X
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-80« in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri	Upravi	od 8.30	do 12 in od	15 do 18 - Tel.	93-807
CENE OGLASOV:	Za vsak	mm višine v	širini enega stolpca:
trgovski	40 lir,	finančni	in pravni 60	lir, osmrtnice	70 lir.
N A R	O Č N I N A
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trat 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
^to IH .
Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST nedelja, 28. septembra 1947
Poštniua plačana v gotovini Sp.kiizion* in abbon. postale
-Štev.
706
firj, Ukrajina, ZSSR in GSR obsojalo
zadržanje ZDA in Angine u grškem uprasaniu
Govor Aleša Beblerja v pravni komisiji Združenih narodov -Sovjetska delegacija zahteva umik tujih čet iz Grčije - Predlog Sovjetske zveze glede mednarodne konference o svobodi tiska
it iru. ®uccea5> 27. — Jugoslavi-t krajina jn Češkoslovaška so si/.avni komisiji OZN obsojale ZDA ‘n Anglije v gruj vfrašanju. Jugoslovanski d.;-,.^r- Bebler je zavrnil obtož-tive 1 ie Amčrika iznesla proti kt,r?’nt scsedom Grčije. Ostro je *ti{jira* 2®A zaradi njihove poti« J. Atervencije v zadnji mi-•41 v .kri7* Gl'čije. Angliji je oči-l(.fa mesavanje njene vojske v no-yie grške zadeve.
)jt]°^°ro svojini trditvam glede tšlne •	^r‘ G.bl-er r.avajal šte-
t^.	grških in drugih oseb-
caa°P-isne članke, k; doka-lv°bod da vo,*tve v Grčiji niso bila !f?a	hrarveč potvoi-ba resnič-
^°'°^aja, pri kateri so sode-*.^gleške čete.
(jjj • ZDA je jugoslovanski de-Poudaril, da nadomeščajo v S]5	vprašanjih Anglijo. Zad-
^ Prcosnova grške vlade pred-tljj8‘Pravo kupčijo in grška vla-sestavljena naravnost na V C eni ^poslaništvu v Atenah. ^blerJU'ku sv°j”Sa govora je dr. 'špadi 0*,0Inn*1* da dišijo amerišk-tij5 ’ Proti severnim, sosedom Gr-ha.u vojuem smodniku. To je «47* da
tj Vl)e skupščine doseči obsod-l4s5a. Političnega vmešavanja, tj j>rU;*ski ie za Ukrajino izjav.l-, tj grs! avlia ameriško gledanje ^čen vPrašanje samovoljno tol-HiiiJ8 Poročila preiskovalne ko-y ^ Balkan.
namerava Jugoslavija
tl»
Polltij,
ni komisiji je SZ predlo-
^njjj^^lhcijo, v kateri zahteva 4et iz Grčije, ustanovitev «tv^ .e komisije z nalogo nadzor-tlj) jj* se gospodarska pomoč Gr-deli v korist ljudstva.
resolucija dela grške V;. odgovorne za položaja na H	k^kor tudi za notranje bo-
Hu ‘i’1' Vse pa je pripisati tu-!*t ,C’Itlešavanju v notranje gr-I^deve.
razloga naj glavna skupil 8mislu sovjetskega predlo-
bi. rOrO^n	Ir	'	..lori! .Ir*
čkr&|
°<la grški vladi, da podvza-- fPe za prenehanje obme j-wr>adov. Nadalje naj priporo-*o» j"*tavitev diplomatskih odno-^v<bhl	interesir-animi	dr-
kakor tudi, da bo Grčija '■Oa^rj obmejne sporazume, in ra0,*14 Svška vlada odpravi vsa-%	glede makedonskih in
'5fi]? 'k manjšin ter uredi vpra-f‘lecog. Incevr- Vlade vseh štirih ‘*olh držav pa morajo v Vi teh *cih poročati OZN o uspe-V / PrlPoročil.
konvsiji je sovjetski
je treba nuditi pomoč za reševanje gospodarskih, socialnih in človekoljubnih problemov ter vzpodbujati
ne preveč hrupa in pozablja, da je ni nihče silil prevzeti mandat. Anglija pa je šla v Palestino, ker je
spoštovanje človečanskih pravic in j bilo to v njenem interesu.
rHtas ■ n Predlagal, naj konfe-V e,inira načela svobode tiska \ja;,,rrnacij na sledeči podlagi:
načela in naznaniti voj , JtteJ organizirati borbo pro-'I lia-Ji ^sku, ki hujska na vojno Pospeševati prijateljske okrodi po načelu nc-
1 je treba borbo za de-
'»Osti
■n enakopravnosti. Dalje
osnovnih svoboščin. Resolucija zahteva priznanje svobode tiska za vse državljane, razen one, ki delajo fašistično propagando, priznanje popolne svobode informacij naj bo zajamčeno samo tedaj, ako ljudske množice in njihove organizacije razpolagajo s potrebnimi materialnimi sredstvi za ustanovitev tiska. V državah, kjer so list; odvisni od zasebnih in trgovskih interesov ali celo monopolov, je treba podvzeti ukrepe, da se prepreči, da bi se listi prodajali samo z namenom, da se zmaliči resnica. Končno predlaga resolucija zakonska določila pro-tj lastnikom t;ska, ki obrekujejo osebe ali države z namenom,' da zastrupijo dobre odnose med državami in hujskajo na vojno.
Poljski delegat Lange je v gospodarski komisiji dejal, da bo OZN zgubila svoj ugled in prenehala obstojati, če se t>odo veliki problemi reševali izven- te organizacije. Lange je predlagal, naj OZN pozove vse svoje članice, naj vsa priporočila in predloge, ki obravnavajo gospodarska in socialna vprašanja, proučujejo potom organov OZN, ne pa izven teh, kakor se je dogodilo z Marshallovim načrtom.
V komisiji za varstvo so Sovjetska zveza, Kuba, Irak, Sirija, Haiti, Bela Rusija, Egipt in Ukrajina obsodile postopanje Južne Afrike, ki r.i predložila OZN predloga o sporazumu za varstvo bivših nemških južnozapadn-ih afriških kolonij, čeprav j; je glavna skupščina to naročila.
Svetovni tisk komentira izjave angleškega delegata Jonesa glede Palestme. Tako Arabc; kakor Židje so nezaupljivi in na verjamejo, da misli Anglija resno, ko pravi, da bo izpraznila Palestino.
Predsednik židovskega osvobodilnega odbora Bergson je podal tisku izjavo, v kateri poudarja, da je imenovani odbor, zadovoljen, ko je s svojo borbo in žrtvami prisilil Anglijo, da mora zapustiti Palestino. Dodal je, da hoče angleška vlada samo oplašiti OZN, ko napoveduje vojno med Zidj in Arabci, oziroma napad bližnjih sosednih arabskih držav proti Palestini.
Nasprotno londonski tisk odobrava odločitev vlade. «Daily Express» zahteva, da morajo angleške čete čimprej izprazniti Palestino, ker so žrtvovale preveč ljudi zanjo. «Daiiy Graphics piše, da morajo Angleži prepustiti palestinsko breme drugim, če spor m id Arabci in Zidine bo poravnan. «News Cronicle* opozarja, da je bilo nepravilno, oko bi Anglija hotela urediti palestinsko vprašanje s silo. Ce bo sila potrebna,, naj jo izvede OZN, ne pa posamezne države. »Manchester Guardian* je odkritosrčnejši ko priznava, da dela Anglija zaradi Palesti-
'- EL ACM A y z D A
ClO poziva Trumana
Jče izredno zasedanje konurresa
v t^sk 'C.4ns*f> senator Flanders, J yUi4 Vzroke v višanju cen Niha ku' ^ Rjavil, da si ena prebivalstva ^ ^-h	lriesa zaradi viso-
N n6y.illErt je izjavil, da je tret-Nrskih otrok nezadostno
ShV, le 25.
Urad Tvashingtcnske septembra sporočil, da
[,'J“ Za	tednu	cen«	dvig-
i' llbr v primeri s cenam'
j.'* 1926	v Pr'mtr> s cenami
n, 1)1 j24	v primeri s prej
N>om in za 27.7% v pri-tednom v septembru leta. •
J®	s>hdiWalne	organiza-
'■ie
J5 ehjevi' pismo, lijih a, ., PC2iva Trumana, naj ijN^sa ul| izredno zasedanje L, eenL ; ^kj uvede nadzorstvo l'laN izd"* 'n HhHiouiesnjs*11, ži-1|'Je. j^.4 dkrepe za zajezitev in-'C iz<i„ y »Hteva tudi, naj VCrJhnio Z4lc0n> k' bo omogočil
<l°kičkc''8°kel?a ^av^a na ve‘
C£nl aretira l delegate
sceial-komunlstične ij,Ni0i stranke
St;'" Agencija ADN jav-rneri^c obrn«jne obla-V ■ ki *■ nekatere bavarske de-’ž:li kongresa Nr 0 So	8trar,ke	V	Ber
vtjlNs. yračali nu ameriško tn-'dnn,.1C^a j'm Je tudi od-'	potni	list ter jim
knjig in brošur.
vlada nalaga
'ifsj te delavstvu
-v
Svi° KostK*,? ltr't!zlra Atfeejev .' Urstei krizt c\ obto-
G vni avet Bin-
V * kateri0',u	sP,'0i>1 res°-
iVi08ord„° kritizira Attbelev
»vhtVr ttr"ki krlzl ;
f ht('va cd tl-uvoev,
%i{ Uhk e’ n^^dtem ko inp 0 svobodno kopičijo
Clan sveta Higgins je izjavil, da vse izjave odgovornih ministrov, odkar je Attlee govori,!, dokazujejo, da bodo morali reveži plačevati, bogataši pa ne bodo doprinesli nobene žrtve.
