Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
m m « * m     t   — mm — • d Ani W A O f hi A
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštna predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski diom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pdsma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jutfojlavifo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo m Mečno 15 Dm.	Malih oglasov, ki služijo v posredovale in sociialne nam«M delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para« Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovske^* značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankiraio.
Štev. 19.	Sobota, 7. marca 1931.	Leto VI.
Odstranjena konkurenca v oboroževanju Francije in Italije.
Hcnderson in Alexander o sporazumu z Italijo.
Proti moskovskemu justtfnemu umoru.
izjava inozemske delegacije socijal-nodemokratične stranke Rusije (menševiki).
Delegacija socijalnodemokratič-ne stranke Rusije je izdala naslednjo objavo;
Prvega marca prične v Moskvi ena najbolj sramotnih sodnih komedij, pri kateri naj izpovedi notoričnih provokaterjev in s terorjem izsiljene izjave nesrečnih obtožencev služijo kot dokaz proii onim, ki jih hoče sovjetska vlada napraviti odgovorne za vse strašno trpljenje ljudskih množic.
Sedanji proces hočejo boljševiški diktatorji izrabiti proti centralnemu odboru socijalnodemokratične stranke Rusije. Pridržujemo si pravico, da bomo obširneje razpravljali o ju-stični komediji, ko izvemo natančno besedilo obtožnice in uspeh pred-preiskave. Toda že sedaj moramo kot inozemska delegacija stranke, ki ie priključena socijalistični internaci-jonali, izjaviti prav odločno naslednje:
1. Proti naši stranki naperjene obdolžitve, da smo se udeleževali 'škodljivega« protirevolucionarnega delovanja, ga organizirali in se vezali z	buržuazijo,	sprejemali	od
nje denar ter delali za gospodarsko ali finančno blokado Rusije ali celo
vojaško intervencijo imperialističnih držav proti Rusiji, stoje v tako ostrem nasprotstvu z našim znanim stališčem in politiko ruske socijalne demokracije, da je notorično obre-kovalni	značaj	take	obdolžitve	za
vsakega vestnega človeka brez nadaljnjega gotova stvar, kakor je to tudi že socijalistična delavska inter-nacijonala javno izpovedala.
2. Naša stranka, ki so jo boljše-viki, ki ne trpe nobene druge politične stranke v sovjetski Rusiji, oropali vsakršne legalne eksistence, je zaraditega prisiljena, kakor ob času carizma,	vršiti	svojo	propagando	in
agitacijo	potom	tajnih	organizacij,	ki
jih vodi v sovjetski uniji pisarna centralnega odbora. Toda ta biro ni nikoli bil in ni nkoli mogel biti iz tistih 14 menševiških članov, ki so na zatožni klopi, ki jih je velika večina že pred desetinki leti in več zapustila našo stranko in se niso več vrnili v našo stranko ter jih naši pristaši niti ne poznajo ne. Med njimi so, ki niso nikdar pripadali stranki. Ce so torej Groman, Suhanov in Šer res izjavili, kakor trdi obtožnica, da so tvorili 1928 centralni biro socijalnodemokratične delavske stranke Rusije, te* d.ai se more to smatrati le kot laž v sili, da bi rešili svoje življenje. Pred letom 1928, kakor tudi po tem roku, so tvorile naš odbor čisto druge osebe. Ne Groman, ne Suhanov, ne šer niso nikdar pripadali temu odboru in mu tudi niso mogli pripadati.
3. Naša stranka ni ne 1928 ne ob kaki drugi priliki, niti v Rusiji, niti kot inozemska organizacija, iz-premenila svojega načelnega stališča, zlasti ne v smeri, da bi priznala metode gospodarskega »oškodovanja« ali tujo intervencijo. Pooblaščenci, ki jih je naša stranka tupa-tam poslala kot delegacijo v sovjetsko unijo, med drugimi tudi v obtož nici omenjenega sodruga Braunstei-na, se niso nikdar bavili z »izpre-niembo našega načelnega stališča«. Kar se tiče sodruga Abramoviča, ni la, odkar je bil leta 1920 prisiljen zapustili sovjetsko Rusijo, nikdar potoval v Rusijo ne 1928 ne ob kaki drugi priliki.
V imenu angleške delavske vlade ! sta posredovala v Rimu za sporazum j glede pomorskega oboroževanja Hen-derson in Alexander. Sedaj izjavljata j med drugim: Dogovor preprečuje to, kar je pretilo, namreč poživitev konkurence v pomorskem oboroževanju med obema, zlasti prizadetima drža-
Nemški državni kancler Briining se zamore vzdržati na vladi samo s podporo socijalistov. Kakor hitro mu socijalisti odrečejo pomoč, je konec njegovega vladanja. Toda Briining bi rad tako, da bi šli socijalisti čez drn in strn za njim, kar pa ni mogoče. Sedaj je na dnevnem redu zopet kočljiva zadeva, in sicer dovolitev
Predsednik zunanjega odbora, se nator Borah v Zedinjenih državah, je ponovno priporočal, da naj Zedinjene države priznavajo sovjetsko Rusijo.
Normalne razmere s sovjetsko Rusijo ne pomenijo, da odobravamo
Nova stranka na AngleSkem.
Bivši pristaš delavske stranke Sir Mosley ustanavlja novo stranko.
Bivši minister delavske stranke Mosley je z nekaterimi poslanci izstopil iz delavske stranke, ker mu politika delavske stranke ni všeč. Z njim je izstopil iz vlade tudi Baldvi-nov sin. Mosley pripada inteligen-tom in je velik bogataš, torej ne pripada veliki strokovni organizaciji, ki tvori pravzaprav angleško delavsko stranko. Politika delavske vlade mu ni všeč, ker hoče vlada v svrho pomoči nezaposlenim in odprave nezaposlenosti obremeniti bogastvo. Sedaj osnuje novo stranko, o kateri pa dvomimo, da bi uspevala.
4. Kar se končno tiče fantastične vsote 280,000 rubljev (1,800.000 Din), ki jo je baje dozdevni tajnik odbora v letih 1929—1930 prejel od naše inozemske delegacije, ki da je denar prejela od socijalistične stranke Nemčije, je la smešna trditev pojasnjena, če primerjamo vsoto z resničnim proračunom, s katerim je inozemska delegacija ob dotičnem času razpolagala, in s katerim je krila le vse druge izdatke in izdajala v inozemstvu list »Der Sozialistische Bo-te«, dalje krila deficit ruske stranke in pa stroške za številne naše ujetnike in izgnance v sovjetski Rusiji. Račun prejemkov in izdatkov naših delegacij je tajništvu socijalistične delavske internacijonale vedno na vpogled in pregled. Med prejemki v letih 1929-30, ki se zbirajo z zbirkami med našimi somišljeniki v Ameriki in Evropi, kakor tudi s subvencijami socijalističnih delavskih bratskih strank, ni socijalnodemokratič-na delavska stranka Nemčije zastopana niti z eno marko.
Berlin, 28. februarja 1931. Inozemsko zastopstvo socijalnodemokratične stranke Rusije.
