kaznovan. Politična oblast je lahko ponosna na takega župana. S nove je tudi obljubil dati škofu sa BHVode vaa zaslužek prihodnjega leta, če bode še iupan. Zato ima škof tako dopadajenje nad to katoliško švedro, ker mu obljubuje aa bisago. Poma-rančar v Preski in Bralec v Sori tudi agitirate sa Smovca. Zarea pošteni tppei so tisti volilci, ki bodo še volili 8movoa.
— Žrtev razmer. Znana je mnogim ljubljanskim in drugim is* letnikom restavracija v Goričanah pri Medvodah. Pet let je bil tukaj re-•tavrater gospod Koleno, katerega restavracija je bila na dobrem glasu. Boljše postrežbe ni bilo želeti, jed in p<jača je pa bila tudi dobra in okuana. Le eno napako so zasledili klerikalci pri Koleneu in ta je bila, da je bil g. Koleno odločen naprednjak, ki je imel v svoji restavraoiji samo napredne liste. Posebno je bodlo v oči snano prismodo ia Preske, ki sliši tadi na ime Pomarančar. Ta je naščuval nekaj delavcev proti Kolenou. 11 mislili so si neverjetno hudobijo. G. Koleneu so podtaknili, da prodaja črvivo meso. Na Dunaj pa so pisali na centralo Levkamovih papirnic, da je Koleno slab restavrater, ki je z delavei »grob« in jim daje slaba jedila. Centrala na Dunaju se je ustra-Šila gonje, ker se ji je grozilo, da bodo delavci štrajkali in je odpovedala na ljubo klerikalnim hudobcem g. Kolenou restavracijo. V kratkem odide vsled tega g. Koleno ia Gori-ean in se nastani v Ljubljani ter bode previel neko ljubljansko znano gostilno. Tako je postal pošteni mož žrtev znanih klerikalnih rasmer.
— Uboga elovenftčina! Kako se dela z našim jezikom na državnih zavodih, naj nam služi v dokaz list, na katerem se potrjuje srednješolcsro, da so plačali šolnino. Dotični list nosi na zadnji strani pod nemškim tekstem to-le slovensko besedilo: Sprednjo prejemno potrdilo i<i položnico noj šolar ustrezno popiše ter opravi s šolninskimi znamkami, ki jih je prilepljati potanko na določeno jim mesto. Šolninske znamke rocČi je med S. in 25. dnem vsakega meseca, če se opravi iznos novcev, povedan na njih, dobiti pri c. kr. deželnih glavnih blagajnioah, finančnih deželnih blagajnioah in deželnih izplačevalnicab, dalje pri vsakem glavnem davkovnem uradu in vseh davkovnih uradih onih krajev, v katerih bivajo državne srednje šole. Položnico na levej strani odreže in pridrži si ravnateljstvo državne srednje šole, a prejemno potrdilo da nazaj šcl%rju, kateri naj ga leto dni ■-krbn ) brani in na zahtev p kaže, da mu ne bode treba solatne še i* n krat plačevati. — To je naravnost škandal! Tako se mrcvari slovenščino že leta in leta, a med našimi slovenskimi srednješolskimi ravnatelji i:8 uajdemo nikogar, ki bi povzlig nil glas sa stiskani svoj materni jezik in na pristojnem mestu primerno podučil nemško gospodo, kako se glasi gori imenovani tekst v pisni slovenščini! Kako nsj se potem od dijaka zahteva, da bi pisal pravilno slovenski, če ae mu dajo take alo-veoske tiskovine, da mora biti vsakega Slovenca sram, da ao take!
— Bankerotni eocijalno-demoltraticni konium v Ljubljani Še vedno straši svoje uboge Člane. Zadnji Čas so dobili tisti, ki so bili Še dolžni svoje deleže, božično darilo v podobi „ plačilnega povelja od konkurzne uprave. Plačali bodo kakor dragi, ki so svoj delež položili takoj io brez pomisleka. Če se uvažuje, da je bilo kakih 150 zadružnih članov, delež pa po 20 K, znaša to lepo vsoto 3000 kron. Ves ta denar
je izgubljen. Povrhi pa še tisti denar, ki so ga dala nekatera strokovna
društva. Je bilo pač lepo gospodarstvo v konsama in bivši upravu: odbor s čevljarjem Breskvarjetn vred, naj si vzame patent! Posebno zadnji, kije faktično gospodaril, kakor je hotel. Ta si je precej zboljšal svoj položaj, kajti prišel je k polnemu koritu, in je bilo morda to sploh glavna stvar pri celem konsumu. Vedel je dobro, zakaj je hotel imeti konsam, drugi p* so se slepo usedli na lim. Za občno korist konsumnih članov se je prokleto malo skrbelo. Saj so imeli ljudje, ki so jih nalovili obskurni strankarski pri ganjači za ta konsumski švindel le škodo. Dobili so slabo blago za denar in povrhu so izgubili svoje deleže. Di so bili pošteni, a nerazsodni ljudje na najgrši način izrabljeni, se ne da tajiti. Naj bo to vsem delavcem in tadi dri. gim v svarilo. Ni vse zlato, kar poni-jajo socijalni demokrati! — O s 1 e p a r-jeni konsam ar j i.
— Miaijon na občinske stroške. »Primorcu« se poroča, da je v Vrtojbi naznanil 17. t. m. pri popoldanski službi božji vikarij, da se vrši po novem letu tam misi-jon. V svojem naznanilu je apeliral na županstvo, naj mu priskoči na pomoč s denarno podporo, ker pri mino lem misijonu je imel okoli 200 K stroškov, vkljub temu, da so mu Ženice znosile v farovž precej jajeo, masla in drugih takik reči. Ako županstvo ne da podpore, zagrozil js vikarij, da ae misijon ne bo vršiL Strašna nesreča bi bila to! Ko se ja zadnjikrat vršil misijon v Vrtojbi, so izprešali 800 K aalmožne« ii ljudi. Vsi od prvega do zadnjega so morali (!) iti k spovedi in obhajila; kdor pa bi tega ne storil, saŽngal je vikarij, da se njegovo ime javno oznani na leci. Ko je neki mladenič, ki je bil saradi bolezni že ves plešast, prosil, naj bi ga doma izpovedali, ali pa vsaj v farovžu, vlekel ga je fanatični jesuit po celi cerkvi k spovedniei, da so se ljudje zgražali nad tem. Pričakovati je, da občinski zastop v Vrtojbi principijelno o d kloni vsako podporo ai »sveti« misijon — dandanes je že vse sveto, kar prirede naši fanatični in politikujoči božji namestniki — ker to bi bila sramota sa občino, ki ima drugih potreb čez glavo in jih komaj zmaguje. Farška požrešno? je že res brez vseh mej!
— Društvo slov. učiteljic zboruje 29. decembra ob 10. ari dop. v slov. 8razredaici pri Sv. Jakoba t Ljubljani. Na dnevnem redu je razgo vor o regulaciji plač in podpisovanje peticije na dež. zbor na zboljšanje gmotnega stanja učiteljic. Odbor vabi vse učiteljice člane in neclaue društva.
— Pomaknitev učnih moči v višji plačilni razred. Deželni šolski  svet kranjski je v svoji seji dne 14  t ra. pomaknil več učoiđ moči v višji plačilni razred.  Ii 11 razreda v I. pridejo: g Ivan LebaD nadučitelj v Trebelnem, goap. Franc Jeglič, nadučitelj na Dovjem, g*>«p Josip Zirovnik, nadučitelj v Gor jah, g. Avgust Kleč, učitelj na nemški šoli v Ljubljani, g Matij s Hiti, nadučitelj v Dobu, gdč. Ana Podrekar,  učiteljica  na Viču, p Ludovik  Sttasnv, nadučitelj v Zigorju in okrajni šolski nadsomifc v Krškem; iz III v II. raired: gosf
Frana Gartner, učitelj na drUff. deški šoli v Ljubljani, gosp. Franfl POVŠe, Učitelj v Oailnioi, g Pranj Lovšin, nadučitelj v Vinicah, go*p Karel Z a v r š n i k, učitelj v Dupla*, goap. Frane Schiffrer, učitelj ns
nemški deški  šoli v Ljubljani. gOip Josip   Pero,   nadučitelj   v Kopriv niku, g- Ivan Dermelj, učitelj n» Polici, g. Luka B le jeo, učitelj * Trzinu, gdč. Marija Llarici, nad učiteljica v Ntavem  mestu,  g. Lu-dovikFettiohFrankheim, nad učitelj v Mokronogu, g. Franc Orna go j, nadučitelj na šoli na Karolinški zemlji, g Mihael Verbi* učitelj v Sodražici, g. Mihael M«' ian, učitelj v Studenem,  gdč. M* rija Bor not, učiteljica v S »draž'«1-
WkT D«li* v prilogi- ~W*>
2- PrHoea „Slovenskomu Narodu" at 293, dne 23 decembra 1905.
g. Karei M * t a j e. učitelj v Radovljici; is IV. ▼ III razred: g Franc Jaklič, učit* 11 v DobrepoljU, gosp. Ferdinand Reiniger, učitelj v Zgornji Sošici, g. Ivan Wittine, ajčitelj v Polomu, g. Andrej Ra p e, nadučitelj v Smledniku, goap. Joaip Sveti i č, učitelj v Škcf|i Loki, g. Frane Germ, učitelj v Kopanju (v rabi na gtohonemntei v Liubijani), ga. Pavla Zirer, učiteljica v Krškem, g. Karel Miklitaeb, učitelj v Triifu, ga. Ivana Negu-Zelo-kar, učiteljica v Ore b k o, gdč Amalija Carnelli, učitel ica v Hreno-vicib, gespa Marija Benedičič-F ranke, učiteljica v Skccjanu, g. Frane Mlakar, učitelj v šmartnom pri Litiji, g Krnil Gnetlo, učitelj na Jesenicah, g. Mihael Kosec, nadučitelj v Drajratušu, g. Anton Beaeg, ačitelj v Gočah, gdč. Jerica Zemljan, učiteljica na Studencu, g. Ivan Lozer, učitelj v Stalsarjib, gosp Rudolf Zore, učitelj v Komendi - Št. Peter, ga. Stanislava Uahkota Zamik, učiteljica v Vo-klem, gdč. Karolina Han, učiteljica na Dobrovi, gdčna. Pavlina Tomšič, učiteljica v Višnji gori, gospa Elvira Bernot-Vipauc, učiteljica v Velikem Podlogu, gosp Alojzij Potočnik, učitelj v Ratečah, g Anton Kerže, učitelj v Babnem polju, gdč. Albina Golob, učiteljica v Semiču, g FrancMer-eina, učitelj v Vipavi, gdč. Amalija Kotlušek, učiteljica v Gorenjem Logatcu, gdč. Marjeta Žele, učiteljica v B gonjah pri Cerknici, jrdčna. Fran j a Bajer, učiteljica v Grahovem, gič Helena Janowiai, učitelj-ca v Kočevju, gdč Leopol dina Tomšič, učiteljica v Ribnici, gdč Marija Praprotnik, učiteljica v Radečah pri Kzškem, gdčna. Marija Antončič, učiteljica v Bo rovnisi, gdč. Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi, g. Josip Zupančič, učitelj v Dolenji vaai, gosp. Ivan Sabmeidek, učitelj na Rovih Ta pomaknitev stopi v veljavo a 1. januvariem 1906.
— Učiteljske vesti. NaduČi teljem so imenovani učitelji: Fran Silvester v Črnem vrhu, Anton Vidmar v Čatežu in Rafael Zupane v Pod-kraja, ki vsi ostanejo na dosedanjih mestih, dalje Anton K a d u n c v Ribnici i* Stari trg pri Poljanah in Franc Borštnik v Tržiču za Dobrovo. Na dosedanjih mestih sta definitivno nameščeni: Suzana Balo h v Ihanu in Avgusta Lunder na Raki. Premeščeni sta učiteljici Ana Grudnik-PauŠič is Blagovice v Breznico in Marija Leviti k iz Senožeč z Sv. Petru v Ljubljani. V začasni pokoj je stopila nči-teljiea Antonija Okorn v Kropi.
— Ali Je to pošteno? Da fctjsko učiteljstvo je pUČ*lo v drugi polovici letršnjega leta za knjižnice 25000 K. Dunajska kemuna pa ni vse leto 1905 pUčala za knjižnice Več nego 5000 K. Kam je šlo tiat h 2000 K? AH je taka poštenost po boin h kršžantkh soeijalietov 7 Zakaj tega r**» onve »S'ovenec« ?
— V poljedelsko ministrstvo je poklican gozdarski praktikant g. Rudolf Lampe od svoje službe pri ekrajni gozdarski inšpekciji v Novem mesta.
— Iz politične službe. Ab-
solvirani pravnik g. dr. Fran Žužek je pripaščen h konceptni praksi prj političnih oblastvih na Kranjskem.
— Izpračevalna itomisija za gimnazije in realke. Gosp. dr. Karel Štrekelj, izredni profesor za vseučilišču v Gradcu, je imenovan Članom znanstvene izpraševalne komisije za učiteljstvo na gimnazijah in realkah m za strokovnega izpraševalca za slovenščino in srbohrvaščino.
— Imenovanje v rudniški službi. Poljedelski minister je imenoval višjega  rudarskega oskrbnika Ludovika  Buchala v J i nji za rudarsk'g*  svetnika, inženerja  J a '0 slava Sotolo z« stroj nogo nad torniks, Rudolfa Czegko v Oalju 'a rcd*rsk«-&;a svetnika in f JŠlnekega oakrbn k« Fr. Gostiša v C^tju sa višjega fužinskega oskrbnika. Pisar niškt c fij s 1 Ivan Tušar in bla g»jnik Ivan Brennig, oba v Idriji, Sta pomaknjena v IX Čin. razred.
— „Osa". Včeraj je izšla aedma številka »O*««.   Na prvi strani pri naia podobe deielnega predsednika
m njihovega mantorja dr. ŠaateršiČa v aauimivem aeatanku. Druga podoba nam kaie alovenakega avetnika dolenjskih in belokranjskih zelennio. »8t. Scbucliue« v posvečenem have loku stoji na kamnu in drži lokomotivo. Ob straneh ga krattočasits dva birokratska genija. Poleg tega eposarjamo »lasti na nadaljevanje legende o svetem Frančišku a Kamna, n% utrinke »O novem slovenske za kralju« in na »Pesem o morali«. Posamezne številke »Ode« ee dobe povsodi, kjer prodajajo aSlovenaai Narod«.
— Repertoir slovenskega gledališča.   Na praznik sv S *
Una, dne 26. t m. pop. ob 3 uri F. S. Finigarja narodna igra »Divji i o ve o«. — svečer Straussova opereta »Cigan baron« ca nepar abonente. — Dne 28. in 30. noviteta Plarqaettova komuna opera »Ztvo novi korneviljaki«. — Na Novo It t j pop. »Carjev kurir«, — zvečer »Zvonovi korneviljaki«. Drama študira Tolstega dramo »Vstajenj e« in Štolbovo najnovejšo veseloigro »Njen sistem li ribez ni«; opera pa Webroveg» »Ča-rostrelct.« in Verdijevega »Rigo-tetta«. Tekom mesesa januara bosta gostovali gospa Irma Po lako v a (v operet;) in goapa M. D i-mi tr ij e v* če va (v dram«).
— Družbi sv. Cirila in Metoda v prid bo po aaJt-pu svoje odOorove seje is dne 3 t m kole-kovala občina Partinje blizu Maribora odalej vsa avoja uradna pisanja. — Siava arenji, ki je prva storila na slovenski zemlji ta korak. Upamo, da ji kmalu slede veče srenje; potem mesta — prvo, se ve, naša bela L ubijana.
— »Splošno slovensko žensko društvo" priredi v sredo 27. t. m. javno predavanje v veliki dvorani Mestnega doma. Predava v imenu „Šolske Matice* gosp. ravnatelj H. Schreiner iz Maribora .0 otroških igrah in vzgoji-. Kakor Čujemo, vlada zlasti med nčiteljstvom veliko zanimanje za to predavanje Gospod predavatelj bode tudi odgovarjal na event. vprašanja. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstop prost in vsakomur dovoljen.
— Najlep&e božično in novoletno darila daš svojemu sinu, sorodniku ali prijatelju, ako mu kupiš delež po 1 K v narodnem srečkalnem društvu .Nada- v Ljubljani. 8 tem koristiš ne le obdarovaneu, nego tudi eminentno narodnemu podjetju, ki ima namen pomnožiti kapital za realizovanjc slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter za ustanove slovenskih vseučilišč niko v. — Društvo .Nada" naknpnje varne srečke, razdeljuje med Člane dobitke ter nalaga del Čistega dobička v zgoraj navedeni namen, čigar uresničenje mora biti pač vsakemu zavednemu Slovencu ideal. Zatorej bi ne smelo biti rojaka, ki želi, da dobimo Čimpreje slovensko vseučilišče, brez par deležev društva „Nada". Deleži se dobe pri „Ljub
1 i a n s k i kreditni banki* Tak delež je najlepše narodno darilo za Božič ali za Novo leto!
— Akademirno ferijalno dru&tfo „Sava" v Liubijani priredi dne 6. januarja 1906 v vel ki Č talniŠki dvorani »Narodnega doma« svoj ples pod pokroviteljstvom narodnih dam ljublj«nBkih. Pri plesu avira poincŠtevilna ljubljanska društvena godba. Eventuvalna pojasnila da;e društveni odber vsak dan od pol 2 do 3 ure popoldne v društvenih prostorih v »N*r. domu« !
— nSls«ceva velika ma-sUerada sa vrsi v nedeljo dne 4. februarja 1906
— Pevsko društvo „Ljubljena"1 priredi v torek dne 26. dee t 1. v salonu restavracije pri »Levo« na Marije "Terezije ceeti svoj m članom in prijateljem društva bež čnico a ftTd»-.čifn sporedom: petje, komični prizor, živa elike, šaljiva tnuahtla in hoIo nastopi. Vstopnina 30 vinarjev za osebo, otroci prosti. Začetek ob 8 uri svečer. P. n podporni člani so vstopnine prosti. K»*r so le h ti večeri Še vsako leto odlikovali z izborno zabavo, pričakovati je tudi letos številne udeležbe.
— „Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo11 pr>r»di na sv. Sttfana dan, t. j. dne 26 decembra t. I. v veliki dvorani »Meatnega doma« običajno »botiČevanie«.
— V. redni obrni sbor nIov. trgoiakega društva „Merkur11 se »rsi v soboto dne 6 laiiuari« 1006 na Sv. Treh kraljev dan ob 2 uri popoldan v društvenih prostorih a običajnim dnevnim rodom.
— Trgovski ples priredi kakor vsako leto »to*eus«o trgovsko društvo   »Merkur«  dne  1. februarju
1906 na predvečer BceČrti«"* 8 predpripravami je c d bor a« s*Č»-2„
— Dobrodelni klub v »korist Ciril in Metodove družbe ae je t>et*i»"«il v gostilni pri »tarena Z« eu na R maki eteti it. 4 G lepodje prijatelji kdor rad podpira C ni in Metodi.!«'* dražbo, naj ae čim prej vpile v U d brodtlni klub. Na-tančneiša pojasnila se avedo v km bovi sobi
Slavensko pevsko društvo „Lipa" nm - oi v iic d^ jo dne 31. decembra »8 lv*s*?ov Vaderc na Martinovi cesti št. 32 v gostilniških prostorih g Poljšaka. Spored: Petj**, isrre, in drugo. Vstopnina za osebo 40 v., otroci proeti. Začetek oh 8 uri aveČer.
— Porodi ae dne 26. dre* m bra  učitelj  gosp. Avgust ToraiČ a gosptco Josipino Krakarjevo, uči teljioo rečnih del,
— „Mi amo Slovenci I" To zatrdilo Čojcmo večkrat med ljubljanskimi obrtniki. Vsak ljubljanski obrtnik pa ne more izreči s popolnim prepričanjem tega zatrdila, tako n. pr. ne tesarski mojster gesp. Franc Pust. Tesarju g. Ivanu Anžiču is Š tepanje vasi je izdal popolnoma nemško spričevalo, da je delal pri njem 13 let v njegovo popolno zadoveljnost. Tudi v delavski knjižici omenjenega AnŽiča se šopiri le blažena nemščina. Ko je AnžiČ Franca Pusta oz. njegovega namestnika Avguština Pasta opomnil, zakaj mu v knjižico piše nemški, dobil je resen odgovor, Češ, „je že tako." Pripomnimo še, da ima g. Pust na prostoru, kjer izvršuje svojo obrt, z velikimi Črkami napisano Fran z Past. Cemu je vse to potrebno in koristno, si ne vemo raztolmaČiti in morda si tudi g. Pust glede tega vprašanja ni docela na Čistem.
— Skrajna umszsnosi, Znano je, da mestna mlekarna proda toliko mleka, da ji ga vsak dan zmanjka, tudi če bi ga imela še enkrat toliko na razpolago Zlasti U teden se ljudje kar tepo za mleko, ki je izborno in ki stane liter le 8 kr. Seveda mlekarice, ki pripeljejo mleko vsak dan v Ljubljano, izkoristijo tako lepo priliko, kot je ravno pred božičnimi prazniki, in dvigajo cene, kolikor morejo. No, to je ic nekak njihov privilegij, ki se razteza razen mleka tudi na druga živila. Javno pa moramo pribiti, da je skrajno umazano, da hodijo gotovi ljudje v mestno mlekarno kupovat mleko po 8 kr. liter, katero potem predajajo po 10 kr. in dražje. Taka kupovalka in prodajalka je bogatinka Ivana Vodnik na Radec-kega cesti. Ženska ima grunt, sedi na mnogobrojnih tisočakih, a vkljub tema pošilja svoje dekle v mestne mlekarno po mleko, katero prodaja najrevnejšim ljudem za dobiček. UboŽne rodbine morajo gledati na vsak krajcar, rade bi dobile mleko v mestni mlekarni za navadno ceno, tako so pa navezane na osebe, ki mleko ic prej pokupijo. To je res že skrajno umazano!