Resolucija ugotavlja tudi, da je potrebno, zato da se Anglija reši dolarskega imperializma, izvesti gospodarski načrt, program -»a socialno skrbstvo, dvigniti življenjsko raven, modernizirati osnovno industrijo, demobilizirati pol mili-jci-a vojakov, skleniti trgovinske dogovore na dolgi rok s Sovjetsko zvezo, z drugimi državami in z ostalin delom imperija, znižati nepotrebne stroške ter nadzorovat', c.ns in dobičke kapitalistov.
Holandska vlada pošilja ojačanja v Indonezijo
Haag, 27. —Holandski tisk poroča, da predvideva državni proračun za leto 1948. druge zneske zn ojačanje vojske, mornarice in letalstva.
Prihodnje leto bodo poslali v In-dctiezljo novo vojaštvo. 27 -tisoč mož bo tvorilo nove brigade, ki jih bodo poslali v Iodon zijo skupno s tanki in topništvom. Sprejeli bodo tudi 5 tisoč novih vojakov v letalstvo.
ZSSR pripravljena umakniti čete Iz Koreje
Moskva, 27. — Sovjetsk; delegat mešane komisije za Korejo je izjavil, da so sovjetske čete pripravljene lzprazn.ti Korejo v istem čašo, v katerem bodo odpotovale a-merlške čete, če ameriška delegacija pr'voli na predlog, da vse tuje čete začetkom ieta 1948. zapustijo >o ozemlje.
Jeruzalem, 27, — Wallace se bo napotil v Palestino, kjtr s? bo oseb o zanimal za politični položaj. Stopil bo v »tik z Arabci In z 2!di. Svoj prihod je najavil za 14, oktobra.
Francoski tisk se vprašuje, kakšen načrt si bo glede Palestine o-svojila OZN. Po odklonitvi Anglije ne bo hotela prevzeti samostojne odgovornosti niti Amerika še manj kakšna druga država. Listi menijo, da je podana enožnest, da bo poslala OZN v Palestino mednarodne čete in da se bo v tem primeru Sovjetska zveza na 100 km približala Suezu in petrolejskim vodom.
Delo v posameznih komisijah bedo v torek prekinili, da bo mogoče sklicati plenarno sejo glavne skupščine, ki bo razpravljala o dokončni pripustitvi Pakistana in Jemena v OZN. Nadalje bodo pri tej seji volitve Varnostni svet. in v gospodarsko-socialni svet.
Grška vlada prepovedala proslavo VI. obletnice EAM-a
New York, 27. — Solunski dopisnik «Chicago Tribune* poroča, (ia je ameriška misija v Grčiji zahtevala od vlade ZDA, naj pošlje v Grčijo oficirje, ki naj bj vodiili grško vojsko. Poročajo tudi. da voditelj vojaškega oddelka ameriške misije major Livssey nadzoruje skupno z grškim kraljem in z voditeljem britanske vojaške misije področje, sedanjih vojaških opera cif.
Iz Aten poročajo, da je vlada prepovedala vse manifestacije ob 6. obletnici ustanovitve EAM-a.
V Parizu je odbor za pomoč Grčiji organiziral proslavo ob 6, obletnici EAM-a. Predsednik zveze za človečanske pravice ja izjavil, da je sedanje težko stanje v svetu posledica podpore, ki jo Anglo-američani dajejo fašizmu v Španiji in pomoči, ki jo dajejo monarho-fašističn; vladi v Atenah. Dejal je, da je prišel čas, ko morajo vsi svobodni ljudje dvigniti svej glas proti državljanski vojni, ker je vprašanje obrambe grškega ljud-
stva tudi vprašanje obrambe vseh narodov, ki so se borili proti fašizmu.
Iz New Yorka poročajo, da ie spomenica, ki jo je general Mar-kos poslal glavni skupščini OZN, vzbudila veliko zanimanje pri vseh udeležencih skupščine.
Albanija zvesta načelom OZN
Lake Success, 27. — Albanska vlada je v posebni spomenici potrdila svojo privrženost načelem ustanovne listine OZN. To spomenico je poslala v odgovor na dopis glavnega tajnika OZN, v ka terem je vprašal albansko vlado, če je pripravljena pristati na načela osnovne listine.,
Attlee o težfcočah Anglije
London, 27. — Angleški vladni predsednik Attlee je danes govoril v Lancastru. Poudaril je, da irpi Anglija, katere blagostanje zavisi od svetovne trgovine, zaradi počasne obnove evropskih držav. Omenil je, da je svetovni pridelek živeža manjši, kakor so potrebe. Cimveč bo Anglija sodelovala z drugimi državami, tem hitreje se bo gospodarsko opomogla. Toda do tedaj bo morala prestati mnoge težkeče in skrčiti svoje zahteve na najnujnejše.
Prav tako je govoril danes Churchill na neki manifestaciji kenser-vativne stranke v Londonu. Vso sedanjo težko gospodarsko krizo pripisuje izidu volitev leta 1945, ko so zmagali laburisti; dejal je, da živijo danes Angleži slabše, kakor v času vojne in česar niso utegnile izvesti nemške podmornice, so dopolnili laburisti s svojo nesposobnostjo. Zato ni čuda, tako je Churchill nadaljeval, da se Angleži selijo v tujino. vlada pa jih nadomešča z »razseljenimi osebami*.
Končno je Churchill izjavil, da je zadovoljen z izpraznitvijo Palestine, ki je veljala Anglijo letno 150 milijonov šterlingov in ki je vezala sto tisoč vojakov. Nazadnje je po stari navadi napadel še SZ.
eOVOR MARŠALA TITA
na F. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije
Beograd ,27. — Maršal Tito je na današnjem zasedanju kongresa Ljudske fronte Jugoslavije imel govor, v katerem je med drugim dejal: Ta naš kongres, ki je drugi po vojni, ima poseben x>iačaj, ker bomo na njem ugotovili že uspehe naporov naših narodov pri Obnovi države. Ta kongres se je začel v dobi razburkanih mednarodnih odnosov. Menim, da ima Ljudska fronta Jugoslavije i-ažno nalogo ne samo za naše notranje življenje, pač pa tudi izven naših meja v zvezi s borbo za mir. Zato predstavlja naša Ljudska fronta močan činitelj miru. Ljudska Fronta je organizacija■, v kateri so združeni vsi naši narodi ter je velika organizacija po številu svojih članov in močna zaradi svoje enotnosti in duha, ki jo preveva.
Kakor sem dejal, je mednarodni ptloiaj tak, da je potrebno, da se napredne sile, ki želijo mir in napredek vsega človeštva, ne združijo samo v okviru meja vseh držav, pač pa da se napredne sile vsega sveta vedno bolj strnejo v borbi za mir
ŽITO, PREMOG IN DOLARJI
delajo preglavice Baaiadierevi vladi
Pariz, 27. — Težka gospodarska kriza, zlasti vprašanje nabave žita in premoga tvori glavno skrb Francije. K vsemu se pridružuje pemanjkanje ameriških deviz, ki so potrebne za nakup teh predmetov. Zadnje dni si skuša Francija pomagati z naložbami, ki j'h imajo francoski kapitalist; v ZDA. Javna tajnost je, da je v ameriških bankah nad milijardo dolarjev francoskega kapitala. Okoi; 150 milijonov so lastniki prijavili in jih je francoska vlada že uporabila za svdja plačila. Nad 800 milijonov dolarjev pa je še vedno neuporabnih. Hranilci, ki bi se morali v ZDA izkazati s francoskimi Ustnami, ki bi jim dovolile dvig svojih naložb, pustijo denar raje ležati, kakor pa da bi ga dali na razpolago svoji domovin-. Čeprav .c seznam teh vlagateljev francoski vladi izza časa vojne znan, ZDA ne dopustijo, da b; Francija zas-gla teh 800 milijonov dolarjev, češ da
ne bi bilo pravilno, da se v mirni dob; in v gospodarske svrhe izra-b’jo informacije, ki so jih banke zaupale v vojni dob:. Francosko javno mnenje je razburjeno in zahteva objavo vseh vlagateljev, ker je znano, da je Francija brez dolarjev in bo morala ustaviti uvoz, ker nima dolarjev.
Medtem je francoski poslanik v Washingtonu Bonnet izjavil, da bo Francija od januarja naprej potrebovala nadaljnjih 825 tisoč ton žita. V Parizu kroži vest, da bo krušni obrok znižan na 150 gr. dnevno. Podobno je stanje glede premoga. Francoska vlada namerava izusti nadaljnja skrčenja uporabe goriva, zlasti tudi električnega toka. Iz tega razloga pričakuje francoska, vlada nestrpno ameriško pomoč, ki bi imela ne samo gospodarski, temveč tudi pol.tičn-i pomen. Vlada se namreč boj', da bi morala še pred Občinskim; volitvami, ki bodo od 19. do 26. oktobra, izvesti znižanje
krušnega obroka ali celo zapreti tovarne.