T. Dan, predsednik.
vama. Če bi se bila ta konkurenca pričela, bi bila pokvarila atmosfero na bodoči razorožitveni konferenci. Neposredni vpliv bo, da bodo naše tri dežele na razorožitveni konferen-, ci ponajbližje sodelovale in ne bodo ; sklepale nikakršnega pakta proti : drugim deželam.
kreditov za oklopno križarko B. Za to pa socijalisti ne morejo glasovati. Briining pa preti z demisijo. Kaj bi se po tem zgodilo, ako bi res se-! danja vlada demisijonirala, se sicer ne ve, kljub temu pa socijalisti ne morejo pristati na vse, kar bi vlada hotela, ker že do sedaj so mnogo žrtvovali, kar so nasprotniki izrabili.
komunizem, tako je rekel, ampak le, da nimamo strahu pred to doktrino.
Gospodarski odnošaji med obema državama so že itak precej živahni, zato je priznanje samo teoretično-i_olitičnega značaja.
Pot k diktatorski oblasti predsedni' ka republike.
Pravosodni minister Czar je izdal ustavni načrt. Predsednika republike bodo volili s plebiscitom, in sicer dva kandidata. Enega predlagata parlament in senat, enega pa predsednik republike. Če bi predsednik republike ne mogel predlagati kandidata, ga predlaga ministrski predsednik ali kak drugi član vlade. Predsednik ima končno pravico, imenovati vlado, odgovorna pa je vlada parlamentu. Predlog nezaupnice vladi mora staviti četrtina poslancev. Poleg tega bi se po novem načrtu ustave pravice predsednika znatno razširile.
Ta proces, ki se je te dni vršil v Moskvi, je povsem podoben znanemu industrijskemu procesu, kjer so obtoženci še več priznali, kakor so bili obtoženi ter končno skesano prosili za — milost.
Tudi v tem procesu razkrivajo obtoženci vse svoje načrte. Trdijo, da so bili v zvezi z meščanskimi strankami, socijalnimi demokrati ter da so prejemali denar iz inozemstva od najrazličnejših korporacij in doma organizirali protirevolucijonarno gibanje.
Iz pomanjkljivih poročil ni mogoče presoditi krivde obtožencev. Jasno pa je, da obtoženci pravi stran-karji niso ter so, če so se res udeleževali protirevolucijonarne akcije, nasedli agentom provokaterjem.
Ko je te dni prečital državni pravdnik iz berlinskega »Vorvvartsa« članek, da stranka ni v zvezi z obtoženci in da so izjave izsiljene, so na njegov poziv vsi zopet potrdili svoje izjave in obtoženec Groman se je s solzami v očeh zahvaljeval, da je policija tako lepo ravnala z njimi.
Proces ima morda res nekaj ozadja, ki pa s socijalističnim gibanjem ni v zvezi, pač pa se izrablja proti socialističnemu delavskemu gibanju.
Naša katoliška akcija in socializem.
Naši katoliški akcijonaši bi radi pričeli zopet enak boj proti socija-lizmu kakor so ga vodili ob početku delavskega gibanja. Stara metoda je, kadar ni več stvarnih argumentov, da se prične borba s smešenjem, blatenjem in — obrekovanjem.
V prvih početkih so tedanji klerikalci trdili, da je socijalizem proti veri in narodu. Med delavci to ni zaleglo, pa so si izmislili psovke za delavske funkcijonarje »mokrači« in »rdečkarji« (pokojni Železnikar je imel rdečo brado). Toda bolj ko so se šopirili, bolj je raslo delavsko gibanje, ker so pač bili delavski interesi močnejši kakor surovo zmerjanje.
V zadnjem času pa zopet opazujemo v glasilih katoliške akcije novo metodo proti delavskemu gibanju. Ponovno so že povdarili listi katol. akcije, da za njihovo cerkev ni ne so-cijalizma ne proletarijata. S tem hočejo povedati, da je socijalizem in delavsko gibanje za nič, če ni podrejeno cerkvi in če misli in govori o socijalizmu.
Prav nam je, da gospodje to enkrat jasno povedo. Svetujemo jim pa obenem, ee zanje ne eksistira socijalistična veda, da o njej molče, pa puste, da se bavijo z njo tisti, ki imajo interes na njej in vero vanjo.
Italija dobi posojilo v Ameriki.
Prihuljeni italijanski imperijalizem.
Z ozirom na pomorski dogovor med Francijo in Italijo so se pričela v Ameriki pogajanja za večje posojilo, ki naj bi znašalo vsaj sto milijonov dolarjev.
Koliko po2re militarizem.
Francija in njen proračun.
Povodom razprave francoskega proračuna je poročevalec Bouillon-Lafont izjavil, da se je kadersko stanje znižalo napram onemu iz leta 1914 od 886.000 na 437.000 mož. Nasprotno pa je trdil socijalistični poslanec Chauffet, da podatki poročevalčevi ne odgovarjajo, kajti celokupni izdatki za vojaštvo znašajo 19 milijard frankov. Čisti vojni proračun res izkazuje samo 12 milijard, toda ostalih 7 milijard pa je skritih v raznih drugih budgetskih postavkah.
V	letu 1913, je rekel Chauffet, je znašal vojni proračun 7 milijard.
Sporazum v Indiji
med Ghandijem in Anglijo.
Med Ghandijem in indijskim finančnim ministrom George Schusterjem je dosežen popoln sporazum glede solnega monopola.
Nemški zunanji minister dr, Cur* tius na Dunaju. Dne 3. t. m. je obiskal nemški zunanji minister dr. Curtius Dunaj. Avstrijci so delali za ta obisk precejšnjo reklamo, kar je zbudilo v državah bivše velike antante nekoliko nezaupanja. Namen obiska je gospodarsko zbližanje in sodelovanje obeh držav predvsem, čemur naj služi zenačenje zlasti juridične pa tudi druge zakonodaje. Vprašanje priključitve Avstrije Nemčiji je sicer odgo-deno, vendar ima sodelovanje z Avstrijo za Nemčijo dalekosežen pomen, ker si ji s tem odpirajo vrata proti vzhodni Evropi in v Orient.
Socijalisti v Nemčiji in vlada.
Briiningova vlada odvisna od socijalistov. — Kredit za križarko B.
Amerika prizna Sovjete.
Pred priznavanjem Moskve v Zedinjenih državah.
Revizija poljske ustave.
Anketa o odpiranju in zapiranju obratovalnic ter o delovnem lasu.
Delodajalci odklanjajo vsak razgovor o reviziji sedanje uredbe.
Napovedana anketa o odpiranju in zapiranju obratovalnic ter delovnem času se je vršila v petek, dne 27. februarja t. 1. pri ljubljanski banski upravi. Na anketi so bile zastopane delavske in delodajalske korporacije in organizacije. Tako predvsem Delavska zbornica, zveza privatnih nameščencev, živilska organizacija od strani nameščencev; od strani delodajalcev pa trgovska in obrtna zbornica, gremij trgovcev, pekovska zadruga, zveza obrtnih zadrug itd.
Zastopnik trgovske in obrtne zbornice je izjavil, da je sedanja tozadevna uredba dobra ter da naj ostane taka, kakršna je.