— Iz seje glavnega močvirskega odbora« G sini moč virski odoor je imel 21. decembra t. 1, sejo, v kateri se je izrekla pred vsem na predlog ood ačeluika, viš jega inženerja g. Fr. Žužka deželnemu odborniku g. Fr. Povšetu zahvala sa njegovo delovaoje in za njegov trud, da se je sprejel zakonski načrt za osuševanje barja. — Nato je odbornik g. V e r b i č sta vil vprašanje do načelnika, kdaj da seutegnepričeti z ragu-iaoijakimi deli, ker ae cb&in-stvo sa to živo zanima. — Načelnik, višji inžener g. S b r i a a j odgovarja nato sledeče: Na to vprašanje je tefko točno odgovoriti, ker ni zrsan Ča?, k d? i se bo izposlovalo zakonskemu načrtu najvftie potrjenje. Tudi ni znano, koliko o&sa ae bo potrebovalo, da se sklene končno v § 6 zakona določeni d* govor med o kr. poljedelskim rri^strstvnnr med del odborom in sne d močvirsk m odborom. Lažje pa je odgovoriti glede časa, ki se bo potreboval za razna pripravljalua dtla od dne odobrenega dogovora pa đo f&ktičnega pričetka deia. Ce odgovarjam na to vprašanje ne storim tf ga tolikanj kot načelnis, marveč hočem iaraaiti le svoje mnenje kot iniener, ki posna tossdevne načrte in ki atrjt na stališču, dm ae pri takem obsežnem delu ne smo nič prenagliti. — Predno boata sskon in dogovor perf. ktna, je nedoločeno, sodeč pa po drugih javnih manjših delih, utegne ae aa to potrebovati 9 meaecev. Ko bo ta ariminiatrativna pot končana, se bo mrgto Šele mislili na sestavo stavbnega vodstva, ai na| bo vsekakor urejeno po predlogu Podkaskegs, če se hoče podjetje uspešno pričeti in končati, in aao ae hočemo ogniti vsakojskiua kot fl k tom. Za aeatavo stavbnega vodstva ralunim S m ccea. Načrt potrebuje danes, po 22 let>h marsikatere popolnitve. Napraviti bo raane detajle, ki jih v projektu ni, rešiti bo vprašanje glede nov h mostov. Pregle-
dati bo natanko stavbne prg- je ter jih prilagoditi sedanjemu času rta podlagi pridobljenih praktičnih skušani. Potreba bo Ljubljanico od G n Sertevega kanala navzgor nst*.nfco premeriti a vsemi hš»mi ob bregovih ter nspraviti cituvaotjaki načrt v večji m.*ri. L** na podlagi takega načrta je mogoče v naravi tečno in hitro del«t*. Za vsa ta dela računam 6 mestec v. Nt to se bodo Šale razpisala dela. Za razpis bo treba roka ntjmanj 2 meaecev, da ae tvrdke o vsem natanko pouče. Doile ponndbe bo morali) s'*vbno vodstvo natanko pre g i •« rt t-ti. Č«s kak m-.a-a rim bodu tvrdke motfle it^prav % d«lom pričet*, seveda de bosta baš takrat to letni hi ra stanje vode dopu šČal*. Ta analize čass ran? kefte 23 do 24 meaecev aH pribl>Žao 2 let*, nredno ee bo moglo s delons pričeti Gotovo si wsek ieM, da bi ae s 4eli prej pričelo, a ni dosti upanja. Tudi ne kaže cela zadeve prenagliti. Podjetje je jako obsežno, zato treba prej vsa ttkiična in administrativna vprašanja urediti, sicer naatan* jo lahko prav neprijetne poiled c», ki bi vplivale tudi na končne stroške. Temu mnenju ce je pridružil tudi nadioie-ner g. Žužek, odbornik Ver bič pa j j izrazil željo, da se ta izjava obeiodsni
— SiSenska čitalnica ima na sv Sufana dan, 26 decembra, svoj običajni redni občni zbor. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. K obilni udeležbi vabi odbor.
— O razmerah na Jess-nicah, kakor so bile nedavno opisane v našem uvodoim članku, raspravlja obš'rneje tndi pra&ke »Politik«
— Klerikalni junaki« Piše se nam iz Žiro v: Za novo farno eerkev pripravljamo les. Z rezili smo ic lepo število amrek na določeni prostor Da se delo lepo vrši, pa ni išeč naŠsm klerikalnim junakom, ki so v noči od 17 na 18 t. m. vzeli eno smrekovo deblo in je vrgli v vodo Saro »n pri tem še most poškodovali. Ca ae klerikalno junaštvo ne da drogače pokazati, je pa rea zelo klaverno!
— Bralno in pevsko društvo „Toplice" priredi na S<Jte dtrov veder veselico s petjem, deklamacijo in veseloigro »Eao uro dok tor«. V-selica s* vrii v prusterib gospe Ljudmile Millits na Toplicah. ZaČeteic ob 7 uri. Vstopnina I prostor 80 h, H prostor 60 b, III. prostor 40 h, Btojišča 20 h. Rodoljubi iz bližnjih krajev *e raivljudn^je vehijo.
— V pojasnilo na „Slovenca" od dne 19. t. aa. št 289. Iz Belokrajne smo prejeli naslednji dopis: Mnogo sem radi razprodaje graščinskega posestva imel Že osebnih pogovorov z različnimi strankami, največ s strankami dragatuske fare; da pa se teh pogovorov zanaprej ebvarujem, mi je prav ljubo, da imam čast javiti in pojasniti kzpae zadevo javno. Moj pokojni tast in jaz sva kupila posestvo Krupa 28. oktobra 1904; 8 dni po sklepa kupne pogodbe mi je ljubi tast in soknpec umrl, in ostal sem, kakor „Slovence pravi, sam. Kupila sva posestvo, kakor je vobče znano, za 340.000 K, in sicer vsak na polovico kupa, zgabe in dobička, in tadi plačala do vinarja vsak na polovico. Čez svojo polovico posestva je pokojni di-sponiral takole: svoje dediče je odpravil deloma z zemljiščem, deloma v gotovini, za glavno svoje dedinjo je pa imenoval svojo soprogo, gospo Franjo Makar, katera je sedaj moja sodrnga. Da sem pa jaz popolnoma opravičen prodajalec tega posestva, naj služi v pojasnilo, da imam od pokojnega tasta in njegove dedinje generalno pooblastilo, o Čemer se vsak lahko csvedoči pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu, katero vodi zapuščinsko obravnavo. Kar se tiče sklepanja kupnih pogodb, sem pojasnil vsakemu kupcu na tanko, da se vse takoj uredi, ko bode zapuščinska obravnava dovršeaa in posestvo prepisano na glavno dediujo, ker poprej, gospodič Črnogled, ni mogoče; razen tega mora biti posestvo tudi zmerjeno, da bode dobil vsak kupljeni komad dvojo parcelno številko, kar se bode vse v teka prihodnje spomladi dovršilo. Kar ae tiče trditve, da pobiram celo kupnino, bodi povedano, da je to grda laž, ker sprejmem nam reč, kolikor kdo da, in sicer eno Četrtino ali polovico kupnine, ostalo kupnina si ima vaak kapes pravico pridržati toliko Časa, dokler ne bode pose sestvo Čisto nanj prepisano. Ker zdaj ni nobenega dragega zadržka, kakor savleČena zapnŠČindka obravnava od strani hrvaških uradov, naj se vsak kupec popolnoma pomiri in mirno spi, onemu pa, kdor dvomi aa moji izjavi, sem pa pripravljen vsak dan vrniti mi dano kupnino, da jim ne bode treba biti v skrbeh. Glede dedičev pokojnega gospoda Makara ne bode treba nikomur kupovati pravdnih kolekov, ker ao se vsi kupci enoglasno izjavili, da se soglašajo a oporoko, katero pripoznajo, torej je zadeva v najlepšem redu. Za razkladanje takik reči imam sicer malo prsatega Časa, Če pa Čraogled še kaj
želi izvedeti od mene, sem mu vsak dan pripravljen dati izjave e tej ali oni zadevi ; mislim, da bi bilo bolje zanj, da pometa pred svojim pragom is si najame voznike, da m ti btato odvažajo. — Gradac, dne 20. decembra 1905. Julij Mazelec, veleposestnik itd.
— Zasluženo plaetlo. Iz Vipave se nam piše: „Slovence44 je prinesel v svojem, dne 9. t. m. izdanem listu št. 281. med dnevnimi novicami notico iz Vipave, naslovljeno ,»Preganjan Miklavž". V Vipavi je bila namreč zaprta Šola, zaradi Škrlatice ki je v trgu in v okolici novembra in prve dni decembra t. L h odo razsajala in zahtevala muogo žrtev. Toda č g kapelana M. Suelja, ki je predsednik vip. izobraževalnega društva, to ni motilo ter je brez vseh naznanil poučeval Šol. otroke v petju ter tudi priredil Mikav-Žev večer, dasi je vedel za sanitarne odredbe in za prepoved prireditve Miklavževega večera. Županstvo bi bilo lahko šiloma razgnalo ta večer, ki bi bil pri normalnih razmerah prirejen „hvalevreden", toda z ozirom na že zbrane otroke se ni hotela rabiti sila. Vendar pa je imel preč. g. dekan Erjavec, ki jc bil pri večeru navzoč, ko-rajžo, obČ. svetovalcu, ki je prišel po* vedat, da] se večer ne sme vršiti, za-kričati „sram vas bod i." Gba „ča-stita in prečastita gospoda" sta se imela včeraj zaradi teb deliktov pred tok. okr. sodiščem zagovarjati; oba sta bila obsojena vsak po 30 kron denarne globe in v povrnitev kazenskih stroškov.
— Iz Zagona ob Savi se
nam piše: Dne 16. decembra t. 1. se je vršil občni zbor prepotrebnega »Narodnega bralnega društva" v gostilni g M. Weinbergerjevc. Odbor se je konstituiral Bledeče: okrožni zdravnik g. dr Tomo Zarnik, predsednik; nadučitelj g. Janko Levstik, podpredsednik; učitelj gosp. Janko Stepišnik, tajnik; uradnik g. Ferdo Poljšak, blagajnik; učitelj g. Matija Pelko, knjižničar; odbornika brez portfelja: gg. učitelj Kozjak in eskrbnik Tomažin. Društvo si naroČi sledeče časnike in zbornike: „Slov. Narod«, »Slovenec*, »Soča-, »Edinost1*, »Naš List**, »Domovina", »Omladina", »Učit. Tovariš", »Slovenski Sokol", »Glas Naroda", »Kmetovalec", »Zvon", »Slovan", .Slovenska Matica", »Slovanska knjižnea". Izmed hrvaških publikacij: „Proaveta", izmed nemških „Megendorfer B*atter". Gospod predsednik dr. Tomo Zarnik daje društvu na razpolago: „Naši zapiski", „Rdeči Prapor", „Laibacher Zeitung", in „Neues Wieoer Tagblatt". Gospod Tomažin ravnotako: „Planinski Vestnik", „Wiener landwirtscbaftlicbe Zeitung", „Obstzncbter", „Nutzlicbe Blatter" in „Weiulaube''. Med slučajnostmi se sklene naročiti važno brošuro „Iz naroda za narod". Dalje svetuje g. Tomažin, naj društvo deluje na to, da se razširijo časopisi, zlasti „Slov. Narod" med naše kmetovalce, ki kaj radi bero. Gospod nadnčitelj Janko Levstik, knjižničar stalne „Prosvetine knjižnice", predlaga, da s c društvena knjižnica, broječa nad 500 zvezkov, ki se pa kaj male ipo-rahljajo, popularizira, t. j. da se združi le ta s „Prosvetino knjižnico", ki je v kratkem času (od 8. januarja 1905 do 16. decembra 1905) izposodila že okrog 1600 knjig. To je pač dokaz, kako naše ljudstvo rado sega po dobrem berilo, samo če ga ima. Predlog se od kaže v pretres odboru, ki naj sporazumno s „Prosveto" v najkrajšem čaaa reši to velepomembno zadevo. Koncem nekaterih manj važnih nasvetov in predlogov zaključi g. predsednik zanimivi občni zbor. — Krasno bakljado in podoknico je priredil „Zagorski Sokol" svojemu vrlemu, neustrašnemu starosti g. dr. Tomo Zamiku ob priliki njegovega godu, dne 21. decembra s pomočjo ,Pevskega kluba Zagorje" in slavne rudniške godbe. Dičnemu, vrlo priljubljenemu g. dr. Zamiku kličemo tudi mi: Na mnoga leta v boju sa naše narodu e svetinje!
— „Domovina11 bo pričela a ro".:n Istom 'iliftJMi iT'1 i na teden. Cena bn %n «*io l«»»n 12 K
— Red železne krone III. razreda je dob*! dež- ni iotsai oaozorniZ št»|«rst<, g P'ter Stor-uik, ob oriTk*  ev< j»ga vpofc* i«*"ia.
— Iz frtejerekega deželnega eolekege aaeta ie isete-
pu VBr-uA  lseoi p ■ trm-r rtr  K r a 11 e r
— Poskusen umor. Frane
Pe*ar V Dvorjaoah pri Vurberku na & aierakem je svo.eg« t« a ta Ja-neaa M^ena zvabil v z!-1, ko ni bilo nobenega činveka doma, io a%čel nanj atrebati. K sreči g« m hudo poškodoval. Ko jo tast srečat i* kleti, šol je Pečar k oroftoikom pravit, da ga je hotel M*|b*«o ustreliti. Pri preiskavi ao seveda * r >4o»ki spraviH resnic* na dan in Pečarja zaprli.
— „Sofcole>ki dom" v Prva* 6ini na Goriikem. P še se ■ -m
is PreaeVe*: Povsod si zidajo »S »-koli« domov?, kier se bistrije* po, m t, kt<*r se na^dušuieio m?ad<*niči a« narodno atvar, ai krepijo roištr)a«te ude, poslušajo vt*lHpom«mbne besede govornikove.   Da nimajo domovi samo
lokalnega pomena, ampak delujejo v prid in blagor domovine, je povsem jasno. Todt mi si aidamo svoj dom. Na prijazni višini bo rasproatil mogočni »S)koU svoja krile m nas branil e svcjioai perotmi. Vse je pripravljeno; potrebno zemljišče je kupljeno .in v kratkem se bo dvigala lična stavb* Ker pa nam še marsikaj pri-manjkate, se obračamo do vas, dragi rodoljubi, prosimo vas vaše pomoči da nam je mogoče uspevati z našim početjem. Nazdar! — Stavbni odsek »Sokolskoga doma« v v Prvačini.
— Umrl je v Pulju g. Alojzij Zar H, strojevodja v mernarioi. Bil je svest narodnjak in blapr človek. — V Trstu je u nori Josip Sede v-d it, atn ugledne in spoštovane učiteljske rodbine SedevčiČeve na Vogrskem ori Goric'.
— Odlikovanje. Slovenski tovarnar mila v Trstu, gosp. Josip Jaklič, posestnik tvrdke »Franjo Mainardis«! je bil odi kovan na prvi vzorčni razstavi v Palermu z diplomi in zlato kolajno. Slovenski trgovci, naročajte pri tem alovenskem trgovcu milo, k' *e potrebujete za rasprodajo!
— Zeradi tatidodeletva od-pravljenja ploda je bila v Trstu
rbsojena DaOioa Helena Luszatto-Trevas na eno loto, slikar Emil Magliaretto pa ko soulsleženeo hudodelstva na 3 most-ee j-c«.
— Velika tatvina v Trstu.
Neznani tatovi ao predaoočoiim ukr»dii v Trsta is  nekega zaboja
1000 razglednic, vtabakarni gospoda Štefana Začevića pa smoli, »valčič   kolkov in znamk za 12 000
kron. Z»č«vić ja zavarovan.
— Roparski napad« V Trstu sta napadla natakarja Viljema Schlech-teina dva neznanca. Prvi ga je držal in mu grozil, če bi vpil, drugi mu je pa praznil žepe. Ker pa nista dobila več nego eno krono, sta mu vzela klobuk ter zbežala. Policiji se je posrečilo dobiti napadalca, ki sta 191etni kurjač Alojzij Daneluzzo in 23ietni de lavee Mihael Kovačevi«?, oba uslužbenca pri gradnji nove železnice.
— Nov poštni urad se otvori a 1 januarjem 1906 v O b r o v u pri Podgradu ^politični okraj Voloskol. Imei Oo zvezo s Kostno ni Podgra-dom iti svoj nabiralnik.
— Zmage gotovi. V torek zvečer je zadela Trst izredna sreča: imel je v svoji sredi vsenemškega kri-čača Wolfa, ki je priredil shod v prostorih telovadnega družtva „Eintracht". Povabljeni so bili seveda vsi nemški e. kr. uradniki ter proiesorji srednjih in učitelji državnih ljudskih šol, poleg njih pa še nemški trgovski pomočniki. Welf je izražal radost, da se vsenem-aka ideja tako lepo razcvita ob jadranskem morju in da se je z nemško šolo v Skednju postavil zopet nov stebriČ nemški propagandi na našem jugu. Vzkliknil je: Ich und mesce Ge-sossen sind des Sieges sicher! (Jaz in moji tovariši smo zmage gotovi;. Prisotni c. kr. uradniki itd. so navdušeno kričali svoj ?,Heil". Ako pomislimo, da se nemška misel ob Adriji v varnem zavetju c. kr. vlade vedno oblastneje širi, in ako Nemci trde, da so si zmage gotovi, je prišel pač že zadnji čas, da se v Trstu začne uspešneje delovanje proti temu prodiranju, da ne bo prepozno.
— Promet na južni in državni železnici je ta dva dni tako velik, da so Diie vkljuo podvojenim vlakom pri m^rs katerem osebnem vlaka zamude. Vprav velikanski je promet s posebnimi, tskozvaninsi 'potičn miviaki«. Zanimivo je gledati, kako naglo gre pri osoaju delo izpod rok in se vendar, kakor se mm p ? roča, pripeki jako malo pomot. Ta vidiš, ko ti rrivlečejo is vosov oeie kape postreljenih srn in zajcev, t »m ti pomoli a kurnika kaka goa avoj vitki vrat, tam zopet asgodrnja puran in zapoje kak petelin, ko vidi poleg sebe svojo družico kokoš, a vsi ne vedo, kako jih čaka v Ljubljani bridka usoda. No, osebje je pri tem labko utrujeno in se bodenaS*eti dan, ko ae bodo že srne, zt.je», purani in kokoši valjale po polnih mizah, tudi ono odpočilo
— Panorama bosmopama
kaže od jutri naprej prelepe si ke Niagarskih slapov, na kar opoz&rjpmo občinstvo.
— Nesreča. Včeraj popoldne ie na južni železnici odtrgal atroj ključarja A«gastu Poblu pod komolcem levo roko tato, da ae mu le še nekoliko drži in mu jo bodo morali v deželni bolnišnici natbrže odrezati.
— Žejni priail|enci. VAeraj ao apra%lj»u mesarju g, Franu Kun eteiju na Poljanski ceati št. 81 pnsi-li^noi Karel Htsentbaler, M hael Koitner, Pran Fruoauf in Anton R f ner v ledenico led Imeli so pa tako dobra nosove, da so saduhali skozi zid, da je v poleg ledenice nahajajoči ae kleti vino. Nsglo ao se po prijeli dela in prekopali zid v toliko, da je mogel k vina le posameznik. Popili in polili so »možaki« kar sa 70 K vina.  Vsi ti prisiljene! bodo
morali od sedaj naprej čutiti gotovo hujšo žejo, kakor ao jo pa imeli v Kunatljevi ledenici.
— Surova hlape«. Včeraj popoldne sta pripel i a la hlapca Makao Zupet in Ignacij G rosa a tovornim vozom po Dunajski cesti, kjer ata *re#ale električni vos. Grosa je pri ti priliki udaril z bičem po električnem vosu, potem pa s a je usulo na voznika in sprevodnika cela vrsta »tramvajskih barab«. Tam službujoči a-ražnik je šel takoj hlapca poprašat sa imeni in ko je zaslišal Zapeta, ga je Orosi takoj vprašal, če je tudi on »tramvajska baraba«. Ker je stražnik nato poprašat za ime še Oroasa, se je ta raskaČd in pristavil, »če št nisi bil pri birmi, te bom pa jaz«. Da ae stvar pojasni kako in kaj je s zadevo in ker sta bila oba hlapca vedno trdovratnejša, ni preostajalo dragega, kakor da se jima je moralo naporedati aretovanje, ki je pa jako ti »bo vplivalo na njune živce. Postala sta tako silovita, da ao ju komaj ukrotile tri dobre strežniške moči in ju odvedle na »brezplačne potica«.
— Ogenj je bil nastal snoči ob polu 9 uri v poselski sobi nekega tukajšnjega hotela, a ga je še pravo časno opazil in pogasil hotelirski to čaj tako. da na lice meata poklica nemu oddelku prostovoljnega požar nega in reševalnega društva ni bilo treba delovati. Ogenj je nastal valed tega, ker ao peljale peene cevi ckozi lasen strop in je že najbrže tlelo ves dan. Ko bi točaj ne bil neareče še pravočasno opszil, bi se bil na hotelski strehi najbrže pokasal rdeči petelin.
— Delavsko gibanja. Včeraj
so s a odpeliali z južnega kolodvora v Anueriko 4 Hrvati, navaj je pa prišlo 20 Crnogorac v. — V Hab je šlo 25 Hrvatov.
v— Izgubljene in najdeno
reci« ŠolBkt učenec M*lvet Bdned*k
je lsguoil bankovec za 20 K. — Trgovec g. Anton Sare je isgubil zlato ftravatno i*lo z diamantna, vredno 40 K. — Drvar Karel Zupančič je legabil rujavo denarnico, v kateri je imel okrog 8 K denarja. — Trgovski sotradaik g. Fran Adamič ie izgubil srebrno častniško verižico, vredno 8 K. — Branjevka Helena Jjvnikar je ugubila ruiavo danarniso, v kateri j$ imela 50 K papirnatega denarja.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu •Union* društveni koncert za Člane. začetek cb 8. uri. Vstopnina za čiane orosta, nečlani plačajo 40 vin.
— šramel-godba koncertoje na Sv. Štefana aan v * oseki pivar ni na S«. Petra cesti. Začetek oo 7 uri zvečer. — Dae 27. t. m. koncertuje v a »varni »Prešeren«. Začet*k cb 9 uri zvečer. Vstopni&a obakrat prosta.
— Corrigendum. V uvod nem Članku v Štev. 288 nalaga lista, nadlovijonrm »Pod Scbwarsem« s« naj stavek: »Prvo tretjino po krije docela Kranjska induatrj*ka družbampodjetieGposceiC imp.« dita: Prvo in drugo tretjino pokrije . . .
— Jugoslovanske vesti.
Prebivalstvo mesta Zagreba. Ktkor posnamemo iz »Oaz -a«, |e mio 31. decembra 1904 v Z grebu 3410 hiš in sgradb. Od oriva; ah sta novani je b>lo oddanih 13 568. praznih pa 490 Mesto je imelo v cel ena 61.002 prebivala*; od teh ie bilo 27 664 meščanov, 3312 vojakov in 30 026 žensk. Po jeaiau je v i grebu 46195 Hr ra to v in Srbov, 602 7 Slo vencev, 955 C-hov, 87 a zvokov, 16 Ru*ov, 2805 M»djer™, 4250 Nemcev, 416 Italijanov in 251 drugih narodnosti. Med Slovenci v Zagrebu je 11 protestantov, 1 pravoslaven, 3 Židje in 2 neznane konfesije; vsi ostali Slovenci ao katoliki. Interesantno bi bilo vedeti, odkod ao prišli v Zagreb Slovenci protestantskega in židovskega veru-iapovedenja? Najbrže iz ogrskega Mcdmurja!
— Duhovnik mora biti škofu pokoren tudi v političnih vprašanjih, to kaže jasno slučaj poslanca Ribičiča v D*lma-oiji. Poslanec Ribičič je duhovnik in je bil v zadnjem aaborskem zasedanja izvoljen za deželnega odbornika. Ribičič je izvolitev sprejel, vendar pa svoje službe ni mogel nastopiti, ker mu jo je prepovedal prevzeti nadškof dr. Dvornik, ki R bičića niti ni hotel osvoboditi od dolžnosti kateheta Končno ae je Rt bič 6 le moral vdati in sedaj je nad škt f D rornik deželni odbor obvestil, da R b čić ne h rej na e mandata deželnega odbornika. Tako zelo so odvisni duhovniki od škofa, pri nas pa boČe dr. Krek javnost nafarbati, da ao kranjski duhovniki popolnoma neodvisni od škofa!
— Dijaki na »Trgov a k i akademiji« v H ei g rad u so teli stavkati, ker bo bili nezad"vohoi a profesorjem Ljuoomirom C rićam, ki je
obenem lastnik privatne trgovske šole. Dijaki ao poslali naučnemu ministru "oomenloo, v kateri zahtevajo, ^* a»* C ric odstavi, sicer da ae bodo pohajali predavanj. Minister jim je obljubil, da bo po možnosti uvaževal njihovo zahtevo.
— Stavka pismonošev v Krei/ujevou Kakor poroča »Skampa«, ao stopiti pismonoše v Kragu-jevau v stavko zaradi tega, ker je poštni načelnik sprejel v službo novega pismonošo, ki jim ni bil povelji Ker je občinstvo ua strani stav kujočih pismonoš, bodo le-ti najbrže zmagali in poštno upravo prisilili, da bo ugodila njihovi zahtevi.