V zadnjem času se je dogodil v Franciji nov škandal. Iz taborišča v Carreru je zbežalo 76 zločincev in gestapovskih sodelavcev. Pred taboriščem so jih čakali avtomobili. da so lahko izginili brez sledu. «Humanite» ugotavlja, da je na delu zopet peta kolona. Posebno ker je taborišče ob španski meji, ki je polna Francovih agentov. List zaključuje, da bodo morale delavske množice same organizirati obrambo republike.
in proti tistim, ki bi hoteli norm vojno. Mislim, da bo prišel čas, ko se bodo vsi predstavniki demokratičnih sil sveta lahko združili in razpravljali o mednarodnem sodelovanju in o delu sta preprečenje nove vojne.
Marša! Tito je nato prešel k poročilu o delovanju Ljudske fronte in poudaril, da -je način notran jega razvoja sv'ojstven sta vsako posamezno državo. Zato ni mogoče vse■ ga, kar se v eni državi dogaja, prt' nesti v drugo. Ena stvor pa je gotova, in sicer to, da je mnogo skupnega v borbi naprednih sil vseh dežel, ki se borijo za mir, za boljše življenje in za pravo ljudsko demokracijo. Nato je maršal Tito poro čal o delovanju Ljudske fronte.
To je tisto mrtvo mesto...
1
Podrobnosti o zaroti na Slovaškem
Praga, 27. — General Fcjenček. poverjenik za notranje zadeve v slovaškem narodnem svetu, je poročal podrobnost; o zarotniški organizaciji, k; je bila nedavno odkrita na Slovaškem. Dejal je. da je preiskava odkrila, da je bila ta zločinska organizacija zasnovana že leta 1945. Bivši voditelj «H’.in-kove mladine* Anton Melzer, ki je sedaj v zaporu, je b'l voditelj te organ^acije, ki je imela stike s tujimi osebnostmi »n s slovaškimi reakcionarnimi krogi Durčanskega in SidOrja. Organizacijo so sestavljali civilisti in vojaki. C.vilisti so imeli nalogo vzpostaviti fašstlčno slovaško državo. Vojaške skupine so bile organizirane v tako zvonih brigadah «Tlso».
Ob času preiskave so bile odkrite zaloge crožja. municije in radio oddajne postaje. General Fcjenček je končno izjavil, da so oblasti aretirale 159 eseb, od katerih so izpustile 13. Med aretiranci so državni in zasebni uradniki, dijaki, mali posestniki in duhovniki. Odkrita je bila tudi vohunska služba z neko tujo državo.
0 usodi Kruppovih tovarn
DiišSeldorf, 27. — Angleški minister za nemške zadeve lord Pakin-ham je odpotoval v London. Pred odhodom je v Essenu razpravljal z županom Helnemannom glede po-rušenja Kruppovih tovarn, zaradi česar protestirajo nemške oblasti. Lord Pakenham je izjavil, da bo v nekaj dneh sporočil odločitev o usodi Kruppovih tovarn.
Saragafov govor v italijanski zbornici
Rim, 27. •— V italijanski zbornici »e je danes nadaljevala debata o vladni politiki. Viditelj odpadniških »c clal isto v Saragat je utemeljeval svoj predlog glede nezaupnice vladi. Kakor N en ni in Togliatti, tako je tudi on kritiziral orientacijo vladiie gospodarske politike, ki sloni v teh težkih časih ki s? povsod uveljavlja načrtno gospodarstvo, na načelu popolne trgovinske svobode.
Za tem je Saragat poudaril, ds Italija ni znala izvesti nit; najbolj skromne reforme industrije Delavci so pričakovali, da bo so ciallzacija napredovala po končani vojci. Ni čudno, da so eedaj razo čarani. Italijanskemu ljudstvu je treba povedati, da je mogoče rešiti Italijo in demokracijo s strnitvijo vseh demokratičnih sil le vice. V zunanji politiki je Saragat dejal naj bi Italija ostala enako oddaljena «cd c b :h sedanjih političnih blokov*.
Na vse dosedanje kritike je odgovoril komisar za prehrano Ror,-chi. Skušal je braniti stališče vlade in zmanjševati sedanje žalostno gospodarsko stanje. Pripomnil pa je kljub temu, da je letošnji žitn; pridelek padel na 75 milijonov Stotov od 120 milijonov stotov pred vojno. (Tako je dejal Ron-chi). Ta primanjkljaj mora Italija uvoziti. V Parizu je prosila vlada 34 milijonov stotov, ki pa jih je morala zaradi potreb tudi drugih držav znižati na 27 milijonov.
To je tisto mrtvo mesto, o katerem se je razpisal ves italijanski šovinistični tisk.- Gornja slika prikazuje ogromno množico, ki se je udeležila v Pulju velikega političnega zborovanja ob priliki priključitve mesta k ljudski republiki Mr vat s ki in FLRJ.
Kako to?...
Prejeli smo in objavljamo:
*Tou. urednik!
V resoluciji, ki ste jo objavili V vašem dnevniku in ki so jo izglasovali soglasno. tedaj prisotni slovenski duhovniki, je nap sano, da bodo slovenski duhovniki izvesti' obljubi pokorščine napram škofu tudi ne glede na njegovo politično prepričanje*.
Kaj se to pravit Skof Santin je bil fašist in je to milijonkrat tudi dokazal. Dokazal pa je, čeprav Mussolinija in njegove stranke ni več, da je fašist tudi ostal Da je to tako, dokaatijejo vsa dejstva, ki jih• navaja sama spomenica. Iz tega torej jasno sledi, da so slovenski duhovniki obljubili biti zvesti obljubi pokorščine škofu-fašistu. Ali sc ti duhovniki potemtakem lahko imenujejo antifašisti in prijatelji slovenskega ljudstva v Primorju in lstri, ki je fašizem s tolikimi žrtvami enkrat za vselej iztrebilo iz naših krajev?
Dalje:
Ce je bila omenjena resolucija soglasno izglasovana, pomeni, da je zanjo glasoval tudi msgr. Ukmar, ki je nato priobčeno spomenico tudi sestavil. Pomeni dalje, da Se msgr. Ukmar s vsemi težkimi obtožbami, ki so jasen dokaz, da je šlcof še vedno zakrknjen fašist, strinja. Msgr. Ukmar torej z ostalo slovansko duhovščino vred takšno škofovo delovanje obsoja in prav zato mi ne gre v glavo, kako je ta isti msgr. Ukmar mogel sprejeti pooblastilo za birmanje slovanskih otrok po Istri in v imenu škofa-fašista birmati naše otrolce, ko jih je vendar ta škof hotel in jih še vedno hoče poitalijančiti?
Kje je trn logika, doslednost, čast? Po mojem mnenju je tu po sredi nekaj gnilega in umazanega. Slovenci takšnih duhovnikov ne potrebujemo in ne maramo.
S tovariškimi pozdravi
F. P.»
PRAGA — Češkoslovaški sindikati so sklenili, da bodo kolikor mogoče uv:dli Turčičev sistem zi-denja, ki omogoča hitrejše zidanje in večji zaslužek delavcev pri istim naporu.
Kratke vesti
Trgovinska pogajanja med FLRJ in Poljsko
Varšava, 27. — V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja med poljsko delegacijo, ki jo vodi pc-slanlk Wende, in jugoslovanskimi oblastmi glede izmenjave blaga med obema državama. Poljski de-
BUENOS AIRES. — Pristaniški delavci so proglasili splošno stavko zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev. Ves premet v pristanišču je ustavljen.
BEOGRAD. — 30. t. m. se bo v Beogradu zač tl ustanovni kongres zveze bivših borcev v narodno -osvobodilni borbi.
VARŠAVA. — Minister za delo in socialno skrbstvo Rusinek je na I oMibk.o . angleškega ministra za delo odpotoval v London. Minister Rusinek in skupina izvedencev, ki ga »premija, bodo proučevali me-tede obnovitve delovne »posebnosti invalidov v Angliji.
Lake Success, 27. — Posebna komisija 16 držav je odobrila načrt za zgradbo 45 nadstropnega nebotičnika, ki bo sedež OZN v New Yorku. Komisija je nujno zahtevala preložitev sedeža OZN v Manhattan, to je znani del mesta New Yorka, kjer je dal Rockefeller brezplačno na razpolago veliko stavbišče.
NANTES. — V Turballskem prelivu so ujel; želvo, ki tehta 600 kg. Pred dnevi so ribiči ujeli 301 kg težko želvo.
HAMBURG. — Britanske okupacijske zasedbene oblasti bodo v kratkem prepustile skrb za dena-eifikacijo Nimcem samim.
DRAC. — Ob zaključku desetdnevnega pospešen ga dela na čast maršalu Titu, pri čemer so dosegli ltpe uspehe, so mladinci, ki delajo na mladinski progi Drač-Elbasan, poslali maršalu Titu: pozdravno brzojavko.
legati so že odpotovali v Beograd.
ooooooooooooooooooocoo ooosoooooooooooooooooooocoooooooooooooooooocoocc-ocoooooooooooooooococooooooooooooooooooccoc
II.