Zastopniki delojemalcev in nameščencev so navajali nedostatke sedanje uredbe, zlasti so povdarili, da je deseturni delavnik nepotreben in predolg ter da ravno ta določba največ škoduje reelni trgovini, ker se obrati ne zapirajo ob enotno določenem času in ker ni delovni čas enak z obratovanjem. Temu nazira-nju so se pridruževali tudi nekateri zastopniki delodajalcev, ki so tudi povedali, da popolnoma zadostuje, če so obratovalnice odprte maksimalno osem ur na dan.
Kljub temu deljenemu mnenju, ki je govorilo za stališče nameščencev, so oficijelni zastopniki delodajalskih korporacij odklonili vsakršen nadaljnji razgovor o reviziji uredbe o odpiranju in zapiranju obratovališč.
Naravno je moral zastopnik banske uprave anketo brez uspeha zaključiti, ker delodajalci niso hoteli dalje razpravljati o predmetu.
Z ozirom na to, ker ni bilo mogoče doseči na anketi soglasja, bo banska uprava pozvala delavske in nameščenske kakor tudi delodajalske korporacije, da stavijo glede odpiranja in zapiranja obratovalnic ter delovnega časa konkretne predloge, na podlagi katerih izda potem banska uprava eventualno novo uredbo o odpiranju in zapiranju obrtnih lokalov ter delovnem času v prizadetih strokah.
Avstrija dobi gospodarskega diktatorja. Avstrijski kancler Ender je povedal, da bo pooblastil višjega u-radnika z diktatorstvom, da izvede upravne reforme. Ender hoče štedi-ti. To pot si je izbral, češ, da je preveč nevarno, ako bi časopisje o tem mnogo pisalo. Dalje trdi kancler, da zadeva ni naperjena proti državnemu uradništvu.
Peter Volkač:
Zadnja pot.
Utrujena je prišla perica Ana domov. Veliko culo perila, ki jo je prinesla iz mesta na glavi, je vrgla v kot in oddahnila se je z globokim vzdihom. Zunaj se je že mračilo. Prižgala je petrolejko. Izba se je zbudila iz teme. Nato je zakurila pečico in pustavila posodo vode za čaj. Težke misli so je spremljale vso pot do do-m?'. zdaj je niso zapustile. Na mizi je ležalo pismo. Včeraj ji je pisal sin, da se mu slabo godi, da je pogosto lačen in bolan. Ano je skrbelo. Sedla je k mizi, odprla predal in vzela iz njega belo šatuljo, kjer je imela spravljene svoje važne stvari. Tudi nekaj prihranjenega denarja je bilo med njimi. Ana je štela, računala, u-gibala, nazadnje se je odločila, da pošlje sinu ta mesec nekoliko več, kakor navadno. Dolgovi bodo že počakali, tako si je mislila dobra mati Ana, ko je odštevala denar svojemu sinu, ki je študiral v velikem mestu daleč od doma.
V	beli šatulji je zagledala tudi sliko svojega Franca. Rada ga je imela, ko je moral v vojno. Ni ga bilo več nazaj. Za spomin ji je zapustil sina — niti poročiti se nista utegnila. Tako je gledala Ana pred seboj vso svojo
Doma in
Za moderno upravo naših mest.
Dne 2. t. m. se je vršila v Beogradu seja širšega poslovnega odbora Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Razpravljalo se je predvsem o načrtu novega zakona za mestne občine. Dne 3. t. m. je posebna deputacija, v kateri so bili med drugimi zagrebški župan dr. Srkulj, beograjski podžupan dr. M. Stojadinovič in ljubljanski župan dr. D. Puc, predložila predsedniku vlade spomenico glede enotne modeme uprave naših mest.
—	Vlada bo upravičene želje upoštevala. Odbor je v svojem komunikeju objavil samo, da je predložil spomenico in da se temeljito posvetuje.
Cene kruhu gori, cene kruhu doli! Tekom zadnjih treh ali štirih mesecev vodi naše časopisje borbo za upravičeno znižanje krušnih cen, ki so z ozirom na cene žita in moke daleč pretirane in tudi z ozirom na to, ker krušne cene v vseh ostalih mestih izven Slovenije, vsaj približno, odgovarjajo nakupnim cenam moke. Končno je tudi oblast posegla vmes. Določila je težo in cene kruhu, ki bi bile še vedno precej višje kot so n. pr. v vojvodinskih mestih in tudi v samem Beogradu. Toda peki v Dravski banovini so se obregnili ob te uradne določbe in celo izjavljali, da so to cene samo za »cajtunge«. Na take dovtipe ni nikdo reagiral, čeprav je javnost pričakovala, da se bo proti neposlušnim podjetnikom kaj ukrenilo. Toda med tem je že mnogo vode poteklo po Dravi in Savi, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Pač: Pred kratkim so bili konzumenti neprijetno iznenadeni, ko so čitali, da so se cene kruhu v nekaterih naših mestih zvišale, namesto znižale. Kaj je temu povod? Govori se, da povišanje carine na u-voz žita in moke za sto odstotkov. To bi tedaj pomenilo, da so se žitne cene vsaj na domačem trgu zvišale. Toda če bi to tudi držalo, tedaj še zaenkrat absolutno ni povoda vsaj za zvišanje cen ne. Ampak — naše oodnebje je dokaj različno. Medtem ko je v enem kraju preveč vlage, vlada v drugem kraju že strašna suša. Te dni smo na naše največje začudenje čitali. da se je v Zagrebu neka pekovska zadruga ponudila mestni občini, da je pripravljena z njeno pomočjo postopno znižati krušne cene za 12—15 procentov. S ponudbo se bo uprava mesta Zagreba v kratkem bavila. Kolikor nam je znano, so cene kruhu v Zagrebu že dosedaj bile nižje kot v Mariboru, Celju in Ljubljani, če ravno leži Zagreb na periferiji Dravske banovine. Torej medtem, ko se drugod cene kruhu znižujejo, se v Sloveniji višajo. Kaj pravijo merodajni krogi k temu?
zgodovino. Samo delo in skrbi so jo prepletale, le malo je bilo vmes veselih trenutkov. Edina tolažba ji je bil sin.
Dolgo je sedela pri mizi in si podpirala glavo z rokami. Nepremično je zrla v sinovo pismo. »Kaj je ž njim? Kako živi?« se je spraševala v mislih. — Voda je vrela v posodi za čaj, ogenj je prasketal v pečici in svetli plameni so švigali skozi železna vratca v izbo. — Ana je mirno sedela in mislila.
Na lesene stopnice so udarili trdi ; koraki. Počasi so se vzpenjali vedno j višje in višje. Z veliko težavo je sle- j dil udarec udarcu, kakor onemogel let ptiča so odmevali po temni veži.
Ana se je prestrašila. Slišala je #mučno sopljenje in dolge pritajene 1 vzdihe, ki so se oglašali za vrati. Vsa zabledela od strahu je prisluhnila. —-Zunaj so drseli človeški koraki. — Naenkrat je zagrmelo po lesenem podu, za vrati se je zgrudil človek. Ana je kriknila. Planila je k vratom in jih odprla. Zelenkasta svetloba se je razlila črez človeka, ki je ležal na hodniku in glasno dihal.