— Bolgar — docent na francoskem vseučilišču. Bolgar M i ne v je z izvrstnim uspehom dovršil študije is kemije na vseučilišču v Nanevju in ga je aedaj francoska vlada imenovala za docenta i.u dotičnom vseučilišču.
— Zdravniki na bolgarskih srednjih šolah. Začetkom tega šo!akega leta je bolgarska vlada nastavila na srednjih šolah posebne zdravnike z nalogo, da predavajo o higijeni in da dvakrat na tedea pregledajo in preiščejo dijake. Zlasti morejo paziti na prve pojave jetike. Tako skrbe za zdravje mladine na BjJgarskern! In naša vladar
* Majnovejse  novice. —
Tovorni promet na severni železni«! je ustavljen; pre važa ae le živina in aveže meso.
— Mednarodni kmetijski ahod na Dunaju ne bo leta 1906, temul š<*i« leta 1907.
— Zaradi dvoboja je bil v Poznanju grci Bainski obsojen v trimesečni «*por in 1000 mark globe
— štrajk delavcev pri turškem predoru je končan.
— Zadevo o moravskom vseečilišču namerava baje vlada rešiti 11 ko, da ustanovi v Olomucu Češko in nemško pravno f* te al teto ter računa s tem, da ne bodo ne Čehi ne Nemci za O omu«.
* Motorni čevlji so naj no v*4JŠi šport v Parizu. Prav/ipr&v sta to d va majhca štirikolesna avtomobila, ki se pritrdita na visoke čevlje. Va* kega teh avtomobilov žene motor lt4 konjske sile. Motorji so po 15 palca v dolgi in primerno stroki. Akumulatorji se nosijo za pasom ter so s finimi žicami zvezani z motori! Vsa priprava s čevhi vrod tehta. 16 fua-tov ter velja 400 K H trost je mogoče pomnožiti od 9 na 54 km v uri. Tako pripoveduje namreč izaajl-nik Conetactin*, ki je baje p takimi čevlji »prehodil« več sto kilometrov.
* Afice Roosevelt v Evropi« Meseca maja prihodnjega leta ae poroči alavnoznaua hči ameri štega predsednika R >oseveUa, Alice R loseveit, s senatorjem Lor»gwar-them Po pozoki odpotujeta v Evropo, in sicer prideta najprej na angleški dvor, potem obiščeta predsednik« francoske republike. Tudi v Barolin in n» D maj baje prideta.
* Hude sanje. Med postajama Ruhbaus: in \ViHgeodorf je skočil s vlaka neki popotnik ter se hudo ranil. V bolnišnici je pripovedoval, da je pred odpotovanjem na kolo-lodvor b prijatelji pil mnogo piva ter ie valed ttg« med vožnjo zaspal. Sanjalo se mu je, da drvita dva vleka drug proti drugemu. Planil je pokoncu ter skočil z naglo vozečega vlaka, da bi si r»-š<l življenje.
* Kima v Italiji je letos iz redno prijetna. Vedno modro nebo, gorko Bolnce, mehak zrak, sveže se lenje in cvetje, vse to je sa nas sever j «ne v tem času kakor pravljica is tisoč in ene noči. A v Italiji od Alp do Rima imajo vse te dobrote v istini, Posebno ob lugurijski rivieri in ob lombardskih jezerin imajo vprav nebeško krasne dni. Nasprotno pa imajo v Kalabriji in dioliji skoraj neprestano a i roške vihane z deževjem.
* Varnoatne odredba za Tropova« Nezi Parnian, ki se je ravnokar vrnil iz P**trograda, pripo veduie o generala T repo vu sledeče: Trepov dobro ve, da lahko kakor njegov prednik vs<k trenotek sleti v zrak, dasi izda 400000 K na leto za avojo osebno varnost. Ali veste, kako Trepov odhaja b doma? Njegova palačo zapusti Baprta kočija, katero obdaja švandron koza kov. V kočiji Bedi mož, ki pa ni Trepov. General Trepov se pelje v zaprtem •oiu a rdeiim križam, kakršne ima rešilna postaja, in ljudje, ki srečujejo vos, ae prekrižajo ter mrmrajo: »Z >pet Trepova žrtev«. V palačo k njemu sploh nikogar ne puste, a dobri znai c , ki dobijo vstop, morejo go voriti a T repom le po telefonu, predse pa nikogar ne pusti.
* Zagoneten potnik. Čuden slučaj o sočasni izgubi spomina se poroča iz 3.da*ys. O Veliki noči letos je zapustil neki Amerikance kraj Pa rahoe v Kalif »rnijt, da običe svojo rodbino v Los Angelosu. Spominja ae pač, da je prišei v name
njeni kraj, toda kat mm je i godil o potem, mu |e popolnoma izginilo is spomina. Ko ae je prvi«! zopet zavedel, je lelal pod nekim drevesom V —- Avstraliji. Začuden se je oziral po nenavadnih drevesih in grmovju. Njegovi roki ata bili trdi in hrapavi, dami ni nikoli opravljal težkih opravil, kolikor se je apominjaL Mimo je prišel neki paatir in tega je vprašal aa pot v L oa Angelos. Paatir je razumel angleško, vendar je potnika strme ogledoval ter mu povedal, da je najbližji večji kraj Hiil K ld Na nadaljno poiivedovanje mu je pastir povedal, da je mesca oktober, a kraj je več sto kilometrov oddaljen od glavnega mesta Stdney%. Kako je prišel v Avstralijo in kod je hodil od aprila do oktobra, ae ni prav nič spominjal. Po večtedenskem poto vanju je nato prišel v Sidnev. kjer si je poiskal službo, da zssluži de narja, da ae more vrniti k Bvoji rod bini. Dva zdravnika Bta nenavaden slučaj oretskala tar ga potr,ujeta.
* Dolgovi Nemčije V držav nem zboru je kancler BU'lovr poro Čal, da je nemško finančno stanje obupno, ako ae ga primerja c onim Francije ali Anglije. 01 1. 1899 na pr»j d*fi*it trajno narsšča. Do leta 1875. N mšija ni imela dolgov, sedaj pa znašalo njeni dolarji dolarjev 875000000 ali 3,500000000 mark, za katero vsoto mora N-roći«a vsako leto rlačevati dolar|ev 25000000 ali 100000000 mark obresti. Ves državni dolg (všsevši onega posameznih dr-£»▼•0) znaša na N*m4k«Mn dolarjev 3 750000000 ali 15,000,000000 mark. Na vsakega Nemca pride 62 dolarjev <fol(r« Avatriia ima dolarjev 2 000000000(10000000000 ali deset milijard kron) dolg«, in Odrska ne koliko več, tako, da znaša skupni avstrijski dolg nad dvajset miliiaad kron. Italija je še bolj zadolžena, kakor Avstrija, toda Nemčije v tem pogleda ni ena država ne doseže.
* Sobarica, bi ima 54 Iju-
bavnila.OV. Pred dunajskim ajdi-šČem se je vršila nedavno nenavadna pravda. Dve ženi ata tožili sobarico Hanapel, da je zapeliala njuna moža. Ooenenu pa sta jo tudi toŽiU, da ja obe nabila, ko sta hoteli zapeljivko kaznovati. V teku časa pa ae je iz kazalo, da je »junaška« sobarica istočasno imela ljubavno razmerje a
— 54 moškimi, večinoma ožaujenirai, k&t^rih žene so bile na letoviščih Ob9cjeoa je bila na 14 dni zapora, a z nekakim triunofom je zapustila sodno dvorano, kakor bi hotela r?Či prevaranim ženam: rekord v ljubezni sem pa le dosegla.
* Društvo za vzgojevanje nadčloveka. V Parizu se je uata novtio društvo »E ite«. ki ima namen »tbolfšati človeško pleme z umetno izbiro. V pravilih je rečeno: Društvo skrbi s primerno spojitvijo svojih članov (seveda na postavni načini) za nadljudi. Kdor hoče postati dru štvenik, se mera dati najprej preiskati glede telesne sposobnosti za »službovanje v prid človeštvu«. Ako je potrjeu, pridela ga kateri krajevni skupim. Društvo se tbere vaako ne deljo v prijetni dvorani, kjer sa tisti pari, ki po sodbi strokovnjakov najbolje apadajo skupaj, začno neprisiljeno medsebojno občevati.
• Celibat. Pred žuonikom sto jita mladenič m dekle. 'Župnik: Poklical sem vaju ker ne morem dalje trpeti, da živita skupaj, a nista po ročena. Ali vesta, kako se imenuje ta <dn"šaj? Mladenič: Da. to je celibat. Župnik: Nesmisel! To je konkubinat! Dokle: A tako? Da, da! Samo pri dahovuiku se zove celibat!
• Trgovina a siovečimi
laami. V Porivu so otvorili trg, kjer prodajajo velike in mate šope las stovečih mož. Najdražje ae kupujejo Nelsonovi lasje; kska dva tacala njegovih las so prodali za 2687 K, samo eden manjši šopek se je prodal za 1505 K. lt% Wellingtonove lase nihče poseboo ne povprašuie; šopek nje-govih las ae oeni le 30 K. Napoleonovi se prodajajo po 410 K šopek. Koder Bvronovih las se je prodal za 390 K
• Molitvene litanijo V višjih dekiiekib belgiiskth solau, ki jih vodijo rđdovnioa, so upeijaae zadnji čas sledeče možitveae litanije kjt molitev: Sv Marija — daj, da bi se omočila! Sv. Jožef — da bi sa kmalu zgodilo! Sv. Anton — da bi imel veliko dedščin! Sv. Janez — da bi po-aedoval veliko denarja! Sv. Klara — da bi me rad imel! Sv. A «atol — da bi ne bil lehkomiselo! Sv Lupus — da bi ne bil ljubosumen! Sv. Karlota
— da bi jaz hlače nosila! (aio!) Sv. Mtrjeta — da bi kmalu prišel! Sv. Aieksander — da bi ne bilo treba dolgo čakati! Sv. Elevterij — da bi bil dob r oče! Sv. Anirelik — da bi bil dober katoličan! Sr. Nikolaj — ne poaabi m*! Zdaj vsaj vemo, sakaj vse ao nekateri svetniki priprošnjiki. Sr. Karlota pa mora biti po našem mnenju selo mogočna zaščito.cr ker najdemo tc*lko zzkonov, kjer Žena
iv.aee no««, kar je vsekakor Baa(u<a avetnie« K«rlote
* Afsgte&lta aodba o Nemcih. Angleški liberalec Herbert Viviao je priobčil v lista „Coarrier curopeeD svojo sodbo o Nemcih, ki je pa prav malo laskava. Vivian pravi: „Niti Nea čija, niti kaka draga dežela, ki se po korava tiraniji splošne vojne dolžacati in ne privoli v svobodno trgovino, of bede nikali igrala svetovne vloge. Nekdo je izračunal, da izgubi  vsak Neme 7500 delavnih ar z vojno dolžnostjo Nemci jedo   pretežno   konjsko meso oslovsko in meso drugih nečistih Živali Kake morejo taki ljudje igrati vlogo v trgovini ali vojni V Nemčija jc od leta 1870. mnogo nazadovala. Danes Že div jaki v Afriki premaga jejo Nemce. Edio« svetovna naloga, katero so poklicati igrati, je, da nam služijo kot natakarji ia hišni sloge, kot poceni trgovski p« močniki in slične vrste tilozofi Njihov klobasasti jezik kaže samo znaešanoai njihovega duha. Njihova glasba je le ropot in hrup: brutalni njihovi običaji kažejo barbarstvo njihovih instinktov njihove pokrajinske slike nimajo nobene fantazije. V Friderika, nekem njihovem generala, je bil francoski dan, v Ha neju, pesnika, pa židovski.1*
* Kraljevo arce ae iače.
Do franaoske revolucije je počivale ar c Henrika IV. v  cerkvi  kolegija  di i Flecbe. Nekega dne pa sta vdrla v cerkev Thirion in general Fabre ter skie* nila, da se mora srce zažgati. Na glav nem trgu med vojaškimi  kerdoni sa odprli dvojno skrinjico, v kateri je bila kraljevo srce. Našli so neko trdo, Črne stvar, posuto z dišečim praškem: to j? jc bilo srce kralja Henrika IV. Sr javno sežgali. Kirurg Boneher pa skrivaj zbral pepel sežganega srca ter ga shranil v steklenico, ki jo je dobri zapečatil. Ker pa se je bal hišne pre iskave, ni prilepil na steklenico nika kega listka. Sedaj pa neki špeknlativsi klerikalci iščejo prah; našli ga bod« gotovo, ako nc pravega pa kaj drngegs
* Kako žizi Marka. Tw*ain.
Povodom TOletnice prvega ameriškega humorista Mark TVaina mu je prirediU L'00 pisateljev svečan banket. Pri ter« banketu je humorist povedal v napitoio kako je živel, da je dosegel 70. leta Štirideset let že hodi spat takrat, kadar drugi ljudje vstajajo; 30 let aživa če? dan le črno kavo a kruhom — večerja, obeduje in zajtrkuje seveda ponoči f gostilnah in kavarnah. Le v kajenju se vzdržuje na ta način, da kadi sama smodko - naenkrat. Fizično sc ni ni koli vežbal razen dihanja v spanju. Pristavil je: „Vse te razvade so aii podaljšale življenje, a koga drugega bi bile že zdavno ubile.
Zanimiv račun nekega rsl karjak se jc dobil v hamaarškeia ar hivu Račun je datiran z 12. iebraarjetv 1785 ter jc bil namenjen predstojnik« cerkve sv. Daha. Račun se glasi: 1. Si očenaš zboljšal (ni bilo mnogo dela 4 pf. 2. Deset božjih zapovedi popravil 6 pf. 3. Razbojniku na križu napravi! nov nos in devet novih prstov  10 p*
4. Pouci ja Pilata osnaži l ter mu nare. nov  dim okoli  kape 1  marka 4 p
5. Angelu Gabrijelu pozlatil penit 1 marka 10 pi. 6. Deklo visokega duhovna trikrat namazal ter ji napravil karmina na lice 14 pt. 7. Pctoven j petelinu napravil nov greben in p.-.: peres 2 marki 4 pf. 8. Mariji Magda leni lase pobarval 4 pf. 9. Nebo na vzhodu zjasnil in napravil nekaj novi o zvezd 2 marki 10 pf. 10. Peklenski ogenj nekoliko podpihal in enemu ha
j diču nov rep pritrdil 1 marka 12 pt. 11. Nekaterim zavrženim dasam verige popravil 8 pt 12. Vseh lt? apostolov na stebrih namazal 1 marka 12 pt 13, Iste apostole zadi črno namazal 10 p' Skupno: 14 mark 2 pieniga.
* Vino in pivo aredatvo proti bacilom.   De. Bode doka auje v p.ezern  monakova^am listu, da kali kolere, l?g*rjm ifl dragih na lealjivih bolezni živijo v pivu in vinu le kratek čas.  V pivo vcepljeni ba oili   kolere ostanejo kvečjemu dve uri živi, v vina pa Še prej pvginejo In sicer so drož , ki ne samo pomorijo mikro-organicme, temuČ ustvar* jajo tudi v želodca tvarine, ki branijo naselitev bacilom. S 3veda velja to le za zmerno uživanje piva in vina, kohkor ga psč truplo po svoji kakove s!; brez škode prenese. Dokai za svojo trditev opira posebno na dejstvo, da sa čaaa kolere v Ham bargu niso pivovarne izgubile niti eiitfga uslužbenca,  ki ao val redno uživali nivo.
* „Perpettium motrile". vedno se done 1 ulje, ki iščejo stroi. ki bi ga trebalo le enkrat poprna", da bi se vedno vrtil. V letih 19UU 1902 in 1903 ae je na Angleške.* prijavilo 32 oseb s tako najdbo 1* patentovan|e, ne da bi se bila kateri obnesla. Prvi patent sa •perp*»tuum mobilea ae je isdal leta 1617, od takrat je bilo paientovanih nad vOO poskusov.
Kje ao pribili st Petra na kvrii? To vprašanje Bdaj zelo aanima rimske arheologe. Nekateri trde, da ao ga pribil! na križ na
mestu t-M »nj* cerkve a*. Petre v Montarijts, drugi pa. da ▼ nekdanjem Nerovem eirkaea (sedaj trg a v. Petra).
V Montorija ie dandanes kažejo lakoto, kjer je stal krii. Monaignore iel Wa*l je dal tukaj pribiti tablo, ki pravi, da je bil tu pribit sv. Peter aa križ. Papež je bil pa jesen zaradi tega, pa )e dal tablo odstraniti in ustanovil arheološko komisijo, ki naj najde meetc kjer je atal sv. Petra krii.
* Obveze iz stekla. Angleški zdravnik dr. Avoaard priporoča v medicinskem listu »Linoet« steklo za obveze pri ranah. Navadno steklo se namaže e karbolnim oljem ter se nato položi na rano, ki prav hitro seli, ne da bi zapustila znakov rane. Na ta način se zdravijo rane baje polovico Časa prej kot pod dosedanjimi ob'ezili, vrh utega pa jemo aroie skozi stekleno obvezo rano videti in preiskovati, ne da bi so ob veia odstranjevala.
* Srečna Marijina družba. BCakor poroča »T.roler Liodteitung«, e v neki župniji doline L*he izvoženo za predsednico zveze M«rijimk družb neko dekle, ki g« je 1.1904 pro dasilo sodišče za bedasto ter ga dalo pod kuratelo. To je celo ofisijalnemu glasilu najbuiših klerikalcev preveč ?er piše, da je bila izvolitev nerodna, *er provzroča posmehovanje »never-oikov«
* nemška giietica. V Lm
secku je sodišče obsodilo nekega šo arja, ki še pri birmi ni bil, v e u o -»etno ječo, ker ie ukradel sa 25 pfenigov premoga. I a deček je moral >akoj nastopiti kazen. In n* samo to, poslali so ga v jetnišnico v Đ^chto, Kjer so ga aaprli skupaj a dvema starima hudodelcema, katerih eden $ imel presedeti zaradi uboja 12 let, iragi pa zaradi spoinega posilstva Ive leti.
* 400" kilometrov v pa* s je m vozu V T iS su rojeni maši sist VaZili| Leveakif je hotel prav poceni potovati v London. Dasi je Imel denar, vendar se je v Aleksandrovi utihotapil v pa*ji hlev brso-viaka loael je srečo, ker se ni vozil t vlakom noben pes. Dasi se v ozkem prostoru ni mogel Graniti, vztrajal ie do B solina, t. j. 406 km. ^ele v CharlotVanburgu, kjer se vo sovi snežijo, so ga izvlekli iz kletke ;er ga zaprli zaradi goljufije.
* Dijabovo maščevanje.
Pretečeni teden se jc odigrala v portugalskem mesta Coimbri krvava drama. Profesorja dr. Refoiosa je ustrelil na fcliei neki bivši dijak. Pred štirimi leti e padel pri zaključnem izpitu ta dijak« To je dijaka tako razburilo, da je skledi izprašujoeega profesorja usmrtiti. V ta namen je prišel že dvakrat poprej
V Coimbro, a dečkova mati je vselej opozorila profesorja, naj se varuje. Dijaka so prijeli ter ga pozneje izročili v blaz-iico; iz katere je čez štiri leta prišel kot ozdravljen, Toda tndi »tiri leta ga aiso ozdravila njegove fiksne ideje. Ko Je v soboto zvečer prišel profesor dr. Setoios iz knjižnice, zastavi mu blaz-icž pot, odpne si suknjo ter zavpije: *Ali se me spominjate?*1 Preden je mogel profesor odgovoriti, ustrelil je mladenič štirikrat ter na mestu nbil protesorja.
* Vroča glava in mrzle toge« Oooje je snačilna holeaen ^Gtimi pri ljudeb, ki mnogo sede v sobah. Posledice bo katari in slaba vo!ja. Te bolezni izvirajo iz napačne /aadelitve krvi po telesc; b krvjo prenapolnjeni možgani, zastajanje irvi v spodnjih delih telesa in po-
snjkanje  krvi v nogah.   Le pre aanogi ljudje ne gledajo na te simptome, ki značijo začetek motenega zdravja. Da se temu odpomore, ie v prvi vrsti treba skrbeti za noge s mrzlimi ali gorkimi kopelrni vsaki dan, aa snažne, sube in dovtlj velike no gavioe in za komodne Čevlje. Drogo isborno sredstvo je gibanje. Kdor mora mnogo sedeti, naj se vsaj od časa do časa v sobi vzdiga na prstih, * pogiba in kroži noge itn. V prostem Uža pa naj mnogo hodi, posebno v gore, se drsa in teka, a vse to v zadostno prostornih čevljih. Najboljši 'pomoček proti pritisku krvi na možgane in mrzlim nogam pa je spre ^mnjenje zraka v spalnicah, pisarnah hi šolah z rednim prezračevanjem, globoko dihanje pti odprtem oknu •v zvest k prostimi vrjami.
Gumbi a olikami. Na An-srlfšcem ao začeli nasiti mošii telovnike z gumbi, na katerih so m Aiatorne slike priljubljenih žensk. £»to ljubice daruiejo oboževanim »rojim idealom križaste telovnike a takimi gumbi. Dovoljeno je seveda tndi imeti vsak gumb a drugo sliko, la v žensko družbo ni dobro zahajati s takim telovnikom. I * * Ceeta etrahti ae cabaja v Gvandu v Afriki. Oo straneh stojmo okostniki in tiskana je c čiovešk<mt kostmi. (J «tovo leže po vsej ulici kosti 12000 I udi.
* Dragulji Američana;. Naj-■-cte;?-4 moaa oacd bogatim ameriškim
ženskim svetom, je, da ae pri vsaki javni priliki pokažeio čim najbolj obložene a dragulji. 1> jamanti v laseh, v ušesih, okoli vratu, v zapestnicah, paaovik, da, cele toalete ao posejane i njimi. V New Vorku ae bavi nad £00 tvrdk iskljulno ■ dobavo dragih kamenov. Nsiteviluo ameriških agentov ae klati po E vropi, da iščejo ilov*Ae briljante, rubine, amaragde itd. Ž me glavnin ameriških bogatašev aos'jo pri svečanih orilikah krone iz samih draguljev. Zana Astorja ima dve kronici, ena i« iz samih dijsmantov ter je veljala 50000 dolarjev; druga je iz ama ragdov ter je vVjala »samo« 30000 dolarjev, /-»na O/den Millsa ima tri krone, vredne 85 000 dolarjev. Vsaka žena glavnih amertškeih milijonarjev ima nakitja aa 1 milijon dolarjev vrednega; oakitje Roolefellerjeveiene je celo vredno 2 milijouov dolarjev. Po sodbi veftčakov je samo v Zed~ njenih drŽavah dijamantov v vroi noati 500 milijonov dolarjev, v N«.w Yorku samem sa 170 milijonov.
* Premoženjsko atanje francoskih rodov. Izmed pre gnanih fraocoak h redov so ostali revni samo dratorijanoi. Benediktinci so neali seboj 25 milijonov, kartuai janci 40 milijonov. Dominikanci niao veliko odnesli, ker ao si ravno sezidali velikanski hotel, ki jih je atal ogromne vaote. Kapucini in Jezuiti imajo velikanafce vaote, ker letna renta prvih znaša 2l/t milijona, dečim se aa premoŽenje jezuitov ne ve natanko, a vsekakor mora biti veliko, da dobi vaio ▼ Franciji ostali redovniki po 2400 K letne plače. Najbogatejši ao ssampetonisti, kojih imetje znaša nad 100 milijonov. Frančiškani imajo letnega dohodka 10 milijonov, pavlini pa 15 milijonov. Nekateri drngt redovi kupčojejo na debelo z opojnimi pijačami, kar jim donaša vsako leto na milijone. Tudi pri naa ai nakopa* vajo te duhovniške pijavke leto za letom ogromnih tisočakov; pri tem jim gre vlada na roko in pospešuje vsako mihovo »delo«.