Obzorje se je kmalu prekrilo z gostimi oblaki j n lahek dež je začel padati na morje, ki se zdi kot lepljiva plošča. Smirnski trgovec, neki Dragonski, kadi cigareto za cigareto, naslonjen s hrbtom na glavni jambor, medtem ko kapitan odreja smer. Začne deževati. Bari je sedaj že daleč. Ob desnem boku ladje se razteza italijanska obala in kmalu nato izgine. Ure minevajo počasi in monotono. Kapitan mi pove, da me bo izkrcal v Sagiadasu. malem zalivu grške obale. «Ce te odpeljem — pravi — v Pirej) te ujamejo vladni vojaki in prav gotovo ne bi prišel več daljen. S krova ladje je prišel močan piš vetra in morje je začelo valoviti. Fedeli mi začne pripovedovati o trgovcu: črnoborz jancu, polnem milijonov.
Udarec vetra pretrga neko vrv in jadro na zadnjem jamboru zdrkne navzdol. Dež bije neprenehoma. Nenadoma se na obzorju pojavi krfska obala. Nadaljujemo pot proti otoku Paksos. Poveljnik mi pravi: ulzkrcal te bom v Sagiadasu. Od tam ti bo lahko doseči obalo Janjine. Toda potem. kako se boš vrnil?» Postane zamišljen in nadaljuje: ^Desetega bom verjetno v Prevesi: no, na vsak flačin pa iz tistega pristanišča odhajajo razne ladje naravnost v Italijo. Sedaj se pa pripravi, kajti moral sc boš izkrcat is.
e Ar g er on je zavit okrog rta Ak-
deset dni z grški
kas in se približuje grški obali. Po nekaj miljah spremeni smer in se spusti proti Krfu. Po nekaj urah monotone, toda oprezne plovbe se pojavijo svetilniki Lev-Kimma, Sidera in Vida. Pristanemo v Horrnos Sagiadasu.. Za nami se svetijo luči Kerkire, pred nami pa začrtavajo epirske gore črno senco.
V ETIRSKIII GORAH
Dežuje venomer dalje. Vsedem se na skalo, pod mano mrmra temno morje. Noge in čevlji so mi mokri. Z «Argera», ki se oddaljuje, nekaj kriči.o, morda pozdrav, česar pa ne razumem. Ostal sem sam: grem v neznano, mogoče se malo bojim. Neznana pokrajina, neznani ljudje in jezik. Se vedno je noč. Pred menoj mora biti nekakšen hrib, kajti vidim neko črno liso. Končno se zdani. Spustim se počasi med skalovje. Na dnu rebri je majhen travnik in tam začenja hribovit svet, tam je opaziti nekakšno blatno stezo. Sc dalje pa se vzdigujejo ogromne skalnate, mogočne in strašne epirske gore. Napotim sc po blatu k stezi, ki po nekaj sto metrih zavije proti zapadu naravnost v hribe. Nebo je še vedno pokrito s oblaki. Z gora veje hladen zrak. Zdi sc, da neki globoki, dolgi
blatni jarek med skalovjem končuje nekje proti zelo visoki pečini.
Na nčkem križišču mi pride nasproti voz. v katerem je vprežen mršav črn konj. Ko pride do mene, se s kupa krp dvigne neki človek. Brada in lasje so mu sivi, oči majhne in ostre. Ustavi konja in mi reče nekaj, česar ne morem razumeti. Kljub temu mu odgovorim rekoč, da sem Italijan in ponavljajoč večkrat besedo «/talija, Triesten. Zdi se, da me razume in mi začne govoriti v svojem jeziku. Pokažem mu zemljepisno karto in zlogu jem besede «Philiatesy>. Razumel je in mi namigne, naj sedem na voz. Ne spregovori ničesar več, toda ogleduje si moje čevlje in jih otiplje z rokami, gleda me in se mi smehlja. Razumem:	«Lepi
čevlji, ti Ugajajo?'!) Podrgne s kazalcem ob palec in pravi: «Itali-ch». Končno me vpraša, če govorim po slovansko in ko mu odgovorim. začneva dolg pogovor mala težak za oba, kajti niti jaz niti on nisva dobro znala tega jezika. Vsekakor pa razumem, da se je napotil v PhUiates, toda da je treba še dosti ur in da je še ob lo gora in da bi on hotel, da bi se vse politične zadeve rešile ter da se tudi s partizani prav
za prav ničesar ne razume. eJoan-nina — pravi — se zdi, da je v naših rokah». Po njegovem govorjenju vidim, da mu lahko zaupam in ga kaj vprašam, kar bi me moglo zanimati, toda preden mi odgovori, hoče vedeti vse o meni, videti hoče moje dokumente «iz Trsta», ter pravi: «No, kako gre tam doli?« Vprašam ga po partizanih. tDaties, pravi, je še nekako mirno, toda začeli bodo še nocoj. Zavzeti morajo za vsako ceno Janjino, toda to bo trda kost, kajti vladne čete so tam skoncentrirale skoraj vse svoje sile in vse svoje nade. Na vsak način ?ia področju, kjer se nahajam , jaz, ni vladincev.«
Stari mi pove nato, da je tukaj v Arti vse v rokah partizanov razen glavne ceste, toda Varkasove čete, ki so v hribih Alisosa in Kakosa, se pripravljajo na prihod čez Lauros. Varkas je poveljnik tretje divizije in je velik prijatelj generala Markosa. Pogovor t) jeziku, ki ga oba slabo poznava, naju je utrudil. Dež je prenehal. Močno sonce je predrlo oblake. Stari začne vrteti v rol.ah nekakšne lešnike iz pobarvanega lesa med seboj povezane kot pri rožnem vencu. Pomislim, da je prav gotovo pobožen, toda on se nasmehne in mi razloži,
da bom često srečal tudi druge ljudi s podobno rečjo, kajti ko človek nima kaj delati, si z mešanjem teh lešnikov kuj prijetno preganja čas.
Pred nami se pojavi porušena hiša, znak preteklih borb. Stari mrmra nekaj med zobmi nato pravi: «S kom pa ti držiš?« Povem mu, da sem novinar in da nimam orožja ter da nameravam preživeti nekaj dni med Marko-sovi mi vojaki. Tedaj zakriči na konja, nategne vajeti in se trže navzdol po griču. V resnici se ustrašim, kajti ne morem razumeti, kam me vozi. Nato zadremljem. Prebudi me krik. Odprem oči in ne daleč opazim tri oborožene mote. Oblečeni so nenavadno. telovnik iz rjave volne in ozke hlače, potisnjene v škornje. Klic «Stas« ali «Stcsu«, se ponovi. Stari ustavi konja, dvigne roke in nekaj kriči. Oni trije nam pridejo nasproti in eden naperi v a-' me orožje. Cujem često besedo eltalica« in tisti, ki je naperil orožje, pravi: «Om(lite ta itali-ca?» Odgovorim mu, da sem Italijan in mu pokažem dokumente. Eden me vpraša: «I'i canis?« Vozn k mi razloži, da hočejo vedeti, kam imam namen iti. Sko-mignam z rameni in odgovorim: <tZ njimi«. Zopet pogovor in tisti, ki je videti vodja, pravi: «EJ-thosa«.
Zlezem z voza in grem v njimi.
(Se nadaljuje)
S. PETE ANI Copyright by ATI
RIM. — Zaključila so se pred hodna pogajanja za francoako-ita-li.ansko carinsko zvezo. Pogajanja se bodo nadaljevala v oktobru v Parizu.
PRAGA. — Prvi zvezek spominov predsednika Bcneša bo izšel ob pvi-,ik; češkoslovaške narodnega praznika.
VVASHINGTON. — List «Wa-ehington Post* poroča, da sedaj preučujejo možnost izdanja novih bankovcev, da privlečejo iz skrivališč milijone dolarjev, ki so v inozemstvu.
STOKHOLM. — Na ladjo «Gr'p-sholm* so naložili 12.500 kg zlata v vrednosti 60 milijonov švedskih krcn, ki jih je morala državna banka predati v ZDA, da si lahko na-, liavi dolarje. List pristavlja, da državna banka vsak teden prodaja količine zlata v ta namen. <»
BUDIMPEŠTA. — Do 4. junija t. 1. se je iz Sovjetske zvtze vrnilo 85 tisoč madžarskih vojnih ujetnikov. Do sedaj se je vrnilo v domovino 100 tisoč ujetnikov.
MOSKVA. — V Stalingradu so na bregovih Volge snimali film «B;tka za Stalingrad*. Film prikazuje junaška dajanja v Stalingradu z največjo natančnostjo.
ZAGREB. — Na zagrebški univerzi so ustanovili fakulteto albanskega jezika in literature. Za lektorja je bil imenovan- jezikoslovec. Djerdje Homnin.
Sovjetske dobave ČSR
Praga, 23. — Agencija CTK poroča, da bo Sovjetska zveza dobavila letos Češkoslovaški 120 tisoč ten žita, 30 tisoč ton rži, 20 t'soč ton ovsa in večjo količino kerrze. Te dobave so v zvezi s trgovinskim dogovorom, k; je bil pred kratkrin sklenjen.
644 milijonov knjig v dveh letih v ZSS8
Moskva, 27. — V zadnjih dveh Jetih eo v Sovjetski zvezi izdali 33 t!soč knjig s skupno naklado 644 milijonov izvodov.