> Moj sin! Moj sin!« je zakričala Ana in se sklonila nad mladeniča. Valko! Moj Valko! je odmevalo po temnem hodniku in dvoje mladih oči se je zagledalo v materin trpeči
po svetu.
Velik komunistični proces v Beogradu se je pričel v torek, dne 3. t. m. Zagovarja se pred državnim sodiščem za zaščito države 40 oseb (F. Deutschbauer), od katerih jih je 11 pobegnilo iz naših krajev. Obtožnica
obseza 93 s strojem pisanih strani. •
Tretja konferenca o carinskem premirju, ki jo sklicuje Društvo narodov, prične zborovati dne 16, t. m, v Ženevi.
Kdo je hotel v Avstriji uprizoriti puč? Avstrijski notranji minister inž. Winkler se je udeležil nekega zbora državne kmečke zveze nq Čehoslo-vaškem, ki se je vršil v Teplicah. Minister je med drugim izvajal: »S pomočjo takozvanega samoobrambnega gibanja ter pod asistenco gotovih tovarniških inženjerjev in gotove veleindustrije so nekateri hoteli prevzeti moč v Avstriji v svoje roke, Ta sistem je zadal najtežje rane našemu gospodarstvu in je celo posto-jala nevarnost za sam obstoj države* Ni dvoma, da se z diktaturo in nasilno politiko kmetu ne more koristiti. Radikalizem prinaša samo nesrečo ter gospodarsko propadanje. Mi moramo voditi politiko razuma.«
Prošlo nedeljo so gornještajerski heinmehrovci hoteli prirediti v Kap-fenbergu protestni shod zoper redukcije plač pri alpinski montanistični družbi. Ker se je pa takoj raznesel glas, da delavstvo ne bo trpelo te nove heimwehrovske hinavščine in da se pripravlja neka protiakcija, je oblast to zborovanje prepovedala. Prišlo je kakih 200 petelinjih peres, ki pa so se takoj pobrali in odkorakali proti Brucku, češ, bodo pa popoldne tam imeli shod na Glavnem trgu. Delavstvo je spremljalo njih odhod z žvižganjem. Prišedši v Bruck, je pa pričakovala na Glavnem trgu Heimwehrovce 2000 glava množica delavcev, ki je žvižgala in vpila: »Ab-zug; vi sami ste krivi, če danes družba znižuje plače, ker ste razbili delavsko enotnost. Kako si upate še danes nastopiti v imenu nekega delavstva in mu sipati pesek v oči!« Razjarjena množica je »petelinovce« dobro premikastila in le orožništvu se imajo zahvaliti, da se jim ni kaj hujšega zgodilo.
Akcija za razdolžitev železničarjev — v Avstriji. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic se baha z načrtom razdolženja železničarjev. Uprava ima sicer neko vsoto v ta namen rezervirano, ki pa baje ne zadošča. Zato so stopili merodajni krogi z denarnimi zavodi v pogajanja, ki bi dali saj 100.000.000 šilingov na razpolago. Ali bi ne bila slična akcija tudi pri nas potrebna, saj so naši železničarji preko ušes zadolženi? Prvi začetek razdolževalne akcije pa bi bilo izplačilo razlik.
obraz. — Prišel sem domov, da umrem pri tebi, mati! Tako so govorile bolne oči, ustnice so molčale.
Ana mu je pomagala v posteljo. Skuhala mu je čaja, odrezala kos kruha in mu zvesto postregla.
Kmalu je prišel k zavesti in pogovarjala sta se z materjo dolgo v noč. Kašljal in hropel je pri vsaki besedi, ki jo je izgovoril.
»Valko, povej mi, kako si živel v daljnem mestu?« ga je vprašala Ana in sin ji je začel razlagati o svoji trnjevi poti:
»Ko sem prišel v neznano mesto, mi je bilo vse tuje in neprijazno. Preskrbel sem si podstrešno sobico za denar, ki si mi ga ti pošiljala. Za hrano sem si moral zaslužiti sam. Najprej sem učil druge študente, nato sem pa dobil službo v neki knjigarni. Razprodajal sem knjige. Zaslužek je bil premajhen. Velikokrat sem stradal in zeblo me je v mrzli sobi. Zbolel sem m izgubil službo. V tistih težkih dneh mi je pomagal prijatelj, ki je sam revež in bolehen. Prišel je k meni in mi pravil o svetu. Pripovedoval mi je, kako razsipno žive nekateri študenti. Vsaki večer so na zabavah, prirejajo plese, popivajo in mečejo denar od sebe. Mi pa stradamo in se ubijamo. Krčil je pesti, od sovraštva se mu je nagubalo čalo in
Socialistično - komunistična večina v nemškem parlamentu. Vsled eksodusa hitlerjevcev ter nacijonal-cev imajo v nemškem parlamentu socijalisti in komunisti veliko večino-Tako je bil n. pr. predlog socijalistov, da se dovoli uvoz zmrznjenega mesa v množini 20.000 ton, sprejet z 223 proti 139 glasovom, čeravno je minister Schiele zelo svaril pred takim sklepom, ker se v nemško-agrarnih krogih bavijo z idejo prepovedi uvoza vsakršnih živil iz inozemstva. Sedaj so socijalisti ponovno vložili predlog, naj se dvigne prepoved filma »Na zapadu nič novega« ter upajo, da bodo tudi s tem predlogom prodrli.
Film proti propagandi za razorožitev. V Franciji se predvaja od nedelje film, zlasti po deželi, ki ima namen oslabiti propagando za razorožitev. Film se bo predvajal do konca aprila in slika oboroževanje ruske, nemške in italijanske vojske
—	Radovedni smo, katera tovarna orožja je film naročila in plačala.
Angleška volilna reforma. Angleška poslanska zbornica je sprejela volilno reformo. Angleški volilni red je gotovo najstarejši, kar jih postoja. Delavska vlada je končno pomedla z zastarelimi privilegiji na Angleškem. Ostal je le še večinski proporc, to je kandidat, ki dobi vsaj en glas več kot pa katerikoli nasprotni kandidat, je izvoljen.
Zakon o sindikalnih organizacijah v Angliji je v komisijski razpravi na letel na odpor sklenjene fronte liberalcev in konservativcev in je delavska vlada ostala z 31 proti 37 glasovom v manjšini. Ker Macdonald potemtakem ne more upati, da bi biJ zakon v spodnji zbornici sprejet, ga bo najbrž umaknil.
Znani marksistični teoretik Rja-zanov, ustanovitelj in ravnatelj moskovskega Marks-Engelsovega inštituta, je bil obdolžen, da koketira z menševiki in jih podpira, kar pomeni izdajo na komunistični stranki.
Turški parlament bo razpuščen. Predsednik republike je na nekem shodu sporočil ljudski stranki, da je sklenil razpustiti parlament in takoj razpisati nove volitve.
Iz moskovskega procesa. V razpravi proti menševikom je bil zaslišan tudi glavni krivec v industrijskem procesu Ramsin. Pričal je popolnoma v zmislu obtožnice in trdil, da je sodeloval z obtoženci. Prof. Kondriatis pa je potrdil, da so obtoženci delali z njim sabotažo proti državi. Gre, kakor naročeno.