* Javno bičanje duhovna. Mesar AlOert H II je v Cneat^ru na javni ulici bičal duhovna R M. Do-hertTJa. ker je nadlegoval mesarjevo soprugo z nemoralnimi ponudbami, ko je na zahvalen dan okrasila grob svoje hčerke s cvetkami. Hill je duhovna srečat, ko ae je peljal po ulici in ga je takoj prijel. Ker pa ni hotel prositi odpuščanja, je začel mesar s pasjim bičem neusmiljeno uinhati po njegovi glavi, dokler mu niso oa-santie duhovna iztrgali iz rok. • o-hertv je sedaj po obrazu črno pisan in ne more ostaviti postelje.
Književnost
—    „Učiteljski Tovariš".
Štev. 51  Vsebi na: Klerikalna pesem
— Naš denarni zavod. — Učiteljsko vprašanje  n«  Goriškem.  — Rtgula c!|a učiteljskih plač v deželnem zboru goriškem. — Is  naše organizacije
— Književnost in umetnost. — Vost-nik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
— »Kje dobiti denaria?«
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Tujo denarno nakaznico ai je prisvojil. Janez B ic is Brezja pri Grosupljem doma, je poslal svojtmu svaku J«ne?uKle-menčiču nakaznico sa 61 K 70 v na poštni urad v Zalogu. Istodobno je bival tam neki Jakob Klemen čič, katerega ao kleali za Janeza. Ta ce je prt-selil v Podgoro pri Girici. Ker je poštni uradnik mislil, da je ta pravi laetnik nakaznice, poslal jo je v Podgoro. J »kob KlemenČič io je prevzel ter dvignil po svoji žani Urši denar na pošti. Kasneje ae je pomet« razkrila in poizvedujoči orožnik je zahteval, da naj zakonska vrneta denar poštnemu u-ado, kar sta tudi storila K*»r ni bil nihče oškodovan je bil Jftkoh Klemenčič obsojen na 14, žena Urša pa na 8 dni zapora.
Tastin zet se stepi a. Anton Boučina, posestnik in oglar v Lazah, sa je razjezil nad svojo taščo, ker je ob nekem deževnem vremenu postavila neko kad pod kap. Jel jo je zaradi trga z reko pretepa vati. Na njeno vpitje je prišel tast Jernej Skof, užitkar, svoji ženi na pomoč ter oborožen a kopačo zeta 3 krat po glavi udaril. B >nčina je nato Šzcfa a peatjo v trebuh sunil, na kar je ta zbežal v svojo sobo. Bjnčina je hotel a ailo vdreti v sobo, tolkel a aek ro in a kolom po durih in vozil, da bo vse pob I. Bončina in Šcof ata bila vsak na 2 meseca ječe obsojena.
Orgliee ao ga izdale. Rajmund Pogačnik, delavec, je vael delavcu Petru Marniču na Obrnah dva para čevljev, delavcu Vicceneu Sa!o ja pa iz nezaklenjene
barake koca** ■ razni**! efekti, v vrednoati 49 K 40 v. fi*a 3 dni je prišel k Soionji In mu ponudil orglice aaprodaj; katere je ta kot avojo last spoznal D »l ga i« po orožnikih svetovati. Pogačnik je tatvino tajil; glede orgbo pravf, da jih ie kupil od nekega neman* ga človeka, kar ae mu ni verjelo Obsojen je bil na 5 n»eseoev težke jede.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Dunaj 23 decembra. Bolezen nadvojvode Otona ae je okrenila toliko ca bolje, da ae ne bodo več izdajali buleteni.
Sofija 23. decembra. Odbor združene macedooske organizacije je izdal poziv na vse Bolgare v Mac- Jon i j i. naj začno odtočen boj proti Grkom in Srbom v Mace deiiiji, češ, da so to glavni sovražniki bolgarstva. in dokler se M a cedonija ne iztrebi teh elementov, ne more postati bolgarstvo veliko in mogočno
Petrograd 23. decembra Manifest, tikajoč se volitev v gosudarstveno dumo, izide v nedeljo. Volilni red ne sloni na splošni in enaki volilni pravici. Car je v zadnjem hipu baje odredil, naj se splošna volilna pravica eliminira iz volilnega reda.
Petrograd 23. decembra Danes je ministrski svet vnovič razpravljal o volilnem redu za gosudarstveno dumo.
Petrograd 23. decembra Včeraj je policija razgnala vsa politična zborovanja; tudi zborovanje vzveze zvez- je bilo razbito.
Petrograd   23. decembra. Vlada je izdala oklic na prebival stvo, naj se pomiri, ker se je vse odredilo,  da  se vzpričo splošne stavke ne bo motil mir in red.
Moskva 23. decembra. Kakor se je dognalo, je bilo pri izgredih aretovanih 70 oseb; od teh jih je policija mnogo izpustila, ker so se legitimirali. Na vrtu akvarija je policija našla mnogo bodal in samokresov. Včeraj je množica na več krajih razvila rdeče zastave; kozaki so množico skušali razgnati, vsled česar se je vnel ljut boj. Množica je streljala na vojaštvo z revolverji Ranjenih je bilo 72 oseb. V Moskvi že primanjkuje kruha.
Moskva 23 decembra. Med delavstvom in vojaštvom je prišlo do ljutega boja. Ko so dragonci jeli streljati v zrak. se množica umakoila. Nato se je zabarikadirala na ulici; vojaštvu se je šale o polneči posrečilo barikade razdajati in innož'co razgauti.
Moskva 23. decembra. Na vrtu akvarija ae je zbralo snoči 12.000 ljudi. Pešaki, dragonci, orožniki in kozaki so zasedli vse izhode ter zahtevali, da množica izroči orožje. Množica je prodrla kordone ter se zabarikadirala v sosednjem Šolskem poslopju. Zjutraj je množica prodrla iz zavetišča ter se razkropila. Vojaki so streljali v zrak.
Varšava 23. decembra. Na ruskem Poljskem se je znova proglasilo vojno stanje.
Vratislava 2:>. decembra. Socijalni demokratje se pripravljajo na velike demonstracije proti de-želnozborskeum volilnemu redu. Kazdele se milijoni tiskanih listov po celi Prusiji, a 21. januarja pr. L bo več sto demonstracijskih shodov.
Rim 23. decembra. Izšel je kraljevi dekret, da je demisija Fortisovega ministrstva sprejeta ter se Fortis znova pooblašča s sestavo ministrstva.
Reval 23. decembra. V vseh tovarnah miruje delo; tudi železniški uslužbenci so sklenili, da se pridružijo štrajku.
Berolin 23. decembra. Iz l V trograda se poroča, da je delavski svet, v katerem je zastopanih 100.000 delavcev, sklenil, da Be morajo pekarne za tri dni zapreti, ker so skušale kruh podražiti. Ker
so se deloma s silo hotele zapreti, ae je vnel ljut boj, v katerem je bilo mnogo oseb ranjenih.
Berolin 23 decembra. Iz Petrograd* se poroča, da se je splošna stavka ponesrečila; revolucionarna stranka je izgubila igro Včeraj so stavkali v Petro gradu samo še stavci, danes so tudi ti že jeli delati. Sedaj še stavka 82.000 delavcev.
London 23. decembra. An-gleška vlada je naročila svojim konzulom v R'gi in drugih ruskih pristaniščih, da v slučaju nevarnosti spravijo angleške podanike na ladje
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Prazničen duh veje že ves teden na tržiščih. Tišina, ki je že nekaj tednov karakteristika žitnih trgov, je postala ta teden popolna. Fluktuacije cen so kar najmanjše, in Še te samo akade-mičnega značaja. Zanimanje za transakcije pa se je popolnoma umaknilo božičnemu miru; producent, trgovina in konzum vztrajajo v največji rezervi. Sicer se porajajo sempatje momenti, ki bi bili v živahnejem času taki, da bi fluktuacijam cen nudili večji obseg, —■ ta teden si te momente slehrni le ogleda, vplivati pa si ne da nihče. Avstralija in Južna Amerika spravljata dobro letino, cene pa zbog tega vendar ne odnehavajo. Zima brez snežne odeje obeta slabo letino, cene pa vendar ne gredo kvišku. Najverjetnejše pa je, da nam bo novo leto prineslo višje cene, in sicer toliko višje, kolikor bližje bomo spomladi. Čim se prične živahnejše gibanje, bomo pričeli uvaževati porajajoče se momente in novi carinski tarif bo spomladi tudi napravil učinek — srbskemu in romunskemu žitu bo pot v Avstro-Ogrsko znatno otežkočena.
Pšenica se ves teden ne gane nikamor, niti v efektivni ceni, niti na terminskem trgu. Ofert za mehko, lahko pšenico se sicer ne manjka, toda li-mitov imetniki ne uvažujejo in si blago rajši hranijo za drugo leto. Na nobeni strani ni opaziti sile: kontrahenta se kratko posvetujeta, potem pa se razideta, kakor da eden blaga ne rabi, drugi pa da ga nima naprodaj.
Koruza je malenkostno popust-ljivejša, Česar pa pri Še vedno visoki ceni domalega ni opaziti. Nova ogrska koruza prehaja dokaj dobro v konzum, pa tudi La Plata ima povoljen krog odjemalcev. V tekočem tednu sicer ni bilo posebnih transakcij — to pa zaradi praznikov.
Oves se giblje vzporedno s koruzo. Kupčija stagnira ta teden tudi v ovsu.
Moka notira nominalno neizpre-menjene cene, ki niso visoke in za sklepanje brezdvomno ugodne.
Sladkor. Mednarodna statistična družba sladkornih tovarnarjev izdaja ravnokar rezultat svojega drugega poizvedovanja, tičočega se cenitve evropske sladkorne letine. Po tem bi znašala letina vse Evrope 66* 12 milijonov metrskih stotov, za 408 milijonov več nego po prvem poizvedovanju dne 23. oktobra. Proti prvim poizvedovanjem so se dvignile cenitve: Avstro-Ogrske za 14 milijona metr. stotov na 14 67 milijonov, Nemčije za 19 na okroglo 23 milijonov. Francoske za 04 na 102 milijona metrskih stotov. Zanimive so cenitve sladkorne pese, katere so tovarne naračunile na 470 milijonov srotov, za 15 mil. več nego glasom prvega poizvedovanja. Avstro-ogrska letina se ceni na okoglo 97 milijonov proti 90 milijonom stotov po prvem poizvedovanju. V primeri s prejšnjim letom znaša zadnja letina Avstro-Ogrske skoro 35 milijonov stotov pese več. Na Češkem se je je pridelalo do 48 5 milijona metrskih stotov, — za domalega 245 milijonov več nego leta 1904.
Rafinada ostaja vzlic tem cenitvam trdna, ker dosezajo rafinerije v inozemstvu za izvirne kvalitete znatno večje cene. Ponudeb ni skoraj nikakih.
Špirit notira za čišČeno blago predtedenske cene.
Petrolej tudi nespremenjeno.
Kava — predtedenske cene.
Riž je vsled pomanjkanja blaga cene iznova ojaČil.
Milo v prid družbe sv. Cirila in Metoda je kvalitativno izborno, vsled česar opozarjamo iznova na ta fabrikat.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero bo da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,.Mollo-vo francosko žganje i» ><>1", ki je takisto bolesti uteflu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in livce krepimo in je zatorej dobro, da ao priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji po&uja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuehlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno na ep k o in pod-pisom. —8 717
Nadaljakl počitek aela maogi gospoal-ajl, ki :na ob aedeUah popaliae goite, maofa akrM, ker sa Pegeetiter ne more akraeti tako kakar »rej. Če pa gostom prtdlaSt Talaada eajloaaki čaj, je pa tak skrbi reieaa ia zaio-voyi fait« papolooBia.
(a«lfž It« ■medite ae m r ro imenovati izvrstna, zajamčeno neškodljiva, rast las in brade po«pe9njoča lasna voda »KS.the", ki zanesljivo deluje celo pri plešastih Dame se opozarjajo todi na izdelka „K3.the voda za prsi* in »K&tbe rt -dilna moka", ki sta jako n«pesni za brzo pridobitev ličnih telesnih oblik. Vse to aa dobiva pri gospe Kathe Men zel na Da-naju, XVIII, Sclralgasse 3
„% Je življenje! Vrdec „Vita* odliCoa, naravna   natronska  v slina, ki
oživlja oboleli organizem, ker izdatno po-speSuje menjavanje snovi in zatorej privede na prejšnjo pot bolezni, n pr. protin. diabetes, boezni v mebnrja itd., ki obstoje iz motenja menjavama snovi Pr«-mnogi zdravniški izvidi in spontana priznanja mnogih bolnikov izpričajo jo izvrstno zdravilno moč vrelca ,Vita*\
S4. december bo leto« na široko odprl 8r*a vseh prijateljev žlahtnega ječmenovega aoka, in to tembolj, ce gre za tako fino pijaco, kakor je „Šertpavlsko pivo", ki ga iadeluje in samo o Božicu in o Veliki noči razpošilja liberfika pivovarna in siadarc:« v Mafferddorfu na Sev Češkem. Letos nastopi „Šentpaveisko pivo" drago leto in bo gotovo, kakor 2e lani, vsem pivopivcem dobrodošel pozdrav.
Najlepše praznično darilo je
gotovo c zdravljenje po mučni bolesti Najdragocenejše zdravilo je lekarnarja Thier-ryja balzam in centifolijsko ma žilo, ki njih prednosti omenja inaerat Bodi priporočen posebni pozornosti bralcev. Knjigo z več tisoči zahvalnih pisem pos.lja brezplačno lekarna „Pri angela varhu" A Thierryja v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Poslano. *Kako naj se iznebim grdih peg in nečiste r*>lti,* tako čujt-mo pi gosto vprašati dame, ki bi lahko prestale tesmo za lepotice, da nimajo na sebi gorerjih napak. Odgovor na to je prav legate z „Bergmao novim lilijskim mlečnatim milom" Berg-manna & Komp. v Dečinu na Laoi (Draž-dane in Čarih), ki je za gojitev polti zaradi pravilno odmerjene vsebine boraksa in zaradi mile nevtralne šestare neprimerne vrednosti, ki je pnznajna pisma takorekof izzvalo, o čemer se vsakdo lahko prepriča pri firmi.
Dobrotna previdnost je podala Človeku premnogo domačih sredstev in le oni izpolnuje dolžnost nasproti s*bi in nasproti svoj i družini, ki se po modri preTidnoati preskrbi s taaimi sredstvi, ki so v stanu odvrniti težke bolezni. Taksno domače zdravilo ki je v blagoslov vsaki dražini in ki ga vsak dan rabijo miljoni ljudi, je Bri-zavevo Francovo žganje, ki se že 4U let obna&a sjajno. Nai torej nihče ne opusti rabe Brazayevega Francovega žganja, kogar mući revmatizem, migrena, glavobol, protin. influenca, izmučenoat. Natančno navodilo je dodejano vsaki ste sleme i. Zahtevajte ijktjučijtvo Brazajevo Francovo  žganje. a
Kdor Ijnbi kakao in ćok »IhHo. tam-: bodi priporočen:
Ivana Jloffa
takso
ki irt »       u.\t ; v gr'.-t. j« torej
prebavATi. ne vrovrroča ?<ikoli eaprtost J*   ot>   i.HJ^.olj»*oi   o2tu.au   iz raj l o   poc . Pri«*«»u l > i ■ Ivan HofT
ia a lovjo var»tv«no znamko. Zavoji po 1 '4 k» f*) vinarjev Dobi\ *
•      »  V»  » bO       • •« pov «>
Zahtevajte
Mustrovan cenovnik
podjetja za žarnic« „Ideal"
H asu r»liHk
lOUVLIataMlI.
Cena lepa svetloba brez  inštalacije ia
nevarnosti. Poraba l1/« kr. na aro. lib'1 2\
I*<»v| t..... »l»r..» mi..
Vft»ho i>»UMri< Aiijr tu p«*-
• */* i i«.!»..» »n . >4Dil*
Edino pristen je Tfii8rryjev balzam
1« # Mieno En*iuWv> „redovnica-
Ktaro»lavao, noprekonno
proti alabuaiu preti*rliauja, kr*«« ▼ /tlodoa, koliki, kataru, prstnim
boleanii.i, 40i1u«m-i itd itd. ' -u» it uiajanib ali a drojuatib rteklanic  »li 1   rehka •ppoaiii« •t«klenica a   patent --tihf" K 6'— iriuko.
Tnicrry]evo centifolijsko Mazila povsod znano not non plus ultra
proti \sem ae tako starim ranam vnetjem, ratmram. »t aceaom iu oteklinam vseb vrat. Cena: 'J lonck* la. 3 So ae polije le proti povietju ali deuar naprej
Lekarnar A. Itiierry v Pregradi pri Rugaški Slatini.
Itr.'iura t tisoči originpluib zahvalnih piaein gratil in (tank. V aihlogi t akoro vnab večjih lekarn ih iti madiomaluil. drogerijah. 4C50_1
"apenta" i
^v-iNA Gl
V zalogi jo imajo : Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje ae dobiva tndi v vseh lekarnah in trgovinah e mineralnimi vodami.        888*—8
18
Zdravila, kl ustavijo kašelj razkrajajo aH no In povlažujejo, s« v mraleai leta«« 5aaa aaj baO potrebujejo Mod mnogobrojnim. raiUcainri ljadftkimi sredstvi jo najbolj praiskoiea t»-4io S dobrim ■spehom rabljen v inierttiem delu tega lista naznanjeni prsni sok, kije sestavljen ii ekstrakta ipičaitega trpotca in apaenega ielesa in ga ima ▼ aalcgi FranoiskoT« lekarna (Fraaciskns apotheke) na D n naju, V 2, Sckdabruaer-• trasse it. 107. Ta prani sok odpravi kaseU, razkraja sline, blaži in odstrani hripavoet. Železo ate primesi isbo^jsajo in tvorijo kri, eks-traktirne saori pa pospesnjej« tek. Ceaa 9Sv> K. (Več v iaseratn.)
Prirodna rudninska voda
NajtU&ftt
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih
odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobill scalnlCnl kislini, boleznih mehurja ta ledvic, katarjih sopil, prebavit
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tndi v lekarnah in drogerijah. 2449—17
Prott zobobolu m gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znani antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dl^oii« 3n odutmavijtaj• neprijetno map« la umz. f ■ navodom t H.
Blagorodjema gospoda 91. L.evMtlku,
lekarnarja v Ljubljani. Vafia izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper sobobo!, odstranjuje neprijetno sapo iz aat in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob. zato jo vsakemu naj tople je priporočam. Obenem pa prosita, po&ijite še 3 steklenice Melus ustne in zobne vo e Do v. lim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Del lekarna Mil. Lensteka
T Ljubljani, Resljeva c*s?a št, 1
30 leg novozgrajenega Fran Jozetovega
inbil. mosta. 22 — 61
Borisa poročila.
Ljubljanska .Kreditna banka19 v LJubljani.
Uradni karal ama. karma M issssakra 190S.
»mM
lesuvava renta.....
4*/a arebraa renta.....
i*', avstr. kreaska raata . . W. . alata , . . v 7, ogrska kronska m . . . 1% „ alata ■ . . . &•/» poaeJU. dežal« Kraalek« . i' V\ aaaajUa ataita BaUat •
iV/i    .     »   **■ •
tVt% b««.-kera. tal. pas. 190Z *•/• 0«3ks. naš. banka k. * .
*■/•     >        ■ .§.•-.
sat eisma cal. ft. hip, k lll%*U zoni,   k.   o. a.
10°/$ ar..   .... .
1%*L sasL atoma lanersL kr. •J/>°/,    »     •    agrske cen.
4aa.kr.......
s. ptt. ogff. hip. baa. .
lakaintk (a
l V/.
atol. agr.
lemntt <L dr.....
IV,9/« obh eaftka rod. banka »♦/, prior. Trst-Parad tak. sej. l9U prior. doL ial.
Jai. ft*i. ksp. 1
avst. pas. aa iti. g. a.
Darila
UpravniPtvu naSeera lista so poslali: Družbi Cirila in Metoda: Gospod Jos.
Kuhar v Ljauljaat 10 K . mesto venca na
krsto umrlemu Wni3BU. — Hvala lena. Učit. konviktu.  Gospod K. Gustin v
Metliki 5 K,  mesto  novoletnih vofrčil.
Srč^a hvala.  — Vsoto smo   izročili gcsp.
Dimniku.
st/j
BreeSi«. Vc-*ka ed L 1860' , .   . . *     »  » 18bS) . «    uaaka . .
,    sam. Brad. L aalatje
a a       • a
m agr. kip. banka . . .    srbska k fra. 100* -
s tarika.....
aasulka        araSks. . .
Kreditne #    . . .
InemaSKe m    . . .
Srakavakt . , .
Jabljansfta        ,   . .
kvat. rud. krila   r    . - .
3gr.    a     a       m .
iadelfeva »    • > *
feltbaršk«        y   . . .
Jnsajsa* kaat.   a    . . .
»etna««.
Jažca talaaaiaa .... DHUva« talasate*    .   . . &.vst7.-egr£ke banea« deie!A> Zvstr. krsditae kaake 'Srr»ka       r B Stvao*taa*k*        a       . . ?re&i«rgekep r kipet«* <Br5s) aipoiakc moiitao .... Prvaka f    indr. Čl. .  , ,
Sbistsvttaraavl.....
rrkavtiaka prao. dražba Avatr. ereaise \mrwv, drnŽb« , Oseke stadkorae r-rciba . .
X kr. askat . . . tO franki . . . . 10 marka .... ierereigBS   .   . .
o* arke.....
Caifci kaoBavci. . Sab'j] . . . . 3a0arji.....
	Bt«t
ta-ss	99 76
aa f o	99 70
at bo	9^ 70
117 Z i	117 40
as to	96
na t b	116*7o
	101
100-iO	101 60
	ion —
ICO 16	101-6
	99 96
99 76	K0-O4
1 igo 30	101 »j
1 100 ao	107 80
I 100-60	101-60
g   99't i	lfrv—
B 100 —	KO 10
| n 6	It 050
j 100*—	101 —
S 99*90	
	loo
^13s ti	8 6 7a
U 0 —	lOf—
tSt 25	191 2S
en —	891 —
168*6(>	60 50
Z89 —	3(0 —
t 9 —	89s* —
i68 -	i64 -
•C0-	10^ —
144 1&	14616
«4-10	N 10
47» —	48 1—
n* —	84*—
91* -	
«2 -	68 —
6| 2f>	sa as
61 50	as o
80 —	64 —
72 -	
cas —	BS6 —
1 810	11» 10
SSO 50	661 50
t 81	<«41 —
r^66 —	667-—
786 —	787 —
i45 -	V4* 50
j 650 —	660
i BC'9-so	610 60
B4V0 -	490 —
i 616 75	617 75
j ZV8--	280 —
i 66&— 1	560 -
■ai »» i	165'—
; 23'bz	11 38
i 1914	
	%H 58
38 94	84-08
I 117-75	U7*9S
	0 90
961 tb	86^25
vs4	k —
Žitno cene v BudEntpešt^
Dne 23 deaembra 1906. Tenaun.
Peealea za april 190«  .   . „ 100 .   m 17 08
. ektoaar  .   .   .  e 100 ,   . l€74
Rž        a april   .... B 100 .   a 14 09
4arnza   9 maj   1906   .   .   „ 10O „    s 13 64
Ovaa      n april ..... 100 ,   . 1430 ■avli Ota Nei zpremenj ene.