Letos so izdali približno 20 tisoč izvodov iti tako prekosili povprečno letno število predvojne dobe. Kljub veliki škodi, ki jo je tiskarska industrija utrpela med vojno, so v Ukrajini natisnili nad 62 milijonov knjig. V Beli Rusiji pa nad 11 milijonov.
Približno tretjina vseh knjig se havi s političnim; ki gospodarskimi vprašanji, ostale pa se nanašajo na znanstvo. Zanimanje za iehnično literaturo vedno bolj narašča. Mnogo so razširjine tud* knjige o poljedelstvu.
Mlada mati rodila 8 dečkov
Moskva, 27. — Tass poroča, da je v Ulanudi neka mlada mati rodila petorčke, ki »o vsi pri dobrem zdravju. (2 deklici in 3 dečki).
Iz Sangaja pa poročajo, da je v pokrajini Hope; neka mlada žena rodila os?m otrok — samih dečkov. S tem jo potolkla svetovno prvonstvo. Eden od dečkov je um’ 1, ostalih 7 pa jc zdravih.
Na conskem svetu t
Zopet so sejali... pleve
Bes ne obstoja nevarnost, da bi se gospodje jz conskega sveta duševno izčrpali s problemi Trsta in
TRŽAŠKI DNEVNIK
ozemlja. Pač pa si bodo verjetno
zbrusili jezike s čitanjem poslanic, opišem in protestov, k; jih svet dobiva iz Italije, ali pa jih sam pošilja na vse štiri vetrove. Kot vselej, se je tud. na petkovi seji conski svet ilzživljal s čitanjim takih j pisem.
Najprvo so svetniki z qč:tnm za'
PRVI USPEHI
[Spominu padiih žrtev 28. IX. 1943 - 28. IX. 1947
.	•	v	. i	«	m ■	! P°d nacif ašist iinimi streli so
trimesečnega tekmovanja V Irsttl Ipadli v Steverjanu 28. septembra
j 1943. prvi briški borci za svobodo.
Včeraj Je bila ob 5. uri popoldne
došččnjem prečltalt brzojavko, ki, seja v;eh predstavnikov množičnih jo je neki gospod Roncari poslal iz j organizacij ter zastopnikov posa-, Varese (Italija). V njem je ta go-1 meznih okrajev, na kateri sq po-spod v običajnem slogu jokal, da; dali prve rezultate trimesečnega Je mati Italija zg.n la iz Julijske tekmovanja, ki bo trajalo do 7. no-
krajine. Po č.tanju te elegije se je conski svet spustil y čitanje pisma neke gospe, ki je protestirala proti
vembra.
Pobudo za to tekmovanje Je sicer dala SIAU, toda tekmovanje se je
povišanju pristojbin za pse. V pis- j razšir.lo na vse množične organi-
mu je ta «dama» celo zagrozila s samomorom! Blagor con3kemu svetu, ki se bači s tak'mi problemi! Med edino važnimi stvarmi pa je na koncu svet razpravljal o tem, da bi tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju uvedli italijansko uredbo, s katero država prispeva 75% celokupnih stroškov za obnovo. Svetnik dr. Tamburini Je opozoril na važnost pomanjkanja vode na Opčinah. Glede kalorične električne centrale v Trstu, za katere so bili ž? pripravljeni načrti, je odvetnik Paiutan opozoril, da je načrt padel v vodo, ker so stroški preveliki. Teko se bo pač Trst moral privaditi omejitvam električne potrošnje, ki jih je te dni uvedla zasedbena cbiast. Denarja za take stvari ni, pač pa ga je na pretek za vzdrževanje beguncev in odvisnega uradništva po državnih uradih.
Tako se je končala seja conskega sveta, ki je, če še ne veste, posvetovalni organ!
Tisoči in tisoči se pridružujejo protestom na ZVU
Zadnji atentatj tržaških neofa-šistov na m rno antifašistično prebivalstvo in histerično divjanje civilne policije Je imelo globok odmev pri demokratičnem ljudstvu STO-ja. Tako kmetje in delavci, kot meščani so si edin!, da je dolžnost zaupne upraviteljice tega ozemlja ZVU, da ukrene potrebne
zaolje; postalo je v resnici tekmovanje delovnega ljudstva, yseh naprednih demokratičnih rcncžc STO-ja. V posameznih okrajih, na sektorjih in v mestnem merilu so se vzpostavili delovni odbori in tekmovalne komisije, ki dajejo pobude za delo in ga usmerjajo.
Iz poročil, ki so jih podali posamezni zastopniki raznil* organizacij, je bilo jasno razvidno, da prednjači v tem tekmovanju zlasti mla-dina. Prepričan; smo, da ni to le trenuten zanos, marveč da bo vztrajala na tej višini in se pokazala vredna našega zaupanja. Na novo je poživela pionirska organizacija; redno se vrši yp,'sovanje v ZAM in med mladino sc opaža zlasti veliko zanimanje za progo Samac-Saraje-v0 in za albansko mladinsko progo Drač-Eibasan. Toda mladina se ni izkazala samo na političnem eolju, marveč Je prav tako aktivna tudi pri udarniškem delu. Nad 140 mladincev iz raznih okrajev v Trstu se je udeležilo udarniškega dela v Trebčah, prav tolikšno število pri Domjn in v Nabrežini. Opravili so 560 prostovoljnih delovnih ur. V krajih, kjer se je vršilo to prostovoljno udarniško delo, so se mladincem pridružili tudi vaščani in skupno izvršujejo zadane si naloge.
Poleg mladine pa so se prav tako izkazale žene in _ ravno po nj'hovi zaslugi zelo dobro napreduje vpisovanje v SIAU. Zene v svojem tekmovalnem načrtu niso pozabile naj-bednejših tovarišev. Pripravljajo se na božič, ko bodo obdarovale naše
pri
Slovenci, V okviru trimesečnega ! Sest.Jih bil°- kl s0 «rtvoyaU svo-
-	i	in 7tif1 ioni« boi« c- /\ irOvAT-oli ir hava
tekmovanja pa so si naše množič-
je življenje, ker so yerovali v nove ne organizacije zadale naloge, da i
bodo zlasti Italijani podprli težnje j 2godoV'nska dejstva ne morejo Slovencev po zgraditvi njihovihj f^!tl	in Predanosti
kulturnih domov/ki jim Jih Je fa. ; ^kega ljudstva ki se ni plašilo šlzem uničil. In res. V Trstu in n°bens*» ^oveSkih in materialnih
okolici,^ prj Sv. Ivanu, v kulturnem krožku «Pečar» pri Sv. Vidu, grade naši ljudje lesene barake, ki bodo postale začasni domovi resnično ljudske kulture. Nimamo palač, a to kar imamo, je sicer skromno, a naše.
PrVi koraki so storjeni, vidijo se že prvi uspehi. Prepričan; smo. če bomo v tem smislu nadaljevali z delom, če bo okraj tekmoval z okra-
žrtev. Vsi so se zavedali, da kujejo srečnejšo bodočnost svojemu narodu ter so zaupali v iskrenost vseh zaveznikov.
Dajte nam našo šolo!
Zahteva po slovenski šoli v ul. Donadoni
Včeraj popoldne so se v krožku cRedivo* sestali starši slovenskih Šoloobveznih otrok iz ul. Donadoni in bližnje okolice. Na sestanku so razpravljali o potrebi popolne pe-trazredne slovenske ljudske šole v ul. Donadoni, za katero je že sedaj priglašenih okrog 110 otrok.
Lansko leto je ZVU imela izgovore, češ da nima pripravnih pro-
Na mirovni konferenci pa so za- f°™v' Letca,ta iz=°vor a® dr
padni «zavezniki» izdali naše upravičene zahteve ter predanost našega ljudstva. Začrtali so preko Brd novo mejo, ki preseneča vse poznavalce terenskih prilik.
S pariškimi sklepi so nekdanji
jem, teren s terenom, vas z vasjo ; zavezniki izdali vse junake, ki so in posameznik z posameznikom, da j žrtvovali svoje življenje. Dokazali bomo v resnici izvršili načrt, kl iso, da ne ljubijo to ne spoštujejo
smo si ga zadali v okviru tega tekmovanja.- To bo pa tudi najboljši odgovor vsem našim nasprotnikom, ki skušajo ovirati na vsakem koraku razvoj in napredek našega demokratičnega gibanja na STO-ju.
'skrenih borcev za svobodo.
žal, ker je bila medtem popravljena šola v ul. Media, kamor se je odselilo iz ul. Donadoni deset razredov.
ZVU je doslej imela gluha ušesa za te upravičene zahteve in je zavlačevala rešitev. Toda sedaj Je šolsko leto pred vrati jn mora biti konec zavlačevanju. Šolsko poslopje v ul. Donadoni ima dovolj prostora
Ljudstvo z Brd pa ne bo nikdar | za slovensko in italijansko šolo. pozabilo ciljev, za katere so padli | Saj ni treba, da bi imeli na italijan-niihovi tovariši in bodo zvesto ho- j eki šoli po dva ali več vzporednih dih po njihovi slavni poti.
Zato slava padlim junakom!
do 25, ne da bi s tem preobremenili učiteljstvo.
Ljudstvo vse to vidi in ima vtis, kakor da bi hoteli slovensko šolo namenoma sabotirati.