Einstein o pacifizmu. Profesor Einstein je imel na kolodvoru v Chicagu nagovor na množico, ki ga je spremila pri njegovem odhodu. Einstein je med drugim rekel glede mirovne akcije, da bi ne koristilo u-stvarjati velikanske organizacije pacifistov. Edina pot za resnično do-
udaril je s pestjo po mizi. Razumel sem ga. Tudi v meni je zavrela kri. Skočiti sem hotel iz postelje in zbežati na ulico. Napovedal sem boj hudobiji in nesramnosti, a bil sem preslab, nisem mogel vstati. Tedaj sem se zmislil nate mati in sem ti pisal. Odšel sem na pot k tebi, izmučen in strt od življenja.«
Počasi je govoril, sapa mu je silila iz grla in mati ga je mirno poslušala. Spoznala je njegovo trpljenje in obenem bol neštetih mladih ljudi, ki so šli v življenje iskat sreče.
Valko je zaprl oči. Kakor sen se mu je zdela vsa dolga pot do doma in mati mu je bila v poslednji uri kakor odrešenik. Čutil jo je pri sebi dokler ni spet padel v nezavest in se ni več zbudil iz nje.
Dolgo je jokala perica Ana za svojim sinom. Lasje so ji osiveli, v obraz so ji stopile temne gube. Ostala je sama, zapuščena od vseh.
V	tistih dneh so priredila razna dobrodelna društva »nabiralni dan za uboge študente« in meščani so hvalili to lepo človekoljubno zamisel To je bila velika misel za procvit človeške družbe.
Valko je odšel in za njim odhajajo drugi, Ana je jokala in danes tudi jočejo matere. In ta materin jok spremlja strašna kletev.
PRI ZIMSKEM ŠPORTU,
OB MRZLIH DNEVIH
NIVEKREME
In sice' poprej vdrgniti, predno gresfe ven na mrzli zrak Nlvei krema pronikne popolnoma v kožo in ne pušča bleska za sebol, napravi jo odporno proti \ etru in viemenu. Nivea-krema prepreči, da koža razp ka ali da postane hrapava, — Vdrg-n te si predno se podaste spat, vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo.
 	Z	radostjo	boste	konstatirali,	kako	meh-
ka in fcibKa je vasa ~o^a, ce ju potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. Nlvea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je dru*e kreme za kožo, ki bi vsebovala kožo negujoči EUCERiT.
Doze po 5—, 10— in 22*— Din — tube po 9*— in 14*— Din. Izdelovatelj v Jugoslaviji:
Jugosl. P. Belersdorf & Co., d. s. o. J. Maribor, Gregorllleva ulica 24.
sego pacifizma je odrekanje vojaške službe.
Serijo slik za staro in mlado otvarja današnji oglas »Zlatice«. Naj ta serija razvedri oko, navaja k čistosti in poziva k posnemanju! Matere in otroci, tete in nečakinje bodo sigurno z zanimanjem zasledovale zgodbo.
Požar v Trockijevi vili. V Carigradu, kjer prebiva iz Rusije izgnani bivši vrhovni poveljnik in organizator rdeče vojske, je nastal v njegovi vili požar, ki je domala uničil vilo.
Sleparije pri poljski državni loteriji. Dne 2. marca bi se imelo vršiti glavno žrebanje državne loterije, katere glavni dobitek znaša 75.000 dolarjev. Tik pred žrebanjem je prosil nek igralec predsednika, naj bi se prepričal, da-li se zares njegova številka nahaja v kolesu sreče. Izkazalo se je nato, da ne samo, da njegove številke ni bilo v kolesu, temveč da je manjkalo 50.000 številk. Nato je nastalo strašansko ogorčenje in se je žrebanje moralo odgoditi.
Že zopet nesreča v cerkvi. V glavni cerkvi v mestu Petralia v Italiji se je med mašo podrl en del zidu. Trije verniki so bili ubiti. Kako da je kaj takega sploh mogoče?
Avto padel 50 metrov globoko v prepad. Iz Landecka na Tirolskem poročajo: Avto tamošnjega hotelirja Koblerja, s katerim se je peljalo šest oseb v Wiesberg, je strmoglavil v globočino 50 metrov. Samo eden potnik je imel pričujočnost duha ter je pravočasno skočil iz voza, ostali pa so vsi padli v prepad, kjer so obležali v razbitem vozu težko ranjeni.
V Mojstrani pri Jesenicah na Gorenjskem je v petek, dne 27. februarja t. 1. umrl Jože Pintar. Pintar je bil rojen 14. septembra 1874 ter je navedeni dan umrl za tuberkulozo. Po poklicu je bil železničar, najprej na Gorenjskem, mnogo let pa je bil skladiščnik na Jesenicah, dokler ni pil vpokojen. Jožeta Pintarja, tega treznega ln resnega nvoža je poznala vsa Gorenjska zlasti pa železničarji, ker je vodil mnogo •et jeseniško podružnico železničarske or-ganizacije. Član svoje strokovne organizacije ;e bil 30 let. Pintar pa ni deloval samo v strokovni organizaciji, marveč je posvečal v enaki meri svoje moči in svoje vrline tudi socialističnemu delavskemu gibanju. Kako je spoštovalo delavstvo pokojnika, je dokazal pogreb, katerega se je udeležilo delavstvo v tako velikem številu, da Mojstrana še ni videla podobnega počaščenja pokojnika. Pogreba se je udeležila tudi organizacija železničarjev, katere zvesti član je ostal Pintar do zadnjega. Spomin na vzomeiga in resnega delavca v delavskem gibanju naj ostane v nas kot pobuda k enako požrtvovalnemu delu, kakor ga je vršil nad trideset let pokojnik.
Veličasten pogreb, kakršnega Kranjska gora še ni videla, je bil dokaz, kako priljubljen je bil s. Pintar. Pri pogrebu so. bili zastopani jeseniški kovinarji z godbo, pevci iavorniške »Svobode« pod vodstvom s. Mencingarja, dalje pevsko društvo »Sloga-« iz Hruščice pri Jesenicah in zastopstvo železničarske organizacije. V imenu zadružnikov in jeseniških kovinarjev sc je ob odprtem grobu poslovil od dragega sodruga s. "Toman Franc in s. Ravnik kot zastopnik SŽJ. — Blag mu spomin!
Ljubljana.
Iz II. gastronomske razstave v Ljubljani (2. marca 1931). Javna kuhinja in brezalkoholna gostilna v Ljubljani v Delavski zbornici je v svojem jako lično opremljenem oddelku razstavila kuhalni zaboj za prenos hrane v tovarne in druga delavska središča. V tem zaboju, ki je določen za 25 kosil, se vidi tri vrste posod iz aluminija, eno nad drugo, za juho, odnosno meso, prikuho itd. Izkušnja je dokazala, da se v takem zaboju ob najhujšem mrazu prenese hrano v prav gorkem stanju daleč iz kuhinje. Za ta kuhalni zaboj je veliko zanimanja, kajti njegova uporaba je v korist delavcu in delodajalcu Naš skromen delavec v tovarnah se običajno zadovoljuje z mrzlim kosilom (kos slanine in kruha itd.). To je slabo za njega in za delodajalca, kateremu mora biti na tem, da ima zadostno hranjene delavce. S pomočjo kuhalnega zaboja pa dobi delavec gorko in cenejšo hrano, kakršno more po nizki ceni dobavljati le tako veliko podjetje, kakor je Javna kuhinja v Delavski zbornici v Ljubljani.