Heteorologično poročilo
f4tatt u-d e»c--•*!» p'   -.   avadnji azaoal tlak: 7»e■•. mu
Umrli so v Ljubljani:
W^     Dne 18. decembra: Undolf Furlan, etro-jevodjev sin, 6 let, Valokarjeve ulice 4. Laryn-gitis acuta.
V deželr: bolnici:
Dne 1*. decembra :  Ivan   Moiicnik. pleskar, 64 let, Apopleiia c«-r»il»ri. — Kristina V'o-c?a hči, 6 let, davica.
Q	Ca* opazo-	st*Cy6, bftrt>-motra v mm	g a	Vetrovi ■	HatK3
22	B. av.	744-1 |	00	brezvetr	oblačno
23	7. 2).	T42 9 !	— 0 8	brezvetr.	megla
•		7*1 B j	4 '■	si. vzhod	del. jasno
Sredrja tč j-a^;;i -imperatora: -0-2* ncrtcaia:   --23' - Padavina v »« 00
Zahvala.
Za vsa izkaeauo sočutje povodom smrti maje preblage soproga
Marije Konšet roj. Grabner
kakor tudi sa mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku isrekam tem potom v srajem ia v imenu svojih hčera ▼sem sorodnikom, prijateljem in */.oan-eem svojo prisrčno zahvalo.
Na Trojanah, 22. decembra 1905.
4(96    Franc Kon&ek
e. kr. poštar in posestnik.
Teško prebavijenje
katar v ielodcu, dyspapalja, pomanjkanja alastl do ladij, zgago itd., kakor tudi
ktatart v sapniku/
aaaliaanja, kaielj, hripavoat ao one bolezni, pri katerih ae
JBITOirjsar;
po izrekih medicinskih avtoritet rabi b oaobitim ospehom.     JHvi—5
V Ljubljani ae dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Patru Laasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXV. (xoo5).
labaja po 4 pola obseiea v veliki oamerki po  eden pot  oa  mesec v zvezkih  ter stoji vit lato a K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K so b.
j m v*»« c«avatrijske dežele u R 20 b na leto.
Poaamezni zvezki aa dobivajo po 80 h.
,.Narodna Tiskarna" v Ljubljani
prašno tzber*
r^onfcr^eije
za dame ia deklice
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. ČL. a>artmma>maSat
kisi Sddsr
Isjublji ftpiUlske mike Mer« 7.
V> Solidno blago.
Nizka cen«.
u
-a
>
cd
S!
a>
o Modno in o svilnato blago,
krojaške potrebščine
o o čipke o o o trakovi o o o žameti o o
Moško perilo1 o [Rokavice o o kravate o o nogavice, o o žepni robci o  o gamaše
o
■J.Y&<m       jy* ^TT*_
O
rsj
o o Šerpe o o o kožuhovina o o boe iz perja o
o o r*ieti o o popotne odeje o zapestnice o
o o Juponi o o
predpasniki o  moderci o
je
o o mila o o o   glavniki o
pravkar izšlo:
Vošnjak Bognail
]1a raz$t*itu
■        RtJ5k« Ittidij«.
Ta zanimiva krjiga je pisana objektivno, bre« onega neutemeljenega slo-vaaskegs navduieDJa, pa seveda tndi bres sovražne zagrisenosti. Ssj jo je napisal Slovenec, Blovan. Omislil ia pre-btudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da ei razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, ma postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri,, sijajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov Činiteljev in ciU«v- 23—144
llkuBne oprem^ena knjijra s izvirno risba na ovojnem listu je izšla v založbi
£• Schvvenlner ja
v Ljubljani
Cena: broi. 4 K, eleg vez. 5 K 60 h, pa posti »0 b več.
Ravnokar je izšla
KORISTNA.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis is „Slov. Nareda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izb o rac opisuje dogodke  neke koristke iiza Časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po poŠti 1 K.
Dobi se v knjigami
L SCHVEflTHER o UubUanI
Prešernove ulice.
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah
Ljubljana:
Bizjak Lj   Vodmat, Bohoričevo
ulice št 10. Biaznik L, Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta St 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Uniontt. Kane A.f sv. Petra cesta št 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 52. Meglic J., Prešernove ulice št 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št 4 Pichlar I., Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18. S vate k J., Mestni trg št 25. Šešark F., šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 Vtfelser A., Jurčičev trg št 3.
Šiška:
Franzot M, Spodnja Šiška na
kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški.
Cllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika
Škofje Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafiku na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec. Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bnfetn na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar.
Sodražica: Saga Ivan, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radnl:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem:
Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc
Logateo: Japel Makso, trgovec.
Crni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica:
Kravanja   Anton,   trafikant ta
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknioi:
Stergulec Ivan, hišna št 31.
Stantrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec
Postojna:
Marinšek Jakob, prodajalec
št. Peter na Krasu:
Novak A., na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ani, gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežinl:
Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Naredne m domu".
Maribor:
Krapek H., trgovec s papirjem
Celovec. Sovva Josip, časopisni bird
Gorica: Gabršek A., knjigotržnica. Kvebetj Peter, Kapucnska ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Sluga Marija, Via Corno št 22 Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2)
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca serma št 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Mu lin piecole št 8
Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj:
SchOtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni bird „Globus", via
Adamich št 2 Degan Peter, časopisni birć Potošnjak A, Via d*l Molo. Sikič GjuraJ, trgovec, via An
drassy št 7.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikant n:> Vm. Alserstrasse št 9.
4. Priloga „Stovensnemu Nahodu" st 293, dne 23. decembra 19Q5.
Božič
Božična noč je plavala zunaj, z v© ■evi so zvonili, a njih glasovi drhteli v •zraejn . . .
Midva pa sva sedela sama, zapu-iiena od vseh, v predmestni krčmi . . .
Ah, kak je bil ta Božič!
„Kaj mislim? To je njeno življenje, njen vsakdanji kruh ! Saj ona živi v tem, da gre za prvim, ki ji da par groŠev!"
„Ali bi stopila ona na drugo pot, da bi   pn&la v drnge razmere,  da bi
Težak in  zadušljiv zrak zakotne   Živela v drugih okolnosti h?
predmestne beznice je plaval nad me- \ moj, ko sem sedel na dolgi klopi ob | vegaiti mizi i svojim prijateljem igralcem Milanom Pavlicem.
Telak zrak je plaval nad nama, nasilen s tobakovim dimom in izklapi-mansi politega vina. Molče sva sedela, gledala naokoli po prazni sobi. Sama sva bila v sobi, le v kotu je dremala mlada natakarica, zanemarjena, oblečena kakor kaka cestna vlačnga, rdeče-krvavib in mokrih oči, ozkih, upadlih in stisnjenih prsi.
Močen in skoro neznosen nama je bil ta molk.
Poskušala sva govoriti, a danes nisva mogla . . . najine misli so plavale tja v preteklost, do nekdanjih dni mladosti in sreče!
In porajali so se v duši oni lepi j dnevi, polni poezije . . . izgubljeni ... j
„Ne I ona se je vživela v svoje Živ-življenje, in ločiti se od tega iivijeaja, bi bil zanjo pogin!"
Ju ali je to življenje 1"
Smeje sem pripomnil:
„Kako je pa nafte življenje! Ali ■e v bistvu kaj razlikuje od njenega?*
Molčal je nekaj Časa, potem pa rekel:
„ Pa, prav praviš! Kako je nase Življenje, temno, mračno, nikjer luči, nikjer pota!*
Prenehal je, izpil kozarec vina in polglasno nadaljeval:
„Toda vendar se v vsem tem živ-ljenjn najde enkrat, samo enkrat luč!"
„A kaka je ta luč V-
„Ljubezen !"
Zasmejal sem se na glas.
Pikro je pogledal Pavlic in rekel:
„Ti se smeješ!   Ali vendar je to
prokleti.
Med zvonenje božičnih zvonov se je naenkrat vmešalo divje hripavo in oddaljeno petje . ..
Midva pa sva sedela mirno in tiho, v kotu je dremala natakarica, na steni je polglasno tiktakala ura . . . Zunaj pa so brneli božični zvonovi . . .
Približavalo se je petje in razločevali so se že posameeni glasovi, ki so
i res! Ljubezen je luč, ki  trenotno po-■ sije v raztrgano in blatno življenje, da za hip osreči človeka . . „Mogoče!"
„Toda ta ljubezen je navadno tako kratka; ali pravzaprav to ni ljubezen, j to je le nekako otroško koprnenje po j lepoti, po idealih! In kaj so vsi ti ide-I ali ?   Hrepenenje po lepoti, sreči, bo-
| dočnosti; ideali in razna visoka strem- «
bili pijani in zadrti ...   V gostilno je j t0 je lc tankoprozorna prva ju- (
prišlo nekaj  mladih delavcev,  ki so z j traDja megja; ki jzgjne in se razkadi, j
■ ko zašije sonce! In to sonce je življe- j
In takrat, kakor da bi oživela na- 1 ujel A to upiranje megle, ki io hočejo takarica, planila je pokonci in šla I razkaditi prvi sončni žarki, ta boj med brzo k novim gostom; dolgo so se po- j soncem in meglo ni ničesar drnzega govarjali,  predno  so  se  odločili, kaj j kakor borba za obstanek! V tem boju
bodo pili, vmes pa zbijali svoje kosmate dovtipe na račun natakarice, ki se jim je surovo smejala in jim primerno odgovarjala. Prinesla jim je pijače in sedla med nje . .. Pila in pela je ž njimi, smejala se in govorila . . •
Ia delavci so gledali v napol pijano d atak ari co in iz oči vseh je blestela divja strast in njih pogledi so prodirali v njo . . . ena pa se je smejala in vabila .. .
Smejali so se delavci, objemali jo, ena pa se je naslanjala na mladega jetičnega fanta, objemala ga in polju-bovala kakor divja . ..
Dan in noč se vidijo taki prizori po zakotnih bežnicah, tako vsakdanji so, a vendar gnusni, ne gnusni radi greha in enakih neumnosti, a gnusni za one, ki še verujejo v življenje, v tilje svojega življenja . . .
Življenje, ona mogočna in velika borba, nima danes več svojih ciljev, a kako more imeti Človek, prazen in brezpomemben atom v tem kaosu življenja, svoje cilje?
Ali je življenje kaj drugega, kakor objemi in strastni poljubi cestne vlačuge mlademu jetiČnemu fantu?
Moralo je Človeštvo napisalo v veliko knjigo, zapečatilo jo s sedmerimi pečati
zmaga življenje in megle izginejo . . .
„A vendar se vračajo vsako noč."
„A zakaj? Zato, da jih drugo jutro razžene zopet sonce!"
U videl sem resnico njegovih besed, spoznal sem pa tudi, da so vse te besede sad življenja, trofeje borbe, ki jo je prestal; prašal sem ga:
„ Govoril si poprej o svojem temnem in mračnem življenju, omenil si hipno luč, žarek! Kaj si mislil s tem V"
„Prijatelj, to je povest mojega življenja! Nedokončana igra, k1 se je pričela s tragedijo, a se bo končala s komedijo."
Postal sem radoveden, in rad bi zvedel povest njegovega življenja . . velikokrat sva bila sicer skupaj, pogovarjala se o raznih stvareh, a nikdar ni niti z najmanjšo besedo omenil svoje prošlosti. Bil je čuden Človek, vedno je bil sam, skrival se po zakotnih bežni-cab, kakor da bi ga bilo strah ljudi . . . Vsem, ki so ga poznali, je bil živa, ne razloživa zagonetka!
Še enkrat sem ga vprašal:
„Povej mi povest svojega življenja !u
„Danes sem veliko pil, pijan, sem malo, in takrat, ko sem pijan najraje in lahko govorim !   Nikomur nisem ni-
in jo zagnalo visoko pod sfrop na črvivo česar povedal o svojem življenju, ker polico med zaprašene pozabljene akte! vem, da bi se mi vsi smejali, a mene ln ako se zdaj in zdaj oglaša še kdo I bi ta smeh tako bolel. Toda tebi bodo li raz polico, kdo se bo menil zanj ! j Čem vse povedati! Mogoče da te bo zani-Pustite človeštvo na svoji poti, saj j malo ono življenje, ki sem ga preživel, drvimo vsi v neizogiben propad, usta- j mogoče te bo tudi dolgočasilo! Toda viti nas ne morete, pustite nas torej na   poslušaj me!"
miru in ako vam nismo všeč, poite vi I Sinil si je parkrat v svoje raz-avojo pot! ! mršene lase, naslonil se na roke in ne
Pavlic je gledal to objemanje in kaj časa premišljeval . . . potem pa se poljubovanje dolgo časa, nato se je j je nenadoma zganil, duŠkoma spil dva obrnil k meni in rekel: j kozarca vina in začel pripovedovati:
»Vidiš, to je življenje! Ti žive in j „Nastopil sem pred več leti bvoj delajo tako, kakor razumejo in po svoje, j angažma na nekem provicijalnem gle-a mi pa zopet po svoje! Ali vednar j dališčo; mlad sem bil, poln idealov in naša pot je ista, ki vodi do istega ! hrepenel po lepoti. Umetnost je bila konca! In kaj misliš o ti ženski?        1 cilj mojega življenja. In kadar sem na-
Spisal Vit Feod. Jelene.
stopil na odru, nisem spoznaval več v sebi sebe, ampak osebo, ki sem jo igral. Oživel sem v umetnosti.
Imel sem koleginjo Marto; bila je to krasna ženska, še danes se tako živo spominjam trenotka, ko sem jo videl prvikrat . . . Bilo je nekega zimskega popoldneva. Sedel sem v garderobi in itadiral neko vlogo ... Slučajno jo prišla k meni Marta ... Na bujnih kodrastih, kostanjevih laseh ji je ponosno čepela bela kapiea ... Okoli vrata jo imela dolgo belo boo ... Bil sem takorekoč razočaran .. . Gledal aem jo kot kako eterično prikazen, ao sem začni njen nežni glas, opojen in sladak, mehak kakor svila, doneč kakor tiha melodija zaljubljene punce.
Tisti trenotek sem se zaljubil v Marto . . . Ali ta ljubezen, moja prva ljubezen ni bila taka kakor se navadno predstavlja pojem ljubezni. Ta ljubezen je bila le tiho koprnenje po sreči, ta ljubezen je bila lahen žarek poln toplote in luči, ki je zasijal v meni.
Skoro vsak večer sva igrala skupaj z Marto. In kadar sem bil ob njeni strani, sem igral z vso svojo dušo, kadar sem ji šepetal besede ljubezni, kadar sem jo poljubil, sem bil srečen. Nisem se menil za ploskanje občinstva, zrl sem samo v Mart ne oči in sem ji bil hvaležen, ko sera bral v njenih toplih, globokih pogledih pritajen izraz zadovoljstva in sreče. Vse meje hvalilo, a jaz sem vedel, da je le Marta vsemu temu kriva, kajti ona, njeni pogledi so me takorekoč šiloma priganjali, da oživim v svoji vlogi, da igram tako kakor bi bila resnica, da stojiva z Marto sama, da naja nihče ne vidi . . .
In tako je teklo moje življenje .. . mirno in lepo je bilo, in jaz sem bil neskončno zadovoljen, niti besede nisem nikdar omenil Viarti o svoji ljubezai do nje; kajti zdelo se mi jc, da bi s svojimi besedami oskrunil pojem in in bistvo svoje ljubezni.
Ustvaril sem si v sebi ideal ženske, psihično sliko, ki sem jo nosil v svojem srcu, in to sliko sem obožaval kakor svojega največjega boga, in ako je ta slika nosiia poteze Marte, je bilo naravno, da sem ljubil Marto.
Prišli so mi zdaj in zdaj težki tre-notki, ko sem se čutil tako osamelega in zapuščenega . . Kolikokrat sem se odločil, da stopim k Marti, da ji povrni, kako jo ljubim, da naj bo moja. Toda premagal sem se. Tako hud boj je ž vljenje ... In ono, kar privre iz globin Človeškega srca, izgine, ko stopi v žiljenje. In greh se mi je zdelo uničiti sliko svojega srca.
Mogoče, da je bilo ono, kar sem bral v Martinih oČeb, ljubezen, mogoče samo iskreno prijateljstvo ; da sem povedal Marti, da jo ljubim in da me ona zavrne . . . tedaj bi moral uničiti oni kip, ki sem ga dosedaj obožaval, uničiti bi moral one poteze, ki jih je nosil . . . jaz sam pa bi se zgrudil na razvalinah svojih misli !
Tega nisem hotel, tega nisem mogel.
Mogoče da je smešno in otročje to moje koprnenje, mogoče da me Marta ljubi!
Strašila me je ta negotovost!
A pomagati si iz nje nisem mogel! Kajti jaz priznam samo ljubezen in sovraštvo! Euo ali drugo se mora uresničiti, naj bo že to ali ono!
In ta moj položaj je trajal cele mesece! Čutil sem, da me tako tišči ta negotovost, bal sem se pa v resnici trenotka, ko se razprŠe vse moje nade v sip, ko se zvali oni psihični kip raz svoj podstavek, da se razdrobi in me podsuje, bal sem se trenotka, ko se prepričam: Marta te ne ljubi!
Vedel sem, da je oni trenotek oso-depoln moment mojega Življenja, da z
onim trenotkom umre v meni vse, kar me je sedaj vodilo, dvigalo ... In bil sem prepričan, da pride ta trenotek prej ali slej in, dasi sem čutil, da mora priti do tega, slutil, da me ta trenotek zadene tako nepričakovano, da pride tako nenadoma, da se ne bom mogel niti •poznati v svojem položaju . • .
Nekega večera sva sedela v loži in poslušala neko opero. Vesela in razposajena je bila Marta, opazke ia pripombe so se ji sipale iz ust..
Govorila sva o najraznejših stvareh in ne vem, kaj mi je prišlo na misel, da sem vprašal naenkrat Marto:
Marta, ali si že kdaj ljubila?
Začudeno me je pogledala in čez nekaj časa odgovorila:
»Nisem še 1"
Jaz pa sem prašal:
„Mogoče pa sedaj ljubiš?"
In po teh svojih besedah sem videl v njenih očeh nek tajen blesket, ki ga ne morem nikdar pozabiti . . .
Odgovorila mi je tiho in pola goma:
„Da, ljubim, ljubim!"
Trak veselja je prisijal v mojo dušo in hitro, strastno sem piašal:
In oni, ki ga ljubiš?
Ni mi odgovorila!
Naslonila se je na rob lože, zakrila si z rokami lice in polglasno vzdibnila.
Nisem razumel njenega pritajenega vzdiha, na vse načine sem si ga razlagal . . . Marta ljubi morda nekoga, a
njena ljubezen je brezuspešna.....
morda ljubi nekoga, a z onim zdihom pomiluje mene, ker mogoče ve, da jo ljubim jaz . . .
Začel sem govoriti o drugih stvareh, a ona se je naenkrat tako spremenila, jedva da mi je odgovarjala, a ti njeni odgovori so bili tako prazni in kratki, da sem si mislil, da jo dolgočasim in nadlegujem s svojimi pra-Sanji; nisem mogel več govoriti . . .
Oni pritajeni vzdih mi je vedno šumel v ušesih, vedno sem videl pred sabo oni nenadni blesket v njenih očeh ...
Spremljal sem jo po predstavi domov, a tudi sedaj je molčala ... Le včasi se mi je zdelo, kakor da se je nenadno zgenila, kakor da bi hotela pripovedovati, kakor da bi hotela govoriti dolgo in veliko ... a rekla ni ničesar . . . Tiho in počasi je Šla poleg mene in zrla v tla, kakor da bi nečesa iskala.
Poslovila sva se pred njenim stanovanjem kratko in naglo . . . stekla je po stopnicah navzgor, jaz pa sem Še dolgo stal pred hišo . ..
Nato sem se napotil proti doma; ko sem prišel do svojega stanovanja, sem se obrnil in šel nazaj proti mestu. Tako prazno in pusto je bilo v meni . . .
Zavil som v park in tam sedel... vedno sem premišljeval njen vzdih, a razumeti ga nisem mogel . . .
Tiha, temna noč je vladala okoli mene, jaz pa sem sedel omamljen in nisem vedel, kaj se je zgodilo, kaj se godi; v vejah dreves je drhtelo nekaj tako strašnega nuiČujočega, težkega ... bledi lunini Žarki so prodirali in se plazili po pesku . . .
Tedaj pa je zapihljal hladen ve trič ... in vejevje se je zganilo, sence na pesku so strepetale in zdelo se mi je, da prihajajo neznani strahovi, divje pošasti.
Postalo me je strah !
Vstal sem in bežal v mesto . . .
Toda domov nisem mogel.
Šel sem v prvo kavarno, stisnil se v temen kot in pil, veliko pil . . .
Težko mi je bilo v glavi, tiščalo me je k tlom, tiSčalo v sencih, kakor da bi mi hotela počiti glava . . .
Bidi Pagliaccio 1 Sono io un uomo? A! Sono solo nu Pagliaccio 1
R. Lecncavallo.
In vedno sem čul pritajeni vzdh,i vedno videl oni tajni blesket njenih oči.
Zdelo se mi je, da se bliža oni zadnji trenotek mojega hrepenenja, da se bliža hip, ko se zvrne raz podstavek moj kip, da me pokoplje .. .
Čutil sem se uničenega, potrtega ... a vedno sem še plaval v oni negotovosti . . . zakaj si nisem razrešil uganke? Saj bi to lahko storil! Zve-del bi svojo usodo, zvedel pot svojega življenja!
Toda nisem mogel!
Svitalo se je že, ko sem šel domov ! Vrgel sem se oblečen na posteljo in se nemirno premetaval semintja . .. Dušilo me je, kakor da bi se zgrnil nad manogost oblak, kakor, da bi mi primanjkovalo zraka... Igrali smo „ Romea in Julijo"; Marta je dobila vlogo Julije, jaz Romea.
OdloČil sem se, da koncu predstave razkrijem Marti svojo ljubezen. Napeto sem pričakoval dneva, ki je slednjič dospel . . . Zbral sem vse svoje moči, ne da ugodim občinstvu, ampak da morda zagledam v Martinih očeh oni pogled veselja, zadovoljstva. Prišel je prizor, ko stopim s svojimi prijatelji v Capuletovo dvorano . . .
In nastopila je Julija-Marta!
Tedaj sem pa pozabil na igro, pozabil, da stojim na odru pred brojnim občinstvom; nisem najmanje mislil, da sem igralec, bil sem Romeo ... in prišel je trenotek, ko poljubim Julijo, dolg divji in strasten je bil moj poljub; čutil sem, kako je Marta strepetaia po vsem telesu in dolgo slonela na mojih prsih . . . najraje bi imel, da bi sedaj nenadno padel zastor, da bi lahko potem govoril Marti ne Juliji, jaz, ne Romeo, kako jo ljubim !
In ko me je Julija prosila, da naj ji s poljubom zopet odvzamem greh ... poljubil sem jo zopet . . .
Pogledal sem ji naravnost v oči ... ali njene oči so se mi zazdele naenkrat tako motne in njen pogled tako prazen, a zame tako uničujoč! Gledal sem jo nekaj Časa, a ona je povesila oči . . . Stopil sem korak od nje ... s ona se ni ozrla več name . . .
Kako me je to bolelo!
Edino upanje mi je Še bilo, da spregovorim po predstavi z Marto ono, kar me je že tolikanj Časa telilo . . .
V Časih tega koprnenja sem skoro pozabil na svojo psihično sliko, ki se je polagoma spremenila v meni v Marto . . . ono nekdanje tiho in Čisto koprnenje začelo se je razvijati v meni v divjo strastno ljubezen . . .