Zato so zbrani starši včeraj izvolili svoj roditeljski svet in sestavili resolucijo, ki jo bodo poslali ZVU. Resolucijo je podpisalo preko 50 prizadetih staršev, kj ne bodo več dopustili, da b; še nadalje ovirali njihove otroke v pouku materinskega jezika.
Resolucija se glasi:
Starši iz šolskega okoliša uh Donadoni odločno protestirajo zaradi neupoštevanja in zavlačevanja rešitve prošnje za otvoritev popolne petrcizredne slovenske šole v ul. Donadoni.
V go t <vi> Ij a jo, da kšjub temu da so ddni vsi poboji za otvoritev slovenske šole po
razredov za vsakih osem učencev, i veljavnih odredbah o otvoritvi sloko jih j« lahko v enem razredu 20 venskih šol, ki jih je izdala zavezniška vojaška uprava, šolska ob-
V
I
POD
L J A
DEKANI	|	Cl. 1. Na področju Istrskega
Prvič so se v nedeljo srečali! okrožia se stavi pod začasno upra-športniki iz Krevatina in kluba jvo imovina odsotnih, od sovražni-«Enotnost», katero sestavljajo mla- j ka odpeljanih in pobeglih oseb. di ljubitelji športa iz Dekanov, Po- j Začasne uprave te imovine, v ko-begov in Bertokov. Prijateljska j likor ni s posebnimi predpisi odlo-
' čeno drugače, prevzame posebna
tekma je bila v prvem polčasu zelo
živahna, v drugem polčasu pa so igralci vsled utrujenosti malo popustili. Vsi igralci so pokazali veliko
komisija, katero imenuje Izvršilni odbor okrožja.
Odlcčbe po tem členu izrekajo
volje in sposobnosti. Z vztrajnim j pristojna ljudska okrajna sodišča treniranjem bodo brez dvoma do- i na predlogi tistih krajevnih oziro-segli lepše uspehe. 2e sedaj si žele ma mestnih ljudskih odborov, kjer
korake in enkrat za vselej onemogoči fašistični teror in brutalnost ua, uozi<;> K° Doao oooarovaie civilne policije. Zaradi tega še vod- i	ter sodelujejo tudi
no prihajajo na naše uredništvo j	a	iad- „ ,
številne protestne resolucije za I , ° PažnJo posvečajo na tere-ZVU. Tržaški mornarji so poslali jDU z‘£ustl studijskim krožkom ter resolucijo tele vsebine;
«Tržaški mornarji antifašisti protestiramo proti zadržanju pristojnih cblasti, ki so dopustile, da sq fašistične bande svobodno in neovirano skušale terorizirati mirno prebivalstvo, aretirani pa so bili člani tovarniškega odbora in delavci ladjedelnice Sv. Marka.
Naše ljudstvo, k; je prelilo v skupni borbi z zavezniki toliko
množičnim sestankom, kjer obravnavajo poleg političnih tudi tčro-
srečanja s kako boljšo Izid tekme je: 7:2.
skupino.
Odredba istrskega okrožnega ljudskega odbora
se Imovina nahaja Cl. 2. Zoper odločbo po čl. 1. je dopustna pritožba v reku 8 dni po vročitvi odločbe na Okrožno sodišče v Kopru, ki o stvari odloča do-{končno.
! Cl. 3. Vse osebe in organi, kate-
Cl. 5. Vse dosedanje odločbe, ki nasprotujejo tej odločbi se razveljavljajo. .
Cl. 6. Ta odločba stopi v veljavo takoj.
Koper dne 26. avgusta 1947.
Tajnik:	Predsednik:
Laurenti Eugenio	Kralj Franc
Na temelju odloka Poverjeništva j ,	’jg pcvp jena uprava kovine
PNOO za Slov. Primorje in O- j odsofnih oseb; so dolžnl upravljati
kovna in kulturna vprašanja, Po- j Mastnega NO za Istro z dne 20. 2. | tf) imovino ^ na.čelih dobrega go-hvale vredno j? dejstvo, da so si i1947- ter odloka Istrskega okrožne- j spodar1a in na način, da bo mogo-naše množične organizacije v okvi- \ sta ljudskega odbora o pooblastilu j ča VH,'k čas kontrola in položitev to tekmovalnega načrta zadale na- j Izvršnemu odboru Istrskega okrož-; ra;sUna
TREBČE
Pod vodstvom ZPP iz Trebč bomo praznovali danes, v nedeljo 28. t. m. obletnico odkritja spomenika padlim borcem. Ob 10. uri bo sv. maša in potem bo slovesnost pri spomeniku z blagoslovom, govorom, polaganjem vencev itd. Nato bomo šli vsi skupaj z dekanotrj na pokopališče. V društveni dvorani bodo v nedeljo in ponedeljek razstavljene slike padlih borcev.
last na ponovno izraženo prošnjo in utemeljeno vlogo doslej ut dala nikakega odgovora;
sm at ra j o to kot namerilo zanilcanje osnovne pravioe slovenskih otrok do šolanja v materinskem jeziku in kršitev osnovnih človeških načel. Tako še ponavljajo krivice, storjene težko prizadetemu slovenskemu ljudstvu na tem ozemlju za dobo fašizma;
izjavljajo, da smatrajo tako postopanje šolskih oblasti kot namerno zapostavljanje kulturnih pravio slovenskega ljudstva, ki mu je po določbah mirovne pogodbe in po statutu STO-ja zajamčena popolna narodna enakopravnost;
zahtevajo, da šolski oddelek ZVU takoj razpiše vpisovanje v slovensko osnovno šolo v ul. Donadoni.
KOLEMR
Nedelja 28. septembra
Venceslav Jinko Sonce vzhaja ob
ob 18.50. Dolžina dneve' Jutri 29. septembra
Mihael, Miško
Spominski dnevi
|	fcvnoiiui	*	tril6$
1831 se je rodil v Spodnjih Retjali javlja, da_bo vpisovanje ^
Ženska obrtna sola
pri Velikih Laščah Fran Levstik,'šolo od 29-9. do 4-10.^v slov. pesnik, pisatelj, literarni ' ' zgodovinar, politični delaveo in jezikoslovec.
Ne kar veleva mu stan, nego kar more, to mož je storiti dolžan.
(Fran Levstik)
Preskrba
soio oa tv-v. a/o »-av. *	^
dala Militare št. 2, od Iv. W .
Zveza invalidov in sorodnikov
vabi svoje člano^ki so -	„
da se javijo v ul. Zonta A do dobili zaposlitev.
Izredna delitev masti. Sepral javlja, da bodo od jutri 29. t. m. do 15. oktobra delili po 40 dkg masti na osebo vsem potrošnikom v mestu in na deželi, na izkaznico V. in VI. olje. Cena 80 lir kg.
Razdeljevanje olja. Podaljšan je rok za dvig kuponov za delavce in sicer:
a) podjetja z menzo ali svojo prodajalnico dvignejo kupon ra uradu za menze pri Sepralu, ul. Genova 9 do 4. oktobra.
b) za delavce, ki niso vključeni v menze, je treba predložiti do 4. oktobra seznam na trgu Rosario. Na seznamu mora biti navedeno skupno število in podpis podjetja. Obrok olja je pol litra na osebo, po 340 lir liter. Delitev bo zaključena 10. oktobra.
Izlet na Bled
Konzorcij gostilničarje.'’^ ^
marjev za Trst in pokrajr,\
druga z o. j. obvešča vs® ^ Ijence, da so bo vršil -zlet n ^ 1. in 2. oktobtji z odhodom 1. oktobra ob 7,
Fabio Severo.
uri zj utr®J &
Kulturni krožek
v VOM št. 2 priredi danes ob plesno zabavo.
Vremensko po
Točil®
z dne 27. L m. 'Zračni tlak
Razdeljevanje živilskih nakaznic A.V.I.S.S.
se bo začelo na občinskem uradu od jutri dalje od 8. do 12. ure. Interesenti naj prinesejo s seboj redne živilske nakaznice julij-oktober 1947.
Sestanek SIAU
Pristaniški delavci so vabljeni na sestanek SIAU, ki bo danes ob 9.30 v Domu pristaniških delavcev.
Pevska vaja «Ivan Cankar»
bo danes ob 15.30 za moški zbor v krožku «Redivo». Udeležba Je obvezna za vse.
Sestanek roditeljskih svetov
Na Kolonkovcu se vrši roditeljski zbor jutri 29. t. m. od 20. uri v gostilni «Ex soc;» na Kolonkov-cu. Vabimo starše k udeležbi.
Roditeljski svet slovenske šoile pri Sv. Jakobu vabi starše na važen sestanek, k; bo jutri 29. t. m. ob 15.30 v ul. Costalunga v gostilni «Pri Tirolcu*.
■ l
logo, da bodo upoštevale pri sestankih zlasti točnost. Na žalost mora-
nega ljudskega odbera za izdajanje; C] 4 vsako zlonamerno dejanje, odlokov in odredb s področja go- j ki ^ ime,0
za cilj preprečitev u-
mo s:ccr ugotoviti, da so doslej pri- spodarstva in po odobritvi VUJA,! vpfbp 7-BČasne uprave narodne imo-, haja.i ljudje na sestanke s pre-j izdaja Izvršilni odbor Istrskega , vine odsotn:h OSeb .kakor tudi uni-'cejsno zamudo ;n da je pri tem j okrožnega ljudskega odbora na- denje ali zrnAnjšanjc vrednosti te
Tatovi na anglnški šoli
Policija ie kmalu odkrila številne prstne odtise, ki...