Maribor.
Delavska predstava Frankove vojne drame »Karol in Ana« se vrši v soboto zvečer. Vstopnice po znižani ceni (od Din 2.— do Din 12.—) se dobe v upravi »Delavske Politike«, knjižnici Delavske zbornice in papirnici Ljudske tiskarne še v soboto do 4. ure popoldne. Zvečer veljajo navadne cene! Segajte po njih in si oglejte to krasno predstavo!
VI. redni letni občni zbor Glasbenega društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob 14. uri v dvorani hotela »Orel« (III. nadstropje, vhod Slovenska ulica). — Člani in prijatelji godbe se prosijo, da se občnega zbora z družinskimi člani polnoštevilno udeležijo. Po končanem občnem zboru sledi prosta zabava, z nastopom godbe na lok in pihala. — Odbor.
Dva mariborska vlomilca pod
ključem. V zapore tukajšnjega okrožnega sodišča sta bila izročena 30 letni krojaški pomočnik B. Majer in 22 letni brezposelni Poschl Franc. Pri zaslišanju na policiji sta priznala /lom v trafiko Poljanec v Strossma-lerjevi ulici in poizkušen vlom v trafiko Štraus v Marijini ulici. Namenjena sta bila tudi isto noč izvršiti vlom v Ljudsko tiskarno, kar pa se jima je ponesrečilo, bržkone radi tega, ker se v Ljudski tiskarni tudi ponoči dela. Obdolženca sta dalje osumljena, da sta izvršila vloma v noči od 31. januarja na 1. febr. t. 1. v trafiko Marije Dencl na Betnavski cesti in v gostilno Čolnik.
Smrtna kosa. V pondeljek so pokopali železničarja Josipa Rosmana, ki je umrl v 58. letu svoje starosti. Preminuli je bil dolgoletni član svobodne železničarske strokovne organizacije, deloval pa je tudi v raznih delavskih kulturnih in pevskih društvih. Kako priljubljen je bil med svojimi sodelavci, je pokazala velika udeležba pri njegovem pogrebu.
Občni zbor podružnice živilskih delavcev se vrši v nedeljo, dne 8. marca 1931 v društvenem lokalu »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Na dnevnem redu je tudi. poročilo o poteku plenarne seje društva v Ce l;u, o konferenci v Beogradu in predstoječem občnem zboru društva, ki se bo vršil v Ljubljani.
Občni zbor SK. Svobode Maribor. V torek, dne 24. februarja t. 1. se je vršil dobro obiskani občni zbor športnega odseka mariborske podružnice. Funkcijonarji so podali pregled celokupnega dela in napredka pod lansko upravo, ki je, kakor znano, ta odsek popolnoma reorganizirala in takorekoč začela graditi od začetka. Nekoliko uspehov se je že pokazalo (notranja moč in soglasje odbora, red in disciplina med članstvom, deloma tudi uspehi pri nekaterih tekmah na zelenem polju), sicer pa, bodimo odkritosrčni, uspehe na nogometnem bojišču se ne sme gledati po enem ali dveh letih treniranja. Prvo in glavno je, da je sestavljen tak odbor, ki da garancijo v uspeh za podvig delavskega športa in delavske misli. Živahen potek občnega zbora je bil najboljši dokaz, kako zaupa članstvo svojemu vodstvu. In to je prav! Vsakdo se mora zavedati, da je odbor hrbtenica gibanja. Novi odbor je sestavljen takole: Presednik Janžekovič Josip, namestnik Ružič Ciril; tajnik Petejan Bruno; blagajnik Vidovič Stanko ml.; namestnik Rottmann Ivan ml.; gospodar Vabič Hubert; kontrola Presl Stefan, Sinkovič st.; M. O.: Vidovič St. Na delo, sodrugi! Pogled naprej! Smoter:	Močan delavski šport in
proletarska zavest!
Celje.
Izlet zagrebških »Prijateljev Prirode« v Celje. Zagrebška podružnica •Prijatelja Prirode« priredi v nedeljo, dne 8. marca t. 1. izlet na Celjsko kočo, katerega se udeleže tudi člani »Prijatelja Prirode« iz Maribora, Trbovelj, Hrastnika in člani novosnujo-čc se podružnice Prijatelja Prirode« iz Celja. Zagrebški, trboveljski in hrastniški izletniki prispejo v Celje v nedeljo dopoldne z vlakom ob 9.34, kjer se jim priključijo celjski in mariborski izletniki, nakar nadaljujejo skupno izlet na Celjsko kočo. Celjsko delavstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema go-I stov na kolodvoru.
Kulturni pregled.
Ali spolna vzgoja res ni potrebna?
Pod tem naslovom je izšla brošura, ki jo je napisal znani .borec za sodobno vzgojo — Fr. Žgeč. Spolna vzgoja je bistveni del celokupne mladinske vzgoje in spada med najvažnejša, a tudi med najobčutljivejša poglavja modernega vzgojeslovja, Malo je vzgojiteljev, ki bi se rano in odkrito lotili tega perečega vprašanja. Zlasti starejši pedagogi se ga vedno izogibljejo. Zato moramo z veseljem pozdraviti ta edinstven naj-novejši pojav v naši pedagoški literaturi.
Razprava je pisana v obliki razgovora med možem in ženo. To je umestno in pravilno! V dvogovoru se izražajo človeške misli na preprost način, razgovor teče gladko in živo, tako da privlači čitatelja. To je treba povdariti, zakaj tako delo ne sme obležati na zaprašenih policah, temveč mora med' ljudstvo.
Razprava je razdeljena na dva dela. V prvem delu prikazuje avtor spolne izbruhe, ki se pojavljajo pri otrocih do sedmega leta. Že pri tej pivi spolni vzgoji delajo vzgojitelji navadno velike pogreške. Če otroka zanima in privlači spolnost, ga kaznujejo, če-sto tepo. Pod takimi okoliščinami otrok ne sme zavestno spolno doživljati; s kaznijo pregnani spolni nagon živi podzavestno ter vznemirja otrokovo duševnost. Že v prvih letih je potrebna naravna spolna vzgoja, kakor ;o vidimo v primerih, ki jih je navedel avtor v svojem delu.