Vse svoje življenje, srečo, bodočnost, vse bi Žrtvoval za samo za en hip, kratek hip divje sreče . . .
Občinstvo je ploskalo, po celem gledišču so doneli klici .. . toda jaz nisem slišal, ne videl ničesar, mehanično sem prihajal na oder ia se priklanjal.
Pred očmi mi je bila samo Marta . . .
Zaželel bi se je pri sebi . .. Kakor kralj Salomon posul bi pot, kjer naj bi stopala, z dehteČimi lilijami, ko je pričakoval Belkisse . . . Tudi Marta bi stopala po teh belih lilijah do mene.. .
In vrhunec mojega življenja bi bil, da bi videla Marta, ko bi šla od mene, da se poznajo na belih cvetovih krvavo lise, da bi šla svojo pot od mene po krvavih lilijah.
Koncem četrtega dejanja sem šel v garderobo, da se preoblečeni za zadnje dejanje. Ko sem se oblekel, šel sem počasi po napol razsvetljenem hodniku. Ko sem Šel mimo Martine garderobe, zdelo se mi je, da Čujem pritajeno govorjenje.
Postal dem in poslušal .. .
Čul sem glas svojega kolega Ko vaČa:
„Kako krasna si bila danes, Marta!«
In Marta mu je odgovarjala: „Ali sem ti bila vŠeČ?" „Ali Marta, kako te ljubim I" „Moj Ivan!"
In slišal sem glasne poljnbe, vesel smeh . . .
Dosti mi je bilo, več nisem hotel slišati, vedel sem dosti!
Zbežal sem na oder . . .
Ne vem, kaj se je godilo naprej ... ničesar nisem videl okoli sebe. Ne vem, kako sem igral . . .
Komaj je padel zastor, bežal sem v svojo garderobo, hitro se preoblekel in odšel . . .
Šel sem v park . . .
Sedel sem na prvo klop in zaplakat, grenko zaplakal ! Spoznal sem, da sem ljubil neko psihično sliko, ki pa je danes umrla . . . umrla za mene za vekomaj . . .
Mislil sem, da sem ljubil žensko, da sem ljubil Marto, toda danes sem videl, da je bilo zastonj moje koprnenje
Plakal sem, a nisem plakal za Marto, plakal sem za ono psihično sliko, ki sem mislil, da je Marta; in to psihično dekle mi je danes umrlo! Ia grenko sem plakal zanjo, plakal za izgubljeno sliko ! . . .
Marte sem se od onega dne izogibal, branil sem se vlog, ki bi v njih moral nastopati ž njo . . .
Marta je zapazila to, gotovo je slutila, da jaz vem vse; tudi ena se me je izogibala . . .
Izbegaval sem vsako družbo, z nikomer nisem govoril ... po cele noči sem popival, da bi v pijači potopil vse spomine, vsa hrepenenja.
A nisem mogel ... še danes mi je ostalo vse to v duši, še danes mi je Marta neskončna zagonetka! Ah kaj je to, ženska duša? Kaka duša je to, ki pozabi hipno vso sladkost, ki tre-notno izbriše iz spomina vse veselje, ki sem ga ji dal jaz, ki ga je dala ona!
Izgubil sem veselje do življenja umetnosti, sploh do vsega, kar me je nekdaj dvigalo.
Čutil sem, da nimam v sebi več moči, da bi ustvaril kaj velikega . . . zanemarjal sem vloge . . .
Vse me je spraševalo, kaj mi je naenkrat, kje je oni ogenj, ki je nekdaj na odru plamtel v meni . . , a jaz sem molčal, molčal do danes Šele tebi sem povedal. Toda Čuj nadalje! Povest mojega življenja še ni končana.
Kritika me je pričela grajati, toda kaj malo sem se menil za vse to . . . Plakal in žaloval sem za svojim umrlim psihičnim dekletom . . .
Sklenil sem, da zapustim koncem sezone svoj angažma in grem kam daleč. Posrečilo se mi je dobiti novo mesto in tistega dne sem odpovedal.
Prišla je zadnja predstava v sezoni, predstavljal seje Hamlet, naslovno vlogo sem igral jaz.
Mirno sem se lotil vloge. Ko je prišel dan predstave, sem odposlal vse svoje stvari naprej na svoje novo mesto. Ravnodušno sem Šel zvečer v gledališče; hitro sem se oblekel in sedel v Črni, žalostni obleki v svoji garderobi. Tiho sem gledal predse, kakor je bila moja navada. Odkar mi je umrlo moje psihično dekle, spremenila se je moja razburjenost v ravnodušje in hladnokrvnost. Zadonel je zvonec, in hitel sem na oder . . . Uvodna scena je bila gotova in izpregovoril sem svoje prve resne besede oči uprte v tla . .. Sam sem se ustrašil svojega glasu in sem pogledal naokoli . . . gledališče je bilo natlačeno polno.
Tedaj pa se je naenkrat spremenilo moje ravnodušje v ponosno samo-
zavest, sedaj zadnjikrat sem hotel pokazati, kaj morem, polastila se me je
zavest moči in poguma . . .
Marta je igrala kraljico, a Kovač kralja.
Mene je prevzel čut ponosa ia samozavesti, ko sem ju obsipal s Hamletovimi sarkazmi . . .
Najbolj se meje dojmila ona scena z duhom! Uganka smrti, ki me je tako mučila v moji dosedanji bolesti, mi jo postala veličastna in našel sem v sebi glasove naravne žalosti, svoje moči ... In prišel je prizor, ko pride Hamlet k materi kraljici. Ko sem prišel k nji, se mi je zdelo, kakor da ni ona kriva smrti mojega očeta, ampak smrti moje slike. Bližal sem se ji, kakor da jo hočem ubiti, krčevito sem jo zagrabil za roko, videl sem kako je prebledela, kako se me je bala, umikala se mi je, in v veliko zadoščenje mi je bil ta njen strah . . .
Prišlo je zadnje dejanje . . .
Želel sem, da bi bil v čaši res strup, ki bi ga spila Marta-kraljica ... Z ne skonČnim veseljem sem planil na Ko-vača kralja, in ga davil, zvijal se je pod mojimi rokami; hotel je vstati, toda jaz sem začutil v sebi neznano moč, z vso silo sem ga porinil nazaj na prestol, ki je zaškripal . . .
Veliko in plemenite se mi je zdelo ta trenotek moje maščevanje . . . maščevanje Kovaču, Marti in občinstvu, kajti gledališče je donelo ploskanja.
In ko sem padel umirajoč, zdelo se mi je, da vidim pred sabo mrtvo sliko svojega koprnenja, svoje ljubezni . . .
Zastor je padel ... ne  vem koli kokrat sem prišel na oder, a moj obraz je bil ponosen in poln zaničevanja . . .
Vsi tovariši 83 mi Čestitali — ravnatelj me je prosil, naj še ostanem ta, toda zahvalil sem se mu . . .
Sel sem v garderobo in se preoblekel; Marto sem poiskal v garderobi, dal ji roko in odšel . . .
Šel sem naravnost na kolodvor in se s prvim vlakom odpeljal!"
Pavlic je prenehal pripovedovati, naslonil se je na mizo in zrl predse, nato se pa zganil in rekel:
„To je samo prvi del moje povesti! Ali hočeš še naprej?"
„Govori!"
Delavci ob sosednji mizi so še vedno peli, pili, objemali in poljnbovali pijano natakarico, ki je s hreščečim glasom kričala in se smejala.
Bili so že vsi pijani in oni jetični fant, ki je slonela in napol ležala na njem natakarica, se je smejal, tako neumno smejal in pokašljeval; njegove izbuljene oči pa so gorele divje strasti in zdelo se mi je, da se trese po vsem telesu . . .
Pavlic pa je nadaljeval povest svojega življenja.
„Temno in mračno je bilo zana-prej moje življenje, brez ciljev in idealov sem se potikal naokoli; nikjer ni sem imel več obstanka; tujec sem si postal, tujec vsemu svetu; bal sem se ljudi, bal se vsakega, ki se mi je hotel približati ... ali potolažiti se nisem mogel; oni ponos, ona samozavest, ki me je naenkrat prevzela, je izginila zopet, kakor je prišla, polotila se me je zopet ona bol in otožnost.
Morda bi bilo bolje za mene, da sem si pognal  kroglo v glavo, ali nisem imel več moči,  tako  slab in ne znaten sem ae čutil, izmozgane in iz-sesane bo bile moje moči, padel sem
na niveau pouličnih pijancev___skrival
sem se po gostilnah, ničesar nisem videl okoli sebe, mrtev sem bil za svet ia svet je bil za-me mrtev.
Včasi, ko sem videl na ulici slučajno kako lepo dekle, sem se spomnil na Marto.
A, Marta, Marta!
In bolj ko sem mislil na njo, ski-pevala je v meni nova ljubezen. Toda ta ljubezen ni bila več tiho in blaženo koprnenje, ta ljubezen je bila divja strast, močna in silna ... In premagala me je popolnoma. Potikal sem se po obskurnih ulicah s pijanimi vlaČugami in zadoščal svoji divji ljubezni.
Toda tudi v tem svojem življenja nisem pozabil Marte . ..
Marta mi je postala bog malik, ki som k njemu molil v groznih trenotkih svojega obupa, svoje propalosti . . .
Bila je svetla zvezda, ki sem se oziral po nji v blatu in močvirju svojega življenja, ki sem steza! proti nji svoje roke. Tako visoko je stala ta zvezda in jaz nisem mogel do nje.
Preklinjal sem svoje Življenje, pre klinjal svet   Kolikokrat sem zagrabil za revolver in si ga prislonil na sence.
Po kosteh me je pretreslo, ko sem začutil mrzlo cev, toda nisem imel toliko moči, da bi pritisnil petelina, da bi izprožil . . . vrgel sem revolver na tla in bežal v temne ulice popivat in uživat strastno in divje svoje izgubljeno Življenje.
Srečen človek sem bil včasih, delal sem tiho in nerazburljivo, ker delo je bila sreča, in veselega in zadovoljnega sem se čutil, da morem st »piti drugi korak za prvim, tretji za dragim.
A sedaj je bilo vse končano!
Izgubil sem spoštovanje do dela ! Izgubil sem zavest ČloveČanstva; a najhuje mi je del pri vsem tem Čut in zavest moje nemoči, slabosti.
Nekega dne mi je pravil moj kolega, kako da je v mene zaljubljena koleginja Alma.
Alma je bila članica našega gledališča, mirno, tiho in pošteno dekle.
Zasmejal sem se, ko sem to čul, toda sčasoma so mi začeli pripovedovati to tudi drugi, pravili so, kako vedno pripoveduje o meni. Nisem se menil dosedaj za nikogar, tudi za Almo ne, toda od onega dne sem se moral ozreti večkrat nehote nanjo. In vedno sem videl njen ljubeznivi pogled . . .
Izogibati sem se je začel; toda vedno, kadar sem šel v gledališče k skušojam, sem jo srečal kje in Šel ž njo. Tih in ponižen je bil njen glasek, njeni pogledi tako odkritosrčni in po-verljivi . . .
Toda ljubiti je nisem mogel!
Žaloval in plakal sem vedno za svojo umrlo psihično sliko ... in moje srce ni moglo več ljubiti . ..
Marta, Marta!
Tebi sem daroval svoje življenje, pred tvoj altar sem položil na žrtvenik svojo dušo in srce . ..
In ti si sprejela mojo daritev . . .
Ko sem pa spoznal, da se tu ljubil neko psihično sliko, sem čutil, kaj sem izgubil!
Na žrtvenik pred kipom, ki je nosil tvoje poteze, Marta, sem položil svojo dušo, svoje srce, in daritev si sprejela in umrla!
In umrlo je moje srce, umrla moja duša . . .
Marta, ali pojmiš, kako velika je bila moja žrtev, žrtvoval sem ti vse I Tako velika je bila moja žrtev in ta žrtev je zahtevala tudi svojih žrtev.
In žrtev moje Žrtve je bila Še večja, bilo je v cvetu uničeno življenje!
Marta, glej, to sem ti žrtvoval, a plamen moje žrtve se ni dvigal kvišku, plazil se je hinavsko in zavratno po tleh ... in me zavil v neprodorea dim.
Marta, žrtev moje žrtve je bila tako grozna in divja!
Bila je navada na tamošnjem gledališču, da so se koncu sezone sestajali v manjših družbah in se tako poslovili. Dobil sem več vabil od kolegov, da naj pridem k njim, a odbil sem vse, ker sem hotel, da ostanem sam.
In res sem sedel onega večera sam v svoji sobi; naenkrat začujem
trkanje in na moj poziv vstopi postro-šček, izroči mi pismo in molče odide.
Malomarno odprem kuverto in se začudim, ko preberem listek.
Alma me vabi, da naj pridem k nji! Pričakuje me za gotovo!
Začudil sem se! Nisem se mogel odločiti, ali naj grem ali ne! Bal sem se vsake družbe, ali vendar mi je bilo težko, da bi jo pustil tako čakati. Slednjič sem se odločil, da grem, mislil sem tudi, da je pozvala tudi druge ...
Šel sem!
Bila je sama, ko sem vstopil v njeno sobo, sedela je na divanu v beli domači obleki, razpuščenih las l Vesela je stopila k meni in mi podala roko.
„Vendar ste prišli! Mislila sem, da Vas ne bo!"
Šiloma me je potegnila k sebi na divan, da sem sedel poleg nje! Dolgo časa sva se pogovarjala; prišla je njena gospodinja, pripravila mizo in prinesla večerjo.
Po večerji sva sedela pri mizi in se zopet pogovarjala. Opazoval sem jo natanko, kot dosedaj še nikoli, bila je lepa ... in vedno, kadar sem jo pogledal,  sta se srečala najina pogleda.
In zdelo se mi je, da vidim v njenih pogledih nekaj tako miloprose-čega in vabečega.
Smililo se mi je ubogo dekle; mUlil sem si: Ti me ljubiš, ljubiš ! A kaj ljubiš? Morda moje izgubljeno življenje, mojo uničeno srečo . . .
In zopet sem se spomnil Marte!
Kako ponosen in zavesten bi bil, da bi ti, Marta, sedela tako pri meni... a to so le sanje . . .
Moja pot gre nizdol in jaz drvim v velikih korakih po nji do konea . . . da doprinesem svoji psihični sliki — Marti svoji zadnjo žrtev, da položim na žrtvenik svoje strte nade in ideale, svoje propalo življenje . . .
Zopet sva sedla na divan ; Alma je sedla tik mene, da se me je tiščala z vsem svojim mladim, vitkim telesom.
Čutil sem njen težki, topli dih, grudi so ae ji strastno dvigale in zdaj inzdaj jo je prešinil po vsem telesu drhtaj in takrat se je vselej ozrla vame, prijela me za roko, čutil sem, kako krčevito se stiskajo njeni p m i.
Naenkrat mi položi roko okoli vratu in me strastno privije k sebi, položila je mojo glavo na svoje prsi, mlade, svete in bujne . . .
Nato pa mi je zopet dvignila glavo in me poljubovala dolgo in vroče.
Iz ust ji je prihajalo samo nerazločno hropenje divje, strastno in omamno .. .
Nisem se ji branil, pustil sem ji, da me je poljubovala, privi jala k sebi. Nato se ji  je pa iz grla iztisnil
glas:
„Ah, Milan, zakaj me ne ljubiš?"
Zakaj te ne ljubim, dete?
In takrat sem izpregovoril veliko laž svojega življenja, takrat, Marta, sem žrtvoval žrtev svoje žrtve.
Odgovoril sem:
„Saj te ljubim, Alma!"
In sklonil sem se k nji ter jo poljubil !
Stresla se je po vsem telesu, ovila svoje roke okoli mene in jecljala:
„Ti me ljubiš, ljubiš!''
In zopet me je poljubovala!
„Tvoja sem, Milan! Tako divje te ljubim! Ljubi me, Milan! Tebi se žrt vujem, tvoja sem, na, tu sem, tvoja, tvoja!"
In privila me je k sebi!
Io, Marta, žrtev je zahtevala Žrtve, prišel je trenotek, ko sem potrdil s žrtvijo svojo Življensko laž!
Prišel je trenotek, ko prestane volja, ko človek postane bog ali živali
In jaz sem postal žival...
Vstal sem in se ozrl nanjo.
Ležala je pred mano na divanu, razmršeni in v neredu so ji padali črni lasje na belo blazino, razgaljena, prsa so se ji divje in nemirno dvigala . . . . napol zaprte in mokre oči so balile tako divje in strastno v me, a na ustnih ji je igral top, brezizrazen nasmeh.
Polastila se me je nekaka groza, zbal sem se je, ko je ležala pred mano v svoji strasti slaba, onemogla.
Spoznal sem, da je ona zame žrtvovala veliko in plamteČo Žrtev, da jo žrtvovala to Žrtev ona, ki je nisem ljubil; žrtvovala se je v misli, da v ljubezni ni greha, a spoznal sem jaz greh, velik greh, ki se je razstrl nad mano.
Ljubezen ne pozna greha, toda jaz nisem ljubil Alme, in to je bilo prokletstvo, to je ona grozna žrtev žrtve.
Stopil sem bliže in se sklonil k njenemu obrazu, zagrabila me je z obema rokama in privila k sebi, a njena zardela ustna so blazno sopla.
„AIi, pridi, pridi!"
Njeno tanko telo je drhtelo, a tz dušnika ji je prihajal  dih,  zastal ia omamljiv,  polu strasti,  divje ljubezni, a v njenih  očeh  sem  bral divjo d« ševno omamo.
Ia ne vem, kaj je bilo, da se me je polastil momentano brezmejen stud in zaničevanje do te ženske.
Pahnil sem jo od sebe, kakor pah neš pocestno vlačugo, ki se te opri jem lje v temni nlici,  da je bolestno zaje-Čala in me plašno pogledala . . .
Zagrabil sem svoj klobuk in bežal skozi vrata po stopnicah, čul sem, kaks me je klicala, a jaz se nisem menit za to, bežal sem na cesto ■. .
Temno je bilo naokoli, ko sem M domov razburjen in plašen . . .
A Alme od  onega časa nisem videl več, pripovedovali  so mi, da jt zbolela in me napravljali, naj jo oUi ščem, ali tega nisem storil.
Mogoče je bito to edino prav ii dobro, kar sem storil v svojem iiv-Ijenju.
Krna1 a sem odšel iz onega mesta' Kakor Ahasver se sedaj potikam po svetu brez miru in Življenja! Nikjer nimam obstanka, Čutim, da mi pešajo moči, jaz pa čakam in ae veselim konea I*
Pavlic je prenehal pripovedovati, naslonil se je na roko in se zamišljen igral s kozarcem.
Jaz pa sem molče sedel poleg njega in v srcu se mi je obudilo nekaj tako toplega in pomilovalnega . . .
Nisem mu mogel ničesar odgovoriti, ko me je Čez nekaj Časa vprašal, kako mi ugaja povest njegovega iir-Ijenja; dostavil je:
»Vidiš, to je bila tragedija! Velika duševna tragedija uničenega živ-ljenja, sedaj je konec tragedije in začno se komedija! Mogoče bo imela ta ko medija tragičen konflikt, a zame bo le komedija!
Pokazal mi je na pijane delavec ia na natakarico ter rekel:
„Vidiš, ti-le tam ne pojmijo tragedije Življenja, ki jim je komedija, glupi barka! Tak sem postal tudi jas!"
Nato je zopet umolknil. .,
Postalo  mi  je  dolgčas  ia rekel
sem:
.Pojdiva!"
„Da, res, poj diva od tod! Greva kam drugam, bolje se bova zabavala'
Poklioala ava natakarieo, ki jfl prišla k nama, plačala sva in odšla, oa poti pa mi je rekel Pavlic:
.Dobro, da sva odšla, samo motili sva jih.* Zasmejal sem 86.
Hodila sva nekaj Časa po mesti, potom pa zavila v ozke in temne alioe, ki se po njih plazijo senco kakor itn hovi in temne nočno pošasti. A boiica-zvonovi so brneli nad mestom.
Najznamenitejši
kemiki in priznani zdravniki bo označili
.Jasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in najzanaslivejse sredstvo krepke in hit e raati brade, las in obrvi. V prav
kratkem Času presenetljiv učinek.
Steklenica ali lonček K 2*—, K 3*   p poskusna stepenica K 1*40  Po povzetju pošilja samo gospa Hiithe Men*«*«, Duhm), XVIII. Bohnlgaaae 3, |. Stock, Tur 11. 3876—4
Izvrstna prilika za potovanja v
Ameriko
,|e «lfnim erez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, a katerima je sigurnost vožnje najpopolnejša in zibani« parobroda skoraj popoln uma preprečeno. Še veC povedo Ste-v lko gleda obsežnosti novih par-nikov, katera ae imenujeta:
prvi: „AMERIKA" 690 erevljcv dole:, 74 širok, 53 globok, nosi 22250 ton,
drusi: „RAISERIM AUGUSTA UICTORIA" ki nosi 25.000 ton.
torej vsak i-e eokrat večji kot danes veliki paruiki, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton Vožnja prelio oceana samo cc*. 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek,   torek  ic  četrtek vsakega tedna iz LJubljane.
zastopnik Hamburg-Amerika Litve
N%odnLs;;:"1 SEUNIG v Ljubljani
Ii-51 Oun»(?s«i cest« £tew. 31.
C. kr. priv. zavarovalna družba.    %p G. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
„AvstržjsMi Feliks" na Dunaju.
Vplačana delniška glaTnica S 6, C C 0.000. Draž d a zavara'o:
9) preti -kodam vsied og^ja, strele in parne ali plinov* razstralbe, kakor tndi preti škodam vsled gašenja, podirania poslopij in preti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požaruim Gledam živiao, i zaloge vsakovrstnega blaga, kmet^sio orcijs, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam pa jske pridelke in k.ajo v poslopjih, in kopicah;
t) proti Škodam vsled slučajnega u nitja zrcalnega stesla;
d) raznovrstne blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
1) preti škodam vBled tatin akega vlcna in vsled tatvine i« zaprtih in odprtih prostorov ;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamttvena za7arovanja obrtnih podjetl', občm, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Matančneja pojja^n
Vplačana delniška glavnica:   K    2.400 C00
Sezervni fond.......,   33,600 000
Stanje zavarovanih svot . . „ 135.000 000 Letni dohodki na premijah . „ 4,950.000
Dražba zavaruje na ćlo-eško živTienje po najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) ta slučaj smrti, glavnica plačljiva takr.j po zavarovančevi smrti i,a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
h) za Blnčaj smrti in m&sana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. 8 priznanjem dosmrtne rente ob nastali r.emoglosti; nadalje sprejema
c) za ara'/acja za doživetje, preairbijsnje za starost, z ».varovanja otroških dot, p.ačljivo pri dosega določene starosti na zavar/ vanca samega;
d) :ar ro7anja dosmrtnih rent, za preskrb.
in vzgjjntnakih rent po najnižjih premjah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadiost police, jamsnv.j tudi za slučaj vojsko brez posebne premijske doklade itd.
ila d*je radovorijno
Soduijske ulice štev. 6. 87-12 Vodja generalnega zastopa: Jos* prosenc.
FR. SEVCIK
v Ljubljani
Jdovske ulice št 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
72—M
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj is poštnine prosto.
iz nemščine v slovesŠčino ter
sestave inseratov
oskrbuje po  zmerni ceni  v tej stroki izveiban nradnik. Kdo, pove upravništvo „S!ov. Naroda".