, . ,	,	,,,	.,.	i zlast; trpela stvar sama. Danes pa i slednjo
km. je izpostavljeno d.vjemu pre- j že lahk£) , w,eljem ugotavljai^ i
tepanju civilne policije. Vendar pa v tpm Mu prcc€jšne us^he | namerava nadaljevati z borbo pro- i Tudi za Tržačane
ti fašizmu do končne zmage, za delo in blagostanje STO-ja, za mir in bratstvo; med vsemi narodi. Zavezniki pa bi ga morali v tej borb' podpirati ne pa ovirati.*
Slične resolucije so poslali tudi: Delavci novega in starega pristanišča, prebivalstvo Skorklje, pr sta-niško delavstvo, Barkovljani, skupina navigacijskih društev, zaupnik Delavske zbornice Albino Rebu lla, članj Delavt e zbornice: Pagnetti
velja pravilo «Cas Je zlato*.
Ko Je SHPZ na zadnjem zborovanju v Skednju dala pobudo za izgradnjo novih kulturnih domov, so se temu pozivu odzvali predvsem
odredbo upravi imovine odsotnih oseb.
Konec ul. R. Manna, na Soala j no sklepala neko podobno «kupč’jo» imovine, se kaznuje s kažnijo’od- Ba«« št- 2- imafo ž« dalj časa An- j z ameriškimi vojaki. Priznala sta,
,	rv.lafti nonAUTlA ČaIa rrn ottnio AtrAlrO ■ /4 O etn	tn	mnXim	n»Aelrnknln
vzema prostosti s prisilnim delom
toplota 20.0, 22.5, 18.0; vet«. ^ nebo deloma oblačno; nemirno; toplota morja
Rojstva, smrt', po
■roh®
Dne 27. septembra dilo 13 otroy, umrlo je 5
i
rok pa je bilo 7.	.	cptf
UMRLI: 66 letni Marij jjjt nella, 69 letna Marija BaK*^ na Fachinetti roj. Penjeta:'’
49 letni Viktor Pelican tilio Raffaeli.
KIN0PR£P5TMg|
ROSSFTTI. 14.30: «Mar'Ja^ nista*, Norma Shcarer
Povver.	ernitb
FENICE. 14.45: «Mj?ter tuje v Washington», J- ^	,
J. Stevvart.	ijef
ALABARDA. 14.00: «0sV J pada*, Gary Cooper. ^ ii; KINO OB MORJU.	f.
ksai.ider Levski*. Sov]e_ -»"1 delo, režiral Eisenstei , igralec N. CerkasoV.
*** vT V KINO V NABREŽINI;,
nedeljo in ponedšljelc'
hočeš, me. poroči*, aim ‘
ofv
Kadilski s9 brs
v nedeljo 28. septe® TRST II
7.30. Koledar in jutra“$>,‘
do 5 let.
Promet v tržaškem pristanišču
Včeraj sta pripluli v Trat ameriška ladja cHattiesburg Victory» iz Baltimore z 8600 tonami premo-
Nezareno, N grj Amedeo, Zanello11 ga in norveška ladja «Nerse King*
Lulgi, P n Giuseppe, Basilio To-scano, Posarini Guido, Capanni Giuseppe, Corenti Mario in član I*ege Nazionale G indice Raffaele, prebivalstvo Bazovice, delavci tvrdke FER, Podlonjerke. Padričanj itd. V svojih resolucijah zahtevajo tudi izpustitev tov. Bruna DTSste-Ja.
Fabaeela z 8235 tonami surovfga olja.
Odplule so ladje: italijanska «Co-meta* v Falconaro z 800 tonami bencina, švedska «For»w'k» v Smirno z 200 tonami raznega blaga in panamska «Naftol» v Ahadan prazna.
FIZKULTURA
»mn prvenstvo v mm
Prva tekma prva zmaga tržaških košarkar« jev > Velik napredek jugoslovanske ko. šarke - Slaba igra Rečank in Zaorčanov
V Zagrebu se je pričelo Jugoslovansko prvenstvo v košarki, na katerem sodeluje tudi tržaška reprezentanca ZDTV. Svojo prvo tekmo so Tržačani igrali s Proieterjem tz Zrenjanina. Tržaška reprezentanca je zmagala z rezultatom 25:24. Nastopila je v sledeči posta-v!: Mancinelli (5), Vislntlnl (7), Bertochi (3), Renko (4), Plaček (2), Mosetti (4), Paaani, Indrigo, Giovannini, Bertoli. Zagrebški časopisi so o tekmi pr nesli naslednjo kritiko: «Pq tehnični izvrstni obojestranski igri je zasluženo zmagala tržaška reprezentanca. Tržačani, ki igrajo izven konkurence, so odlični tehnlčarji, manjka pa jim vigranosti*
Lohomotiva-Torpedo 0:0
D0 sedaj so imeli na turnirju največ uspehov Part zan in Rdeča zvezda iz Beograda ter Proleter iz Zrenjanina med ženskami. Na spicš-no presenečenje Je ženska petorifa Pro!etera iz Reke, k; Je veljala za favorita prvenstva, popolnoma odpovedala ;n zgub'la vse možnost; za osvojitev prvenstva. Tudi Zadrčani sp zaigrali veliko slabše, kakor znajo.
Rezultati tekem prvih dveh dneh so: Moški: T:-st-Pro!eter (Zrenja-non) 25:24; Partizan-Zader 54:40; Rdeča zvezda (Beograd)-Proleter (Zrenjanin) 45:37; Partizan-Jedin stvo (Zagreb) 53:29; Rdeča zvezda-Zadf r 34:31. — Zenske: Rdeča zvez-da-Zader 37:32; Proleter (Zrenja-n n)-P:oleter (Reka) 23:19; Rdeča zvezda-Proieter (Reka) 31:14; Za-der-Eno:nost (Ljubljana) 42:18.
Bogat npored v košarki za Delavski pokal
Danes dopoldne bodo imeli ljubitelji košarke bogato .zb ro. Košarkarska moštva bodo tekmovala za Delavski pokal po naslednjem sporedu:
Igrišče Delavske športne zveze: moški: ob 8. uri Skedenj-Cermelj B; cb 9. uri Barkovije-Skorkija; ob 10. uri Tomažič-Greta; ob 11. uri Izoia-DSZ v Kopru.
Igrišča Tomažiča: ženske: cb 9. uri DSZ-SkOrklja; ob 11. ur! Rinal-di-Fient; ob 10. uri Izola-Col v Izoli.
Med tednom Je bila odigrana v Zagrebu nogometna tekma Jugoslovanskega prvenstva med enaj-storkama zagrebške Lokomotive in sarajevskega Torpeda. Sarajevčanom je uspelo, da so iztrgali Lokomotivi važno točko. Lokomotiva je bila boljše moštvo, vendar pa ni znala izkoristiti mnogo prilik. Za-streljala je tudi enajstmetrovko.
Partizan-Ponziana Lj. odgodena
Nogometna tekma Part;zana-Pon-ziana Lj., kl bi morala bit; odigrana danes na tržaškem stad.onu, Je ;z tehničnih razlogoy odgodena na poznejš, termin.
Zveza dijakov Trsta in ozemlja
poslavlja temelje enotnosti mladine STO
gleži osnovno šolo za svoje otroke. Prejšnjo noč so se začeli zanimati za to šolo, ali bolje, za stanovanje podčastnika Rees-a, kii tam stanuje, tudi trtoški vlomilci. S ponarejenimi ključi so vdrli v njegovo spalnico ter odnesli iz omare več oblek, fotoaparat in raznih dragocenosti v skupni vrednosti preko 200 tisoč lir.
V torek 23. t. m. se je sestal glav* , ni odbor Zveze dijakov Trsta in j Ozemlja. Predvsem so na sestanku j podali obračun dosedanjega orga-1 nizacijskega dela. Ker so se dase- | danje socialne akcije dijaškega I
Razprava o sladkorju
Juiri sodba
V torek zjutraj se Je nadaljevala oanje socname aac;je uijassesa. j razprava 0 sladkorju z obrambni-tedna uspešno zaključile, je tajnik j ^ gQVOr; odvetnikov. Najprvo je tov. Blažina predi .gal, naj se tudi j odvetnik Presti, ki brani obtoženca letos organiziral dijaški teden. Ob i Be v: tor ja, poudaril, da se obtožba
tej priliki bedo študentje z raznimi prireditvami seznanili javnost o bistvenih dijaških vprašanjih dn o demokrat!zac.ji šole. Na sestanku so nadalje odločili, da bodo v tem tednu predvsem posvetili paZnjo ustanovitvi šolskih odborov in širjenju dijaškega časopisja.