Veliko pomembnejši je drugi del. Kaže nam velik pomen naravne spolne vzgoje v pubertetni dobi mladostnika (doba dorašča-nja v zrelega človeka) in govori o hudih posledicah nepravilne vzgoje. Pisatelj pripoveduje doživljaje iz svojega življenja, oziroma iz življenja svojih znancev in prijateljev. Kaže nam rane, ki jih ie povzročili, ljudem nepravilna spolna vzgoja in kričeče socijalne razmere. Licemerska meščanska morala, ki se ni nikdar potegnila za dejansko izboljšanje socijalnega okoliša in ki je cinično zatirala naravno spolno vzgojo ljudskih množic, je pahnila v pogubo nešteto ljudi iz vrst proletarijala. Danes sama naravna spolna vzgoja ne zmore preko zidu socijalne revščine človeške družbe. Vendar ne smemo prezreti velike važnosti, ki jo ima za bodoče generacije. S preosnovo celotne vzgoje bo polagoma nastal nov človek, sproščen zastarele meščanske morale. V tem tiči jedro nove spolne vzgoje. Gledanje spolnosti bo pridobilo drugi izraz; zakon ne bo več prisilna nerazdružljiva vez, ampak pogodba dveh ljudi s skupnim stremljenjem. V drugem delu naletimo na vrsto pomembnih poglavij: o nezakonskih otrocih, o spolno bolnih, o sožitju moža in žene, o devištvu itd., vse v zvezi z naravno spolno vzgojo.
Žgeč je temeljito obdelal to važno vprašanje; priznati mu moramo, da je popolnoma uspel. Pokazal je pot uspešni vzgoji, dal je našemu ljudstvu v roke knjižico, v kateri bo videlo svoj bičan obraz.
Proletarci, deJovno ljudstvo, posebno pa vi očetje, matere in ti, doraščajoča mlaidina, sezite po knjižici in učite sc iz nje. Ne za vržite jo, ko jo prečitate prvič! Prečitajte jo drugič in tretjič! Vsakokrat vam bo zvest tovariš. Pripravljajte med seboj pot novemu človeku!	».ji
Brošuro je tiskala in založila Liudska tiskarna v Mariboru.
, Peter Volkač.
Skioptično predavanje v dvorani Delavske zbornice se je vršilo preteklo sredo pod okriljem »Svobode«. Predaval je s. J. Vodopivec o temi »Japonska«, ki je poljudno tolmačil posamezne res lepe slike te dežele solnca, cvetja in — potresov.
Občni zbor podružnice Ujedinjenega sa-veza železničarjev se je vršil v nedeljo dopoldne v Delavski zbornici. Udeležilo se ga ie 50 članov, v imenu centrale pa tajnik s. Jurij Stanko, ki je v daljšem in zelo stvarnem govoru razjasnil delovanje saveza, težavne njegove borbe in tudi lepe uspehe, !:i jih ima pokazati. Občni zbor se je vršil v najlepši harmoniji in je bil izvoljen naslednji odbor; Predsednik Jelen Franc, I. podpredsednik Dolhar Alfonz, II. podpredsednik Laker Jurij, tajnik Šket Franc, namestnik tajnika Sernec Maks, blagajnik Sto-lekar Karl, namestnik Tratnik A., kontrola Ferdič Ig. in Knez Franc.
Trbovlje.
Podiužnica Del. telovadne in kulturne zveze »Svoboda« vabi vse svoje člane na XIV. redni letni občni z-bor, kateri se vrši v pondeljek, dne 9. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v društveni pisarni v »Delavskem domu«. z običajnim dnevnim redom. — Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže! — Odbor.
Delavska pesem.
Koncert hrastniške »Svobode« I. v Trbovljah.
Nedelja, dne 1. marca dopoldne. Dež prši. Mladina kljub slabemu vremenu vrvi na cesti. Avtomobili švigajo. Motoma kolesa drdrajo. Ljudje se jim umikajo z blatnih cest. Par solnčnih žari ov, nato se nebo stemni. Raznobarvni p.akati napovedujejo koncert hrastniških »Svobodašev«. Da, iz Hrastnika! Gostujejo v Trbovljah!
Gruča fantov se pogovarja. Pojdimo popoldne v »Delavski dom«, da slišimo delavske pevce, pevce-rudarje!
Nimam denarja. Brezposeln sem. Posodi mi. Zelo rad bi jih slišal.
Druga skupina deklet in fantov, vsi z odprtimi dežniki in s smehljajočimi obrazi. Radovedni smo, če bodo tako zapeli, kakor mi!
Dekleta vabijo prijateljice. Možje in žene povprašujejo, če bo lepo in če ne bo predrago. Grenro!
Popoldne ob treh. Nebo je temno. Mrzlo je. Veter, burja, dež. Vmes sneži, kakor še nikoli.
V dobri uri je vsa pokrajina s snegom odeta.
Publika prihaja. Čakalnic,a »Delavskega dcma« je napolnjena ljudi.
Kupim vstopnico tudi za prijatelja, ki nima zaslužka.
Velika in krasna dvorana, lepo razsvetljena. Centralna kurjava prijetno razgrev«. prostore.
Četrt na pet je že. Vse zasedeno. Le nekoliko sedežev prvega reda je praznih.
Trikrat zazvoni. Znamenje za začetek. Mir. Tišina.
Zastor se dviga. Na odru lepa gozdna pokrajina z ljubljanskim gradom v ozadju. Dvorana v temi.
Pevci prihajajo. Štiriintrideset jih je.
Pevovodja Podlogar stopi pred pevce.
Štiri pesmi odpojo; »Slava delu«, »Lahko noč«, »Škrjančku« in »Malo ja, malo ti«. Prav lepo, nekoliko prehitro. Najbrž niso vajeni tako velike dvorane, Res, lepo so zapeli.
Občinstvo ploska. Odmor.
Zopet se pojavijo delavci-pevci pred nami.
Pesmi: »Nageljni rdeči«, »Ko so fantje proti vasi šli. . .« In »Kolo«, so podane z večjim občutkom in močnejše pri razsvetljeni dvorani. Veliko priznanje publike z dolgotrajnim ploskanjem.
Naslednje točke po četrturnem odmoru: »Serenada«, »Pismo«, »Rožmarin« in »Dvanajst razbojnikov«, so krasno izvedene. — Vsesplošna zadovoljnost. Oglušujoče ploskanje polni dvorano.
Z »Delavsko pesmijo« je dosežen vrhunec. Vsesplošno navdušenje. Morajo jo ponoviti,
Naloga pevcev hrastniške »Svobode« I. je častno izvršena.
Pevovodja odličen.
Solist Jarc zmaguje s »svojevrstnim glasom«.
Basisti prvovrstni.
Pevci iz Hrastnika! Osvojili in navdušili ste trboveljsko publiko za lepo pesem,
Ogromno pffznanje vam je izrazilo občinstvo s ploskanjem. Izkazano priznanje vzemite kot iskreno plačilo, kot nadomestilo za svež šopek rdečih nageljnov. Vitomir.
Studenci pri Mariboru
Redni letni občni zbor Delavskega kolesarskega društva, podružnice Studenci se vrši v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih pri Mathe-niču. Vabljeni so vsi člani, pa tudi vsi ljubitelji delavskega športa._________
Hrastnik.
Težko življenje naših steklarjev.