2*:
Ai KRACZMER 1*1°?^*
Ljubljasa Sy. Petra cesta 6.
priporoča papolna
Z AIO KO
1 kratkih klaviiev, mignonov In p*anin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah  Proigrani klavirji, solidno BO stanovitno prenareieni so vedno v zalogi
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izn>lr«alec klavirjev naDunajn;
Br. 8tlnglt c. kr dvorna zalagate! ia naDunajn
Klavirji se popravljajo, utirajo In Izvršuje se podi'tanje z usnjen strokovnjaško In pre-skrbno In a"icunavajo najet m) e
za polovico cene
Mm lio
za moške obleke
po najugodne^s; cen>
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 52 B Špitalske ulice štev. 5.
r
Za
Lbožična darila
1
J
t.
m
Psi
sem dobil
basu lap
za
plesne obleke
?3
r,
Modna trgovina ^
Henrik Kendo j
Ljubljana, M*stm trg 17. J
ooooooo
a KxXXX>
C
v u
C
rt Z
<xJ
x> <>
>
Nagrobne vence
In
trakove z napisi
priporoča v največji izbiri
FR. IGLIC, Ljubljana
3J[ e; *3 t, i* i   t *r      s!    v.  11. Zunanja naročila ee takoj Izvrše,
397«—17
1
XX XX
Varat, znamka : Sidro.
XX
X
ggjn
Varut. zuamka: Sidro.
o
Liniment. Cnpslcl comp.
nadomestilo za
P399—12
P«aln - Expel3er s sidrom
onznano izborno ( bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob pre-hlajenju Itd.;   po HO h. K 1*40 ir, K 2— ae dobiva v vseh lekarnah Pri ciaknpu teg* splcfino priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne eteklemce v Skatljicah z nafio varstven j " /.namkr „sidro" poteno je vsakdo preoriCaD da ie dobil orig. izdelak Dr. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi El'Sčina c. f» nova
e - ® 9 •» • %&
Razpošiljanja rnak dan
• e e
□
Stroji za pripravljanje krme.
Rezalni stroji za rezanico s patentovanim
vrtilnim krožnim mizilnikom z lahkim tekom, pri-hram se 40 „ moći.
Kezalnilii za repo in krompir. Mlini za drobljenje m mečkanje. Paril ni ki za živinsko klajo. Prenosni štedilniki za kotle z emajlirani mi
al« neema]liraniml vložr.imi kotli stoje i ali preroza1," za kuhanje m parenje živinske k-aje, krompirja, za , mnoge poljedelske m gospodarske namene itd. dalje
koruzni robkainlkl. s-i -o i o -
Mlatilnice, vitli (gepljl), jekleni plugi, valjarji in brane.
Izdelujejo in dobavljajo jih v najnovejši od Ikovanl konstrukolji
PH. MAYFARTH & CO.
tovarne za poljedelske stroje, železollvarne in parne fužine
DUNAJ I l/l, Taborstrasse 71.
Ilustrovanl katalogi gratis In franko.
Zastopniki in prekupcl se iščejo.
Št £2456
Že mnogo let se oproščajo blagotvoritelji čestitanja ob novem lettt in godovih s tem, da si jemljo
oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listov drage volje prevzeli gospodje trgovci J. S. Benedikt ▼ Prešernovih ulicah, K. I. Hamann in Vaso Petrloič na Mestnem trgu.
Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznasal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostili listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno kroao in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošil atvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Magistrat deže nega stolnega mesta Ljubljane
dne 12 decembra 1905.
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
=== zraven Figotca =====
trgovina z železarno, poljedelskimi stroji in špecerijgkim blago«
priporoma
Pcrtiand is Eom&n cement, ieleuiške sine in tae u oboke,
gtorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peći, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje paska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse drnge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice In uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolar je, kovače
in ključavničarje.
Navadne in »transke (Fliigel) pnmpe za vodo, pumpe za gatjoieo, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo voda.
HtOdke S A mleko, stroji za posnemanje mleka,  oprav • am aala-
ksme, lične kletke in rasna kuhinjska oprava.
Velik« zaloga slamoresnlo, mlatilnic, gepe\jnov, čistilnic, *r\jaijav, pre* aa grozdje in sadje, strojev aa ko&njo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke sa kočije. Poljska semena, poljski mavee, avetavnoznani redilni prašek aa živino, korenine in fibris za isdalovanje IBeti ia čopičev. 41
Vedno svmim špecerijsko blago in rajne rudninske vode t
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti »Tišlerj*'.
$0a
■■T Pristne ruske grciloše "VM
»zvezdna znamka6
l^PROtlrODIIMuuY lil*! 31,'8-5
=====  so      jboljjfeo. ■
Pristni stno z zvezdna znanko. Tvornica
Jamči za trpeinost.
Glavno zalogo ima Vaso Fetričič v £■ j ubijani.
Had 100.000 Romskih sli imamo u napravah
sesalnega plina
Tur obiraj nr velikosti do lOOPH •o vedno w dlrlu In »«* d«hU«Jo 2686—18        ^rlmrrnrm rohn. |
našega sistema v prometu.
Zelo majhno poraba goriva.
IVafceneJal!
Langen & Wolf
tovorna za motorje
■V na Dunaju, X.,
^ Laienburgerstrasse 53.
3
Ključavničarstvo S
Ign. Fssching-i vdove
Pdjanslrt fiasio št. 8 (Retch >va IiIšj)
pr;j>orcča «vcja bogato raiflocn
**jpr!prostejslh kakor tniTj nijflmlilti.
h fceiu med jo sw mesingom mosirira nib 3» obhiacu/ ?, pecn icarai ali teihlanti
Pofr&Tl^nj* hitre ln po cent. Vspjjij. ssaroSj]!«. se hitro Ui»gM
WWHWWB|B>iBiBla^BHHW
i
v
i
kx; :
xxx< xxx XXX XXX *X> XXX
^jxxxx^?xx7yyxxy C*xXkx 2 xxx i xxxx xxxx
G. CADEZ
v LJubljani
Mestni trg št. 14
poleg Dr ban če ve nanufaktiroa trgovini
XXX
xxx
priporoča
25
klobuke
XXX XXX XT*X XXX
XXX
xxxxxxxxx xxxx>xVxx <xxyyyyxv » xVv
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
[XXX
XXX XXX
xxx:xx> xxxkxx xxxvxxxxx
ki se lahko Bnažijo zračijo in popravljajo ima veetoo v zalogi ali pa iz-
vrši po naroČila 127-62
Dragotin Puc
K preprogar  i n tapeini^
jjj    Dunajska cesta 18.     IjjllbijaEm      Dunajska cesta 18. ^
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zvezda #
:
JOSIP STUPICA
Jertn^Har Iti i*e<£i&ar
i Ljubijčni, Kolodvorska ulica ste?. 6,
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših '
Zz&njslslli ©p^a^
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjake potrebščino.
• Cene reiz&e« ■ m>
družbo pn j        Herk
pošteni nI/ % snažni po-
Hitra in varna vožnja z moderno opravljeni mi novimi brz o parni ki te solidne
strežbi.Natančen ! WI1*>*J^Ukim zanesljiv pouk-n | r D"00^?1}10
veljavne listke
I
dobite v 664-41
Kolodvorskih ulicah št. 41
a od Južnega kolodvore na desno. s=s
a zastopstvo „Rdeče zvezde*'
Franc Dolenc«
|f V našo pisarno pridite ra gotovo vsaj w terek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto  zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland,
Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vhudnost, snaga in zdrav« hranft je na noh pri nas prvo in zadnje.
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
♦
^^^^
»4»4>^»tv0vv»W»»»<?»e»^»t
Pozor! C i ta j! Slabemu moč!
l*«t<» kaplji«*«* In h I h -
▼«»n*kM zel, to sta danes dve i.aj-priljubljenejBi 'judslci zdravili med narodom, ker ta d*a leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vae strani sveta.
PtAkeužke Uapljler delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih t$C odstranjujejo krCe, bolesti is želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, Zganjajo male in velike gliste, odstraoiujejo mrzlico in vse druge bo!ezni, ki vsled mrzlice nastajaj >. Z iravijo vse bolesti na jetrih in vranici Najboljfie sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v Naj vsakdo naroči in nanlovi: Peter Denar se po&ilja naprej
>>
Z a
»
C L « M
a o
o
p
o
L
Najboljši kosmetifiki predmeti so:
S miio po 60 h IleMi cream po I K
*S sa olep&anje polti in telesa.
d«% ustna voda 111 zobni prašek
po I K, ea gojitev zob in ust.
glasna voda glasna pomada
po I K, aa ohranitev in rast las. 52
Ti izdelki „Alda*, ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v aLj *&t$l Jani«
Nadomestka za BATdou zavračajte.
AH me ta hudi kašelj le zaduži ?
Za kašelj, hrlpavoat In zaate-zenje delujejo hitro m zanesljive
Eggerja prsne pastilje
izvrstnega oKusa in brez šKode za tek.'   ajsg 3
Karton 1 K ali 2 K.
Poizkusni   karton   BO h.
Naprodaj fi<» itmcIi ay<itrij« lekarnolt«
^ivio:
Eg^erjeve prsne pas-thje so me hitro rešile.
mm
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe V Trbovljah.
priporoča evoj pnpoznano izvrsten ft^o^tland — ce ■■■ m *mtt v vedno jodnakomornj, vse od avstrijskega drn&tva uižonirjev in arhitektov določene pred-dpise glodć tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujori dobroti, kakor
tudi BVOje priznano izvrstno apno.
Prilioroćlla in »pričevala
raznih uradov in najsiovitejfiib tvrdk bo ca raapolago.
Centralni urad: 3233-12
.\i«jrei»fjii«« kopneči, ki debi za zai»riio ceno dobro in solidno &wl« c.-..r«&io  v»a»«» iz edrožeDjh tovarn „Vitlon Horlocrrr^ v Grnol
—————^— lu / Irlu. -
Kot edini zastopnik za Kranjsko, in Koroško priperečam slavnemu občiLstvu svejo največjo Eai( go cajfinejfiih zlatih srel-rnih in nikejnastih caianCno preiiskuSeiiih priutnih 486 tO
švicarskih ur.
M derne zlate, srebrne in niketcante vtrl-il*«*, |»«-t \ ?«k I. uhanf, prH(»nl in razra moderna poseda, nfitiitt*l&} i. t d. v rajvečji izbiri na razpolago. Posebno priporočam kot najbolj primerna b«»iieiia c3uriiu ravt-o doSle krasne |ir«ttt«e in uhane z t»rlll.
Vika v mojo utrobo.*jiatfii»jo£u popratila iz^riiujtni loc-nu In rrnu.
t1* i
v    L . • *•
.Ilustrovani ceniki na zabtevo franko in brezplačno.
Fran Čuden,
urar In
Irtcovina z
%latnlno Sn [ irehrntno  v Ljubljani,
[Prešernove ulice in.filijalka na 9Ieatn«-m tr^u.
mr Bož?č 1905.
5 i
[j
/A
m
!  • ;
dedeos predmeta le proti temu, da      mi povrne gld, 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiruih aežev e pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov , n jadlinlh žilo;
12 ki madov „ m n      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana irebrsa zajosalnica za juho; 1 komad ameri^anssa patentirana srebrna lajemalaioa sa raieko; 6 komadov angf«5rvih VlktAiia čailfl sa podklado; i: komada etefctnth ia 'irsih B^ečniicv; 3574-6 1 komad ceoltntk za 6aj; 1 nouiejd naitinejsa aipalnica za sladkor.
Vseh teh 42 predmetov is poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj do bit« po tej minimalni ceni gld. 6 60 Amenčansko patent srebro je skozi in skoat bela kovina, ki obdrži bojo srebra Hb let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na na S £»-3 sie$»ai^t|l zave-zuiem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti bre^ zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to c&raau« ig^rsk&turo, ki je posebno prikladna kot prraragM«
božično dLuapii^
kakor tudi za % »ako boljše iroiipodaritvo. — Dobiva £Q edino la v
A. HlhtieilBEflCi-'
aicsportnj  hiši  amerićariskega  patentiranega  srebrnega blag«
na Dunaju I!., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597,
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpo&lje. ^t. Cl&ttlnl prašek       njo m tane IO kr.
Pridno le z zraven natisnjeno varstveno znamko zdrava V:-j vi na). ^.'•'^ ; : Bzvlrw-h %t pohvalnlb plaena.
Bil sem b poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sen:
iako zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Oton Bartasoh, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Bctanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vafia garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete Sc ;odno. — 51. Pavel pri Preboldu.
Dr. SamUc Bchm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoljen
Mihael Kovačevie, pom uradov ravnatelj pri dež vTadi v Sarajovem.
Optični zavs-d
t kri
nobeni meščanski in kmetski hi&i. Juršić, lekarnar v Pakraou št. 109, Slavonija, ali s postnim pjvzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako posto): 12 stekleničio (t ducat) O K, 24. stekleničio (2 ducata) 8 K 60 v., 36 steklenlčlc (3 ducati 12 K 40 v.p 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 steklenlčlc (6 ducatov/ 18 k.
Maui od 12 steklenic se ne razpošilja.
Mno zel se rabi s prav sij&inim in najboljSim uspehom proti
zastarelemu ka&lju, bolečinam v prsh, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodecju, in odatranjuie goste sline ter deiuje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici).
Cena je sledeča (franko la vsako posto): 2 origioaim »temenici 3 k
4«s "i,       ?;  fr.al.ne steklenice O K SO v., e  originalnih  steklenic 8 K
20 v. —  ikiauj od dveh atefelemc se ne nažpvofiilja.
ProBim, da &e naročuje naravnost od mene pod naslovom:
3 82 10
P. Jurišić, lekarnar v Pakraou št. 109, Slavonija.
Upravno premoženje.:
K 7,024 718 89.
Hranilne vloge:
K 7,651.915 41.
Cenami premet:
K 32,039.76184.
•  Recervni zakl d;
J&£?i&^   K 120 87815.
JL«i«mlalfBmaaa^
1 *»*fl«
rt^istrovana zadruga z neomejeno zave^v, v novi lastni hi*«
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatine vili ulic
obrestuje hranilne vloge po V\2°\o
lireK 04l!>!ti&t» rr^MH-n «ltavK%aY   ktutrre^«« pričuje
POBOJU U I**«* Vlo^RlAikO. tfl K
Pesnila p« S€% in po B%%*
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let
ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razan nedslj la prazmfcov vsak aau oa 8.—12. ure dopoldne i.u od 3.-4 ure popoiduo.
_ V .      _ n _ _ - __ _____
Si i
m\
Poštnega hranilni ^nega urada it 828 408
■i
I
J6C
Delavci
se iščejo za zdelovanje dog pri sodar mojstru I. Buggenigu  v LJubljani, Cesta  na Rudolf0*0 železnico 5.
_4088
Aor trpi na padavici, krčih in drugih 5ivc-cih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in po&tnine prosto razpošilja prlv. Kehuanen-Apothelir
Frankfurt ft. 91.     1600—32
Obiskovalcem semnjev m krošnjarjem
priporočamo dobro razpečljir predmet.
STADLER & Co., Line na Gor. Avstr.
Schubertstrasse. 4C9t
Stanovanje
z eno sobo in kuhinjo, na dobrem zraku in z lepim razgledom, se odda blizu mesta na Gorenjskem za letnih 48 gld. tako i v najem. Obenem se sprejme prileten kmetski mol za malo delo. Ravnotam se pa tudi takoj sprejme dekle z lepo pisavo in vajeno domačega dela.
Kje, pove upravnistvo ,81. Nar."    4083 1
Naprodaj jo
oMelana njiva
mereča 2 orala 12 O seinjev v Sv. Petra predmestja, poleg ceste po jako ugodni ceni. Natančneje izve se v upravnistvu „Slov. Naroda". 4034—3
Za t. februar se odda za zmerno ceno
lepo stanovanje
na Sv. Petra cesti it. 62, obstoječe iz 3 sob in pritiklin.
Natančnejše izve se v Sodnijskih ulicah št. 11, 1. nadstr. 4<»96—1
Staroinano gostilno
pri „Golobu"
v Šenčurju pri Kranju
oddam takoj v najem z gospodarskim poslopjem ali tudi brez njega.
Natančnejša pojasnila daje Ivan Graiser, posestnik na Primskovem, pošta Kranj. 409»—1
Spina Rtiierb
sprejema plošče v skrbno izdelovanje na dom. *<
Bla Kune
Privez štev. 8, I. nadstr.
097
Jamajka rum
Znamka   Santa Elena".
— Velefina Kakovost. —
Dobiva se v drogerijah in v Špeeerijah.
Ottoman"
■■^jf eevipitaii    papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo samje,
reklame zanje ni treba.
II 3570—«
GLPOti
^OTTOMAM -M
m
5   ti V
XJer mi ni bilo mogoče, zaradi ^% pomanjkanja časa se od vseh svojih gospodov gostov in prija' teljev posloviti kličem tem potom vsem presrčen
>3 J$ogom".
Josip Wiedenig
4078
gostilničar.
z obširnimi gozdovi so pod ugodnimi pogoji proda.
Vec* ae ieve pri lastnici
—HC* Neži Lavtlžar
Srednji yrh, kranjika gora, Gorenjsko. 4060
Išče se vešči
trgovski pomočnik.
Ponudbe naj se pošiljajo na tvrdko
Josip Žagar
trgovina z mešanim blagom, Oerovo
(Hrvatsko). 4077—1
Kovaški pomoćnik
in učenec
se sprejmeta takoj po dogovora.
Ivan Čuk
kovaški mojster 4081
v Dragi pri Loškem potoku.
DuorskI trs ft. 3
pod „Narodno kavarno".
4052
Od nedelje, 24. decembra do vštete sobote, 30. decembra 1905:
Htosurn po zimi, dežela zlato-kopou Alaska, Klondyke, Daw-son-City itd.
Na Sveti dan je norma!
7alanda
cejlonski čaj
Znamka prve vrste posebne izdatnosti
Naprodaj v zavitkih od 20 h do 2 K v drogerijah in špeeerijah.
V
wak i
8
A,
8
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od ^Narodon Tiskarn^ \m v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, pntem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jnrdlča zbrani spisi, zvezek i. do XI., bro&irau a t>0 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne fitevilke r,ljubljanskega Zvona11 po 4^: kr.
Zbirka sateonov. 1- KazcDski zakonik, vezan a 3 tfld.
Zbirka zakonov IL Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. 1. zvezek, broširan a b*J kr.
Dr. Nevesekdo: .4000" Povest, broć. a f>0 kr.
A. Aškerc: Zalet v Carigrad, bi oš. a 20 kr.
Turgenjev: Otoi ln sinovi. Koman,
broširan a 50 kr. — 8Url novele, broš. a SJ0 kr. BeDes-Tfebiz8ky:   Blodne duše.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat   Dominis  nmbra: Časnikarstvo  ln  naši   ćasnlkl, broširano
a 40 kr.
Jelinek: Ukrajinske dame, Povest,
broširana a lf> kr. Halćvy: Dnevnik, bro&iraa a 15 kr.
— Razne pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr.
T h e n r 1 e t:  Undlna. Povest, broš. a
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko   gleda-
Uide, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregor616evim kritikom, broš. a
30 kr.
Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven1', broširano a 5 J kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj numo 30 ta*.
B3ST Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
v sredici mesta se pod ugodnimi do-goji takoj proda.
Več pove goap. Ivan Sloaodnik
na Bregu it 8._jjjjHj
Trgovski pomodni!
slovenskega in nemškega jezika ve Si, vojaščine prost, v ielezninski in Špecerijski stroki popolnoma izveiban ter s dobrimi izpričevali, iiče takoj službe.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda44. 4080—1
Čudovita novosti
325 komadov za 2 gld.
Krasna ara z lepo verižico, točno idoca, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa Isterna msgles s 26 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s siinili briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, a patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin nanjat moBnjicek, jako elegantni nastavek za amotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manfietnih in grajenih gumbov 8 patent zaklepom, 1 ff. ni klas t žepni nosek, 1 11 toaletno zrcalo, belg. steklo v etnijn, 90 predmetov za dopisovanje in Se 900 rasnih komadov, vse, kar se potrebnjev hiSi zastonj. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pofiilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz* poBiljalnica
I
st. 999.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 40 8 Mnogo pri znai ni h pisen
□
n
t___i
Resna
ženitna
Mladenič, vsestransko izobražen, ki ima na deželi v jako lepem kraju ob železnici trgovino in posestvo, kakor tudi precej drugih pristranskih dohodkov, Želi se seznaniti z gospodično, staro ne Črez 26 let, v svrho Ženitve.
Zahteva se lepo vedenje, neomadeževano preteklost in, Če mogoče, nekaj znanja v prodajalni. — Ponndbe s sliko je poslati na npravništvo „SI. Naroda" pod šifro „Prosto, I". Stroga tajnost se jamči. 4076-1
□Ji
□j
IO
Poslano.
Qj. trioucem in obrtnikom
vljudno naznanjam, da imam v zalogi še nekaj tisoč ličnih
WW reklamnih m
skladnih Koledarjev.
Koledar je kot pripravno novoletno darilo jako priljubljen in ker je na njem vtisnjena tudi firma, je to izvrstna vseletna reklama.
Pri naročilu od 25 komadov naprej se vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke in jih na zahtevo rad dopošljem. 3717—11
V založbi imam tndi
Tel stensU Meto
za urade, šole, pisarne itd. po 60 vin.
aa »al.
božičnili
In
novoletnih razglednic.
Ivan Bonač
trgovina s papirjem
v Xjj-va.TDlja.ixl.
z večletno prakso se išče za neko trgovino na Gorenjskem. — Vstop s novim letom.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 4017—6
vega in kropkegi
učenca
ki je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo in je poštenih staršev, sprejme takoj v trgovino mešanega blaga
Fran Zfldnek o Senožečah.
4031—3
Sprejmem
4064 1
mlinarja
za štule mleti
od 1. do 8. januvarja 1906 I.
Avgust Torpinc
posestnik mlina v Kamniku.
Stanovanje
na Kongresnem trgu »t. 13,
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za febrnvarski ali majski termin. 1442—36 Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati
Stmaupijffl Me
===== (letnik 1899) — prirodni pridelek  prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stro s s-maverja, ki jo prodaja
D. Relchsmano sin v Djakooem
(Slavonija).       3744 14 Poštni zavoj z 2 litri franko K 6'—.
Pri naroČilih naj se navede tndi kraj, kjer je pristojna finančna straža.
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj In služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6   4 84
nninoi
nekaj kuhari r za Ljubljano in zunaj, tudi k poedini dami ali gospoda; 3 do 4 sobar I ee, tudi poleg sius;e, nastop po praznikih; vec navadnih in raruna-JočlH natakaric (tudi v zimska z ira> vi;»S'-a . izvrsten zaslužek ; pomUalke, dekleta za vsako delo; klfine Hitite, vstop takoj, 30 ari d., prosto stanovanje, zelo dobro mesto itd. itd. Več v pisarni.
GOSPODIČNA
vešča slovenskega in oemlkega jezika, izvrjeaa ▼ pisavi in računstva, želi vstopiti v kako prodajalno kot blagajni čarka ali prodajalka, aaj-raje pa kot začetnica k kakemu aotarja.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda".
Stil—I
Veliki
leno meblovana
se odda v najem solidnemu gospoda ali gospej, na Željo tndi s brano.
Naslov pore npravništvo BSlov. Naroda". 4029-3
Stanovanje
obstoječe iz 3 seb in pritiklin se odda s 1. februarjem v Cigaletovin ulicah 3, pred sednijo. 3698—9
fs   notarjs,   odvetnike,  trgovte ali banke se odda v akavbt
DEGENGHI, Dolmotfnove ulice
▼ pritličji. 32*8-23
Prodajalka
popolnoma vajena trgovine s klobuki in mešanim blagom se takoj sprejme proti dobremu plačila.
Ponudbe tvrdki Ivan Seunig, Stari trg št. 7 v Ljubljani. 4085—1
Pristni dobri
brinjevec
b0i9-2U
se dobi pri
L.SEBENIKUvSp.Šiški.