Na predilog nekega tovariša odbornika je odbor sklenil, da bo v program tedna vključen tudi izlet v oni del tržaškega ozemlja, kl je pod jugoslovansko upravo. Tam bodo tržaški študentje spoznali uspehe novega odnosa med profesorji in njihovimi istrskimi tovariši. Na zaključku seje je odbor sklepal o potrebi nove študentovske organizacije, k; naj bi sedaj na STO-ju zdt užlla dijake vseh ^teženj in prepričanj. V ta namen bo odbor stopil v stike z drugimi organizacijami za postavitev temeljev bodočega sodelovanja. Tovariš tajnik je poudaril, naj bi sedaj pri pripravah zi dijaški teden povabili vse dijaške organlzac‘je m pa organizacije, ki se bavijo s šolski ro.' vprašanji, na sesVtieK, na katerem bi sklepali o ustanovitvi pripravljalnega odbora za dijaški teden. Uresničitev tega predloga, Je bil sprejet; bodoči temelj enotnost: mladine STO-ja.
proti njemu naslanja le na Pintije> ve izjave. V ostalem pa Pinti razpolaga z dokazi, da je bil obtoženec dne 26. julija lanskega leta, ko se je izvršila tatvina, odsoten v Vi-cenzi. Za svojega klienta je zagovornik predlagal, naj bi ga sodišče oprostilo.
Odvetn k Giannlni, ki Je branil Soidana, prometnika z nabrežtnske postaje, je vztrajal, naj sodišče točno določi dan In uro tatvine, kajti So!dano Je okrog 26. julija vršil službo tudi s tremi drugimi prometniki. Odvetnik je predvsem vztrajal, da bivši poi'clst Marini, ki je prav tako sodeloval pri tatvini, ni baš posrečena priča. Svoj zagovor je odvetnik zaključil z željo, naj bi sodišče oprostilo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov.
S tem Je obramba opravila svojo dolžnost in po kratkem odmoru Je spregovoril tožilec dr. Marcuccl. V svojem govoru je tožilec predvsem vztrajal in poudarjal to, kar je povedal Pint). Njegovim izjavam lahko verjamemo, kajti priča ni imel nobenega razloga, da bi na razpravi lagal, saj ga Je že itak sodišče spoznalo na kr. ve ga in obsodilo na prejšnji razpravi.
Po govoru dr. Marcuccija je predsednik kap. Leaning odgodH razpravo na ponedeljek zjutraj, ko bo sodišče izreklo sodbo.
da sta na ta način preskrbela vojakom okrog 1000 žensk in tako ((prislužila* okrog pol milijona lir.
Voišite se na slovensko trgovsko akademijo in strokovne Sole
Ko so zjutraj opazili tatvino, so Trgovska akademija jn nižja tr-takoj poklicali civilno policijo. Ta sovska in industrijska strokovna so-
je res prišla in odkrila več prstnih odtisov ter jih posnela. Na žalost so morgli ugotoviti, da so bili prstni odtisi od gospoda Rees-a in njegove zene, kl verjetno nista sama sebe okradla. Tako je zaenkrat praiekava policije brez uspeha.
Dva noina obiska
Prejšnjo noč so tatovi obiskali tudi trgovino jestvin v uL Sette-fontane 95, ki je last Godina Gui-da. Iz stranišča na dvorišču so napravili v zidu luknjo, skazi katero so se priplazili v trgovino in odnesli večjo množino jestvin v skupni vrednosti preko 400 tisoč lir. Blago ni bilo zavarovana Drug; podoben obisk je bil v drogeriji v ul. Belooggio, last 37 letnega Sgobbe Adalberta. Tam so se tatovi splazili v trgovino skozi polkrožno okno nad vrati in odnesli miila In raznih dišav v vrednosti okrog 200 tisoč lir. Čeprav je, za tatovi prav gotovo močno in tudi prijetno dišalo, jim vendar policija doslej še ni prišla na sled. Upajmo, da se ji bo to doglednem času posrečilo.	,
Ženske sta prodajala vojakom
Neki 24 letni Alojz F. iz uL G. Gazzl p, in njegov pajdaš 32 letni Calogero C. iz ul. Artisti 9, sta že dalj časa izkoriščala tržaške pocestnice in jih prodajala angleškim in amerikim. vojakom. Za te svoje usluge sta zahtevala po 500 lir od vsake ženske. Dve od teh pa sta se naveličali biti izkoriščani in sta ovadili policiji oba ((posredovalca*. Policija ju je aretirala, ko sta rav-
Festival v Pragi
ZA «ŽELEZNIM ZASTOROM*
VLADIMIR BARTOL
23
Mladinci se prebujajo, pospravijo papir ali dežne plašče, na katerih so leždli. Tudi tisti v kupejih se dramijo in se spravljajo v red. Ze začenjamo navezovati pogovor s t m ali onim potnikom. Starejši mož pripoveduje, da potuje na pogreb *ina, mladtga oficirja, ki se je bil dan prej ponesrečil. Takoj mu odstopimo prostor itt pospra vimo kovč'ge. Na sleherni podaji vstopajo novi potniki. Med njimi so tudi vojaki in oficirji Jugoslovanske armade, Vljudni (n resni so in skromni, prav kakor je to ljudstvo, i* katerega so izšli.
Dve mični Vojvodinki težko stojita na hodniku in bi radi prišli v kupe. Povabimo ju med nas. Naši mladinci so jima VŠ4Č in spet me je doletita ivaloga tolmača. Ttrdi oni sta Že bili spoznali Italijane in sicer kot vojne ujetnike in, kot sem opazil, gojita zanje posebne simpatije. Sporazum ni bil torej težak. Ed n izmed naših fantov smukne iz kupeja in — vraga, kdaj se Tržačan ni znašelI — se vrne čez par trenutkov s srbohrvaško- italijanskim slovarjem! Se dams nimam pojma, kje ga je iztaknil. Vsekakor sta začela s tovarišem stante pede poučevati simpatični Srbkinji italijanščino, a sta obenem tudi sama začela prejemati prve lekcije Iz srbohrvaščine. Odš-1 sem iz kupeja in ko sem se malo pred prihodom v Beograd spt t pojavil o njem, sem našel družbico, od katere je bil sleherni obenem učitelj in učenec, v najživahnejši konv:rzaciji, ki ji je bil posrednik — slovas; Naš a novopečena Don Juana nista bila še nikoli v Beogradu, A za sestanek v kavarni Moskva sta se takoj zmenila. In ni treba imeti nobenega strahu, da bi bila kot pristna Tržačgna izgrešila svoj cilj.
V Beogradu smo izstopili z namenom, da odpotujemo še isti večer naprej proti Trstu. Toda delali smo račun brez krčmarja. Naleteli smo na dobre prijatelje, stare znance in tržaške rojake, ki so poskrbeli, da se nam nikakor ni mudilo še isti dan na pot. Nastanil, smo re v «Študentskem domus, kjer je vršalo mladine leakor v panju. Člani delovnih brigad vseh narodnosti, ki so se vračali z mladinske proge ali odhajali tja, so bili v Beogradu in v «Študentskem domu» kakor domet. Videli smo Spance, Francoze in severnjake. Srečali smo se spet z Indijci in zamorci. Spominjam se mlade plavolask), o kateri se je izkazalo, da je norveška žurnalistka. Prepotovala je bi la Jugoslavijo navskriž in poč-z iil je govorila o krajih in ljudeh, kot da bi nikoli ne bila živela drugje. Smejati sem se moral, ko sem ste spomnil, kaj pišejo po nekaterih časopisih na Zev jiadu o deželah, o katerih pravijo, da so za tako imenovanim železnim zastorom. Po njihovih eporočilih» bi sploh ne smelo biti tujcev v teh državah in če bi se že kdo upal tja, bi ga morali na slehernem koraku spremljati celi bataljoni OZNE. V resnici pa sirtčuješ v Jugoslaviji na sl' hernem koraku na tisoče, kaj na tisoče, na deset in deset tisoče v tujcev, posameznikov in v skupinah, ki se krečejo po državi, kot da bi bili v svoji hiši. Morda da sem komaj na festivalu v Pragi videl toliko nasmejane, sproščene in vesele mladine, kot sem je videl v Beogradu in na poti skozi Jugoslavijo. Prt mizah si videt egorele mladino- in mladinke, kako sedijo z zavihanimi rokavi, naslonjeni na komolce svojih mišičastih rok, in se pomenkujejo in šalijo o vseh mogočih jezikih sveta. Povsod po mestu smo jih srečavali posamezno in v skupinah, kakor smo tudi že preje in pozneje naleteli nanje na potu. Ne, taka država, ki imbi v svojo sredo na tisoče in tisoče ljudi vseh narodnosti in iz vseh držau, pač res ne živt »a železnim zastorom, talca država nima kaj prikrivati pred tujcem,
(Se nadaljuje).
la so za STO izredno važne šolske ustanove. Zaradi značaja tega o-zemlja naj se tukajšnja mladina predvsem posveti tistim poklicem, ki jih zahteva ;n terja gospodarska delavnost vezana na tržaško luko: to je prometu, trgovini in industrijsko obrtni delavnosti. Potrebno strokovno izobrazbo dajejo tukajšnje strokovne šole: tako tudi Trgovska akademija strokovno izobrazbo v blagoznanstvu t. j. vedi o surovinah in izdelovanju vsakršnih proizvodov in industrijskih izdelkov; nadalje v knrtgovodstvu kot vedi o računskem izkazovanju poslovanja v trgovini, bankarstvu, industriji, prevozu, itd.; nadalje seznanjaj trgovinsko splošno gospodarsko, finančno in statistično vedo, s trgovinskim in splošnim prometnim pravom in gospodarsko geografijo ter daje tehnično znanje iz stenografije in strojepisja; poučujejo se tudi tuji jeziki.
Nižje strokovne šole nudijo slično izobrazbo samo v manjšem obsegu