Radi bi zopet enkrat javnosti kaj povedali o veliki socijalni bedi, ki „ vlada med našimi steklarji. Ko pa človek zastavi pero, sam ne ve, kje bi pravzaprav začel. Redukcije so pri nas še vedno na dnevnem redu, bodisi da se odpušča delavce, bodisi da se skrajšuje delovni čas. Delavstvo si skoro ne bo moglo več privoščiti že itak skromne večerje. Nekaj časa se je govorilo, da bodo redukcije prestale in da se bo pričelo obratovati s polno paro. Vest je vzbudila med delavstvom veliko veselje; izkazalo se je pa, da je bila preuranjena. Zgodilo se je baš obratno. Podjetje je brez predhodnega obvestila obratnih zaupnikov odredilo novo skrajšanje delovnega časa, pri čemur je prizadetih polovico delavcev, zlasti vsi stari delavci v Zagor-
ju, ker najbrž niso tako pridni, kot ostali. Na intervencije navadno od-govorja podjetje z izgovorom, da so redukcije potrebne, ker treba skrbeti, da ostane podjetje konkurenčno, v nasprotnem slučaju bi pa morali obrat sploh ustaviti. Do neke mere bi to teorijo našega vodstva še razumeli, vendar pa ima tudi redukcija svoje meje, ali naj res delavstvo, ki danes služi po Din 180 do Din 800 na 14 dni, nosi ves riziko kapitalistične konkurence? Morda bi se dalo tudi pri višjih glavah kaj prihraniti, nekoliko pa tudi na dobičku. Ker pa to ni slučaj, saj vendar s slabim zaslužkom in majhnim dobičkom ni mogoče kupovati vedno novih tovarniških objektov, moramo delavci proti redukcijam, v kakršnikoli obliki, kolikor se tičejo delavcev, najod-ločnejše protestirati. Podjetje daje ob vsaki priliki razumeti, da mu je za kvalificirane delavce toliko kot nič, ker si tudi z nekvalificirano mladino lahko pomaga. Mlade moči so znatno cenejše, to tudi radi verjamemo, zato pa bo treba skrbeti, da bo tudi mlada delovna moč primerno plačana. Delavci, vzemimo si za vzgled naše tovariše, steklarje v Abelovih tvornicah stekla v ino-
zemstvu, ravnajmo se po njih, potem pa bomo tudi mi imeli lažje stališče, | kadar bo vodstvo naše tovarne prihajalo z raznovrstnimi redukcijami, ker se bomo takim poskusom lahko J postavili uspešno po robu — toda le,
| če bomo organizirani.
Jesenice.
Leskovčeva socijalna drama iz
beraškega življenja »Dva bregova« jc: doživela v nedeljo, dne 1. marca nadvse lep uspeh. Dvorana Delavskega doma je bila razprodana. Igralke in igralci so v režiji s. Škrlja priklenili zlasti v tretjem dejanju publiko k igri. Najbolj posrečeno je bil odigian napeti konec. — Ker mnogi ta večer sploh niso dobili prostora v dvorani, se igra v nedeljo, dne marca ob 8. uri zvečer ponavlja. Upati je, da bo odziv publike zopet zadovoljiv.
Ruše.
Občni zbor »Svobode«. Razmeroma dobro obiskan občni zbor »Svobode« v Rušah se je vršil v nedeljo, dne 22. februarja 1931 v gostilni Magdič v Rušah z običajnim dnevnim redom. Poročila so podali:
Piedsednik, tajnik in blagajnik. Nadvse pa je bilo zanimivo poročilo knjižničarja, ki ga je podal s. Magdič: Naša podružnica je izdala v preteklem letu za nabavo novih knjig 2152 Din, ima pa namen, nabaviti knjig še za 1000 Din. Članov je pristopilo od meseca novembra 1. 1. 26. Izposojnina je znašala 216 Din. Knjižničar graja, da se delavstvo premalo poslužuje svoje knjižnice, ki je priznano najboljše urejena in ima v svojih predalih najboljše čtivo. Vedeti pa je treba, da obstojajo v Rušah tri javne knjižnice, kar je za tako malo vas vsekakor kulturni napredek. Pri j volitvah novega odbora je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor.
Bistrica pri Limbušu.
Zahvala. Za mnoge izraze odkritega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše Lojzike, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili obilo lepega cvetja, kakor tudi onim, ki so jo spremili na zadnji poti, posebno pevskima društvoma »Svobode« iz Ruš in Bistrice. — j Bistrica—Ruše, 28. februarja 1931. Katarina Fiirst, mati. Ivan, brat. Ro- | zalija, svakinja.
Mežica.
Redni občni zbor krajevne bra-' tovske skladnice se je vršil dne 28. februarja 1931 ob 10. uri dopoldne. Pred občnim zborom se je vršila predkonferenca delegatov v svrho ustanovitve »Zobozdravstvenega fonda«. Občni zbor je z večino glasov sklenil, da se s prvim marcem ustanovi »Zobozdravstveni fond«, v katerega prispevajo člani po 2.50 Din, podjetje isto 2.50 Din. Nadalje se je izvolila komisija, ki ima nalog, da sestavi tozadevni pravilnik; za podlago bo služil pravilnik »Zobozdravstvenega sklada« na Jesenicah.
Črna.
Zopet redukcije. Dne 2. marca t. 1. je svinčeno-rudniška družba v Mežici zopet odpovedala službo nekaterim rudarjem, to pot tudi takim, ki so se čutili varni pred redukcijo. Nekateri izmed teh posedujejo male kmetije, ki pa so žal tudi prizadeti, ker‘izgubijo pravice pri pok. zavarovanju. Kakor izgleda, redukcij pri tem rudniku ne bo konec. Delavec nosi največji riziko gospodarske krize.
4P*
f/tirnuA/
od
PapU/vuc&
38
Mahicmne.
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNISKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM"
V TRBOVLJAH r. z. z o. z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Senovem pri Rajhenburgu. — Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 Din, vpisnina 2 50 Din.
NAČELSTVO.
Mag	it svile m	in	le
	u Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Rotooikl trs ifeu. 6.		
RAZPIS.
Centralni sekretarijat Radničkih komora v Beogradu razpisuje mesta za sledeče osobje:
1. Strokovnjak-statističar z znanjem najmanj enega tujega jezika in praktični poznavalec socijalne statistike.
2. Šef arhiva, ki zna najmanje dva tuja jezika in je sposoben za samostojno književno delo na socijalno političnih vprašanjih.
3. Steno-daktilograf z znanjem najmanj enega tujega jezika.
4. Strokovnjak daktilograf.
Reflektanti naj pošljejo svoje prijave s potrebnimi prilogami na Sekretarijat Radničkih komora Beograd, Nemanjina ul. 28 zaključno do 25 marca 1.1. z navedbo svojega naslova,
PRISTOPAJTE K ZADRUGI
»DELAVSKI DOM“
Maribor, Frankopanova ulica 1.
m
Tiuar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah!
CENA OBLEK Z A GOSPODE. . .
ZA DEČKE:.............  •	■
GAMBE7A OD /1 DO 14 LEI':
Din 240 — do 750--Din 200'— do 330-—
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.......................
Din 130*— do 150-—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO .0 LEI'.......................
Din 110*— do 270-—;
RAGLAN:................................................
Din 650*— ;
HLAČE:.................................................
Din 90-— do ISO’—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu: Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno j Pazite se vred ponaredbami!
Vrsta fek. Ste v.
m
Pazite
^a gornjo ceno
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.