1 par crevljev gld. 1-50.
VojaSke Crevije na jermena is svinjske kože, že noSene, a dobro obranjene, z dobrim vrbnim asnjem, od lajam 1 par za a;ld. 1-54*: polskornje 1 pur za 9 sld : vojaške klobučevina8te ĆreWjd Jjuffy) t par srld. *£*30. Posiliam 3 pare po post nem povzetju na poizkusnjo. 4082
— Pri večjem odjemu cenej&e. ;
Karel Miklas
Č. Budejovice, Čechy
praktičen,  energičen in trezen, dobro vajen  vsega izdelovanja opeke, zlasti
§5^ zarezanega strešnika ^3
vajen tudi mašinerije, ki govori slovansko, dobi trajnega dela.
Ponudbe in prošnje na B.-h. rudarsko upravo (Bergvervvaltung) v Dolnji Tuzli, pošta Kreka v Bosni. !■•>-.
33^1
54755
Denar za ranžiranje.
Za TBft častnike, vse uradnike, t se stanovske
osebe. NajkulantnejŠi pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v M) do <t>o mesečnih obrokih. Brea stroškov in hitra rešitev Najvišji ineski na obresti, užitke in založene denarje. Natančna vprašanja v nemškem Jeziku s poštnino z i nazaj pod šifro ,,Sollde Geldquelie O" na anemono ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I, Rotenturmstrasse 9. 38b9—8
Gospodična
vajena ^ «* i;:v. vcamo dobro idoco • g stilno zunaj Ljubljane oa radan, i\».)ra;e kje na Dolenjskem.     406«—2 P naj   se   poSiljajo pod
I. T. Škofja Loka, poste restante.
Kilu umili] omaro
Že rabljeno, ki bi bila porabna za pisarniško registraturo ? 4028—2 Ponudbe z naznanilom cene naj se pošljejo pod označbo ,,Pisarna" do 23. L m. nprav. „Slov. Naroda".
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2681 34
Fran Casolo
Ženevske precizijske are
poiilja naravnost privat
nim odjemalcem poceni
RUNDBAKIN, Dunaj IX|1
llastrovani cenik brezplačno.  3310 3
200
jesenovih dreves,
stoječih na travniku poleg Lazov ob južni železnici se proda.
Pogoji se izvedo v pisarni dr. Hudnika, odvetnika v Ljubljani.
4-'*i* 3
■ pastils
razkrajajo II v\
I/
i W
5112
> .2. si «
"g* iS *8g £ -
Q
ca o.
S "° o 9h g-
00 o m    ° "S
w__O
<D ca OS <N
Iščem sposobnega
Žagarja
Prednostnima tieti, ki zna tudi ml* t koruzno moko. Stu£b* se )abk^ 11-- ! fco) Dostopi. PJa&a po dog'^vrru. D^-l* j — je selo leto dovolj. —— I
Ponudb'"   nai   se   pošilja«o   pod | Ivan Vulč v Bovcu. 4049 - 2 I
vedno le
Fernolendtoug
Izdelke. Samo po njih postane usnje stanovitno in dobi t adi najlepši blesk.. — Naprodaj povsod. i6
St. Femoleiidt, Dunaj
o. kr. dvorni dobavitelj. 1095
Tvornica  ustanovljen« 1882.
Avtom, pasti na veliko.
Za podajane fl. 2—, za miši fi. 1*20. Ujame se jih brez nadzorstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavlja Re samo. „Eellpse", past za seurke, ki jih
ujame v eni noči na tisoče. Stane fl. 120. Povsod najbolji uspeh. Razpo8:japo povzetju
J. Schiillsr, Dunaj II, KurzbauergassB4/30
Premnogo zahval in priznanj. 3120—4
št. 24 v Florijanskih ulicah in št. 4 v Hrenovih ulicah se radi preselitve prostovoljno pod ugodnimi pogoji prodaste, skupno ali vsaka posebej. Pla Žilo po dogovoru. |V prvi se izvršuje gostilniška obrt in pekarija, v dragi pa žitna trgovina, £} H * - JD
NatanČneja pojasnila v pisarni g. dr. Kapusa na Marije Terezije cesti štev. 1. 89?8—2
Praktikant
oziroma
knjigovodja
se sprejme. — Plača po dogovora.
Reflektanti, vseh sestavov knjigovodstva, oziroma računovodstva, popolnoma zmožni in vešči stenografije, absolventi trgovske Šole ali akademije ter oni, ki se izkažejo s prakso v bančnem, branilničnem, posojilničnem, zadružnem ali revizijskem poslovanju, imajo pred nost. — Ponudbe s prepisi izpričeval in z dokazili o dosedanjem službovanju naj se pošljejo do 10. januarja 1906 na naslov: „F. J., poštni oddelek št 88 v Celju". 4088-1
Boiieno drcuo
lm tombolo
prirede v
kavarni  in  gostilni pri „Malem slonu" v Vod-4079 matu
na Sveti većer, K obilni udeležbi vljudno vabi Josip Carl
kavarnar In gostilničar pri »Malem slonu'.
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 597—44
Peter VVernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Prav* ^i^itek
v zavitkih z zgorajšnjo varst. znamko
naprodaj povsod.
3762 — 6
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebroine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142  spadaj c čih stvarij 52
\   po najnižjih cenah.
A. KUNST
Ljublji
Židovske ulice-4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dama, gospoda In otroke Je vedno na Izbero
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ssznamennjejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-alati.
fftttVfftfttfflffvy?fffVff
► ► ► ►
T*
e)
S'
S
o>
Od
•co
■ mmm
Ž5
£3*V*
ttpredaj ravna oblika,
110 lisci nd.želodec,
priporoča v največji izberi
JUojzij persche
v Ljubljani Pred Nkiofijo M. 21.
aaa»». *r*m
m
1
a a
a a
a a
« ****** *
a tm as sii 1 an m tm» m al ~   n i
Tovarna ln prodaj a olj natih. I barv, flrneža ln lakov. $
—H   Clektnčm obrat, p*—
I
Hano
Hi mi,
M
ieta
1842.
I I
i
I
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica: f
Igriške ulice št. 8. I
Pttsfcanka Bfifstra i. kr. dri Id i. kr. prti. Jat žaliz. &
Slikarja n&plsov. I
Stavblnska in pohištvena pleskarja. |
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovili I
barv v tubah za akad. slikarje. %
Zaloca čopIČev za pleskarje, sil- %
ksrje In zidarje, štedilnoga mazile zs h
hrastove pode, kerbollneje Itd. *
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanja sobnih tal
pod
r
1
imenom „j&aplAcl'V Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i
Z3 E
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz poriland oementa in paska.
Streha prihodnjoHti.
Patentirana v 30 državah.
TrpeZneJia In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stre*nlh opek Iz llovloo. 62
Bdini* izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ oementnln
19 Grllnce pri L t ubijani.
Su -nih ostankov veliko v zalogi
Za jesensio li t zii
se priporoča trgovina s suknenim! s platnenim in z manufakturnim blagom
4.
HUGO IHL
xxxi Ljubjanl x x x v Špitalsfcih ulicah st. 4-.
Vzorci na zabtifanji poštnin* prosto
Stanovanje
v I. nadstropju z 2 sobama, kuhinjo in drvarnico ae odda za februar 1906 na Zaloški  oesti  itav. 7 (gostilna - Flegar.) —— 3996—3
vence in trakove
priporoča
52
Benedikt, Ljubljana.
Esence
za briljantno brezhibno izdelovanje, vseh likerjev, žganja, jesiha in pijač brez alkohola, dobavljen samo v prvi kaknvoBti. Vednc nove brezkonkureočne vrste. Zahtevajte v lastno korint gratis in franko prospekt in cenovnik. Prihranite si mnego denarja. 3303-11
Karel PhiHpp Pollak
tvornica za Specijalitete esenc Praga, Marijine ulice 928.
Za8topniki-&trokovojaki se iscejo.
Absolvent
ki je dovršil kmetij'sko šolo, z dobrimi izpričevali, vešč slovenskega in nekoliko hrvaškega jezika, želi dobiti primerno službo. — Naslov: „Štajersko I45M, poste restante, Sevnica.      4047 -2
Nov ali že rabljen, dober krfžnostrunast
klavir
ieli kupiti na primevn* obroke aeitelj.
Ponudbe pod nKlavir • na upr. »Slov. N*roda.« 4010—3
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda takoj ali s 1. februarjem  za 200 gld. na Dunajski cesti št. 69.      3946—S Ravnotam se odda takoj
meblirana mesečna soba.
Ljudevit Borovnik
puškar   vr   Borovljah (»trluftu
na koroNkcni
se ^ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce n strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskose-valnici in od mene preskušene. — llustro-17 veni ceniki zastonj. 51
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in te rabljenih 373—47
vozov«
Jej te    m 10 &
juhe, omake, močnate jedi i. t. d. pa si
prihranite
izzzz: draga sveža  jajca. •
Rabite
za pripravljanje
„Pacific"
močnati preparat iz posušenih
kurjih Jajec,
V zavitkib od 10 vinarjev naprej. HaprodaJ poTBod.
Generalna zaloga za Avstrijsko:
Ludvik Wild
Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48.
Edina prodaja za Štajersko, Koroško in Kranjsko: lincrlliolVr   A- ('onip. Gradec, Moserhofgasse dtev 45.
tlatalljskl vrelec == = iz Froncooih varou
na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen za
idealno vodo
priporočajo odlični zdravniki proti protinu, revmatizmu, tvoritvi peska in kamna v ledvicah iu mehurjn, kot
Izborno zdravilno vodo
in obenem kot
slastno in okusno namizno ===== vodo. ^==
Glavno  zalogo   v Ljubljani ima gosp. Mihael Kastner, velezaloga rudninskih voda   3736 10
„Ne kliči vragar igra v enem
dejanju po 50 stot. po pošti 10 stot. več.
Triio tinlfi*1 Burka v dveh de*a
9flllJC IIUM 1 njih po 60 stot., po pošti 10 stot. več; dobiva se pri spisatelju in založnika Jafcfi Štošta v
Trstu („Narodni dom" 1, pri A. Ga brščkn v Gorici in L. Schwentnerju v Ljubljani. 3779—.":
1 ali Z uč
i
krepka, ne pod 14 let stara, zmožna tudi nemškega jezika iu s primerna Šolsko izobrazbo, sprejme v trgovino z mešanim blagom J. Razboršek v Šmartnu pri Litiji. 1038—8
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda.       3408—ie Natančueje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
i
Enonadstropiia
nova hiša
z 2 prodajalnicama in kletjo za vinske trgovino se pod zelo dobrimi pogoji proda. — Pojasnila daje Franc Vo-dišek, gostilničar, Resijeva cesta 22 v Ljubljani. 4C43-2
Za tovarno na deželi se sprejmeta
knjigovodju in komptoirist.
Pogoj znanje slovenščine in nemščine. Oni z znanjem več jezikov in stenografije imajo prednost. 4014—3 Ponudbe naj se pošiljajo na apr, tega lista pod „1. L."
Irana
Ljubljana, Pogačarjev trg
Podružnica iz 15erolina.
FotoplastišKa umetn ška razstava I. vrste.
V soboto, dne 23. decembra 1905 Zadnji dan razstave a
Portugalske znamenitosti: mesta itd.; zanimivi kraljevski grad Cintra.
Razstavljeno od 24. decembra do 30. decembra 1905:
Potovanje po gorenji Donavi do Pasave.
Odprto vsak dan od 9.   12. dopoldne I« od 2.— O. zvečer.
Eno potovanje 40 h, diiaki, otroci n vojaki od narednika nizdol 20 h. — Vstop^ce v abonementu za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; 100 aboni-ranih vstopnic stane 20 K. Otroci, dijaki in vojaki od narednika nizdol plačajo polovico. 4063
4
5 kron in već zaslužka na dan!
Iieejo a« osebe obeh spolov, ki bi pletle om nalih strojih. — Preprosto io hitro delo vse leto doma. — Ni treba snati ničesar. — Oddaljenost ne ikodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 8477 86 THOS. M. WHITTICK *%c Oo. Praga, Petrske namesti 7 156.  Trst Vlaa Campanile 13-166.
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
A M » k i k: o i
3106—U
Vsakih 14 dni vozijo parniki, opremljeni s po dvema vya-
kema in brezžičnim briojavum, noseči po 10 000 ton
v smeri TRST- NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik;
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta:   .Pannonia" 20. novembra 1905, »Carpa tbiau 11. decembra 1905,  „Slavonia44 1. januarja 1906.
DRSALKE
najboljše vrste
kakor tudi vsakovrstne žepne, kuhinjske, vrtnarske in namizne nože, vilice, vsakovrstne škarje,
fine britve, samobrllnike, stroje za lase, vrtnarsko orodje, gumijeve cevi za pretakanje vina in še vehko dragih v nožarsko stroko apadajocih predmetov priporoča pO zmernih cenah Že od leta 1839. obstoječa, s svetinjami in diplomi odlikovana tvrdka
IV. HOFFMANN
ir LJubljani, Mestni trg 4tov. 12.
Baf* Sprejemajo se tndi vsa popravila in se izvršujejo točno. ~V0 % tkilsems obisk« se aajtopl^jo priporoča
4004 3 N. Hoffmanna naalednieat.
SSS   Kupi sss
samo z varstveno znamko »pišoč angel
Sr-
3616 13
,ramof on
ki so priznano najboljši in tndi vrlo primerni
za božična darila.
Aparate od K 45 — naorej tndi na obroke, prodaja
RUDOLF WEBER
nrar v Ljubljani
na Dunajski eesti 20
nasproti kavarni „Evropa"
Jfov« slov. plošče za gramofon
močiti jflrtMotl:
„Naprej zaa*ava Slave", — „TJ boj", — »Slovenske pesmi", - -»Al* me bo& kaj rada imela", — .Zagorski zvonovi" — iKje so moje rožce".
Tambamnjei
„Sokolska koračaica", — „Liepa naša domovina*.
Srna o omaki Zajec u omaki Goveja pečenka o omaki Pljučna pečenka o omaki Telečji zrezek papriciran Telečji golaž Goveji golaž Jetrca u omaki Ledice o omaki
In makaroni in makaroni In makaroni in makaroni in makaroni in makaroni in makaroni in makaroni
in makaroni
Perutnina domača papridrana in makaroni Perutnina divja papricirana in makaroni Jetrne, krvave klobase in makaroni Makaroni s paradajzovo in drug. polivkami Makaroni zabeljenl ter s sirom (Parmezan) Makaroni   „   ter s sladkor, potreseni
priporoča posebno za zimski Čas velecenj. gospodinjam in oštirjem ter slavnim zavodom v blagohotno vporabo
Touarno testenin
ED. ZELENKA v Ljubljani.
4074-1
Nijvscji zaiftfi iitiHli it iijtiMiett
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
ILPakič
w Ljubljani.
fsfll|t i Hfiatjai,
Odlikoval s častno diplomo In zlato kolajno na III, dunajski mdni razstavi
1. maja 1904. pod pokrov it. Nj. css. in kr Y isoaosti ure* iraetle (£Oepe nadvoj v odi nje
Mar*}* Jesliliia
krojaška obrt
It* w
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tndi vseh avstr. uniiorm
po najnovejšem kroja. Prlmsno solidno dslo In zmerne csns. Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
I
J
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
pripore«-«!«
svojo bogato zalogo
s,
osnih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I
"*3^PC=-
Veliko zalogo
rokavic Z5Z
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
iEetic za zobe, glavnikov« dišav, mil itd* itd.
Iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred akofijo Nt. 21.
62
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
9rmw ' Strokovni tedajl za dame In goepode iz boljših rodovfn bodo vsak ponedeljek in četrtek ob polu 8. zvečer (kurzl za bo-eton in drage, moderne plese. 4u07—8
Poeebne ure se dajo ob vsakem času aa vse stare in moderne plese po labki in hitro pojmljivi metodi, za zasebnike, za drutbe, t dvorani in v zasebnih hitah. — Prljave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v hotelu Mprl 8lonu", soba 73.
Z odličnim spoštovanjem Julij MoMer»f**t plesni učitelj.
|aZ=ggaZZ^Z^^
R. KIRBISCH, slaščičar
v Ljnfc>ljani, na laCongfi*o«iierxi trgali wt. 8
priporoma bogato zalogo najfinejših in slastnih
obeskov za božična drevesca
bonbonov, francoskega sadovja, čokolade, čajnega peciva, paclJeikO,   kompota,   vin, ruma,  Čaja, likerjev itd., lepili a trap, košaric, pokalnih bonbonov.
Tukaj Sna in zunanja naročila točno.
DaV K praznikom različne potice, prežce, plnce, 4uoo~4 šartelj  itd. itd.
V
i
• Najugodnejši pogoji I
*-       za zavarovanje.-*
EDINA
zavarovalna družba
ki Ima  1757 15
a**
zastopnika v Trstu.
Zavaruje na življenja In na dohodke — na vae načine po zelo m z kili pc stavkali.
f NataLčoej&a pojasnila daje ~W
glavni zastep za slovenske dežele
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I nad.
in njegova okr. zastopstva v vseh mest h in večjih krajih.
-l?
.Hi
Prenos obrti.
Najstarejša kleoarska in vodovodna obrt v Ljubljani je Nollijeva.
Podpisani sem odstopil z novim letom 19^6 to obrt
gosp. Josipu Stariha.
Pri tej priložnosti se zahvaljujem vsem svojim Čast tim naročnikom za izkazano mi dolgoletno zaupanje, in priporočam najtopleje svojega naslednika, gosp. Jos pa Stariha. p  g NOLLf.
Dne 1. jaonarja 1906 prevzamem obče znano
Nollijfivo kleparsko in v&dsvodiie obrt 7 Ljubljani
in se priporočam slavnemu občinstvu   za cenjena naroČila, ki jih bom izvrleval vestno in najceneje. Z odličnim spoštovanjem
Josip St rlha.
Sntpnlib Divo
(Liberška pivovarna in sladarna v Maffersdorfu na Severnem Češkem)
prvo* vrste specialiteta piva, ki se razpečava dvakrat na lOtO in sicer ob velikonočnem in božičnem Času se
bo letos točilo
v nedeljo, 24. decembra
in od tega dne naprej, dokler bo trajala skromna zaloga, v najbolj obiskanih restavracijah vse monarhije.
U Ljubljani se to točilo samo:
„pri Slonu"
(Karel Oton Schmidt)
2938-3
44155
33D
51
L4
YU2
Naj odličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. 70a ia Dobiva se v lekarnah in drogerijah
Za Božič! fflBgg« Za Boži«
Velika Izbera
božičnih daril
#
kakor   t u «11
3706 6
raznih predmetov za oRrašenje božičnih drevesc
liiMiiu'Kti  In  to% uriit«l4e*.t» Izdelata.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstva za naročila raznih najtl-nrj«lli tort in viMkovmlnejKa • kumif«« |»*-e<%». — V salogi imam različnih ifmcriuIli in r»kolnditlh bonbonow ter postrezam tudi ■ finimi desertnliul %lnl in raznimi likerji.
HP"" Fini Hir-iiisUi  peliuhovec. ~W
Tsak dan sveže nifdrnr, orrlintr in r. sinove  poller, HurkrlJ, pluec in drugo §**«-!% o, v pekarni pa fin domač rieii kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
JAK. ZALAZNI
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. 6.    S<r. Petra cesta št. 26.
I
*^.' 1^,- 'A' 'A'
Za novo leto!
BIKI
Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K.
Rezervni zaklad: rad 700.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
r
v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4°/. ter pripisnje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 1707—8
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštna hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4*1 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti In to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6° , izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne
papirje.
se sprejmo v boljiu družino pod imer nimi pogoji na stanovanje in braao.
Naslov pove npravniitvo »Slov. Naroda". 388 -7
V najem se da stara, renomirana
restavracija
v sredini Ljubljane,
Eventaelno je naprodaj tndi hifta, v kateri se  nahaja ta restavracija ie preko 40 let
Kje — pove npravnifitvo „Slov. Naroda**. 4073-3
Radi neznosne konkurence
Ć4
1)
se toči v vinski k>eti
pri Roži
v Iijubljanl
vino po znižanih cenah.
Izvreten dolenjski ceirek.
prej po 48 kr. sedaj liter po 40 kr. sladki refoško   .   .    „   „ 36
rebula.....,, 40
črni istrijanec . . „ „ 28 beli       „ .   .    f- 28
Kontoristinja
z večletno prakso se iSče za neko trgovino v Ljubljani. Pogoj : perfektna ate-nografloja in piaalka a strojem. Plača po zmožnostih od 100—140 K mesečno.
Kje — pove društvo „Merkur11 v Ljubljani.
Proda so
112 hrastov
(80 — 100 let starih) in
226 debelih smrek
na Boričevem (eno uro hoda od Novega mesta).
Natančnejše se izve pri lastniku Viktorju Rohrmannu v Ljubljani.
Knjižna novost!
jI. fiikerc:
Jlfučeniki.
Slike iz naše protireformacije.
Cena: broi. s izvirno risbo na naslovai strani 3 K,   eleg. Tez. A K BO h, po polti 2u h Teč.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniSka knjiga obsega petdeset epskih pesnitev is zgodoviae slovenske proti reformaeiji. Reakcija zoper protestantizem so je bila začela že sa Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljanska škofijske stolico Tomaž Hren, so se začeli bndi časi za slovenske protestante To reakcijo nam slika Aškerc r plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v ajenem duha. Taak iz-obraieH Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tndi ea slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pra?i mnčeaiki za svoje prepričanje, tako. da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenee 2J—145
Knjiga Je izšla t založb!
Lav. Sclnventnerja
t Iijubljanl.
Pelinkovac
P0K0RNY
IV   Recjstr. virctv. znamka.
Tek vzbujajoči In slastni
ZravniSko pogosto pripor.
Dobiva se v zadevnih trgovinah kavarnah itd.
Poizknsni poštni zavojček po 2/07 ali 4/035 litra po K 680 franko.
Tvornica mm likerje.
del. dr. POKORNY
Ustanovlj. 1862.
Kdor ima
(okrogel les) jih* lahko nemudoma proda po altdečib cenah:
Smrekove hlode 4 at dolgosti in od 28 cm debelosti caprej, kibični čevelj pa SO kr Jelkove      .    4 .      .     »»28.       „ „ „       „ 9
■ M
a
28
. 26 .
W *)
Borove       „    4 , Bnkove      »    4 „      „     „  , 28
Hrastove 2 „       9      w   „   28 w B n ,
„        frize (deščice) na kvadratni meter..........98»
vse peatavljeno na državni kolodvor Ljnbljana.
OdpoŠiljatve in ponndbe naaloviti je na: 8737-1
Parno žaso In tovarno parketoo o UubUani
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6
Za božična in novoletna darila!
Klobuke, čepice, razno moško
perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
priporoča
3855—h
Gr
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 14.
Kožuhe«
se radi opustitve odda po
izdatno zn žamh cenah.
Sričar <§ Stlejač v £jubljatii
Prešernove ulice št. 9 priporočata kot najbolj praktična darila ja
v • v
p
c
P
C
p
p P
P P
0
P
o%iciq£>
obleke 3or gospode, vrhne
suknje za gospode, ponočne
suknja 5a gospode, kožuhe W
$a gospode, lovske in mestne, i|
- gt>
deške obleke  vsake  vrste, ||
paleto $a dame, plašče 3a dame,   kostume 3a dame, kojuhaste boe, dekliško konfekcijo vsake vrste.
Zaradi po$ne sezone so cene
m m
P
P
P p
P P
P
P P P
jc/o znižane.
Jlustrovani ceniki zastonj in
franko.
3879-«
MA8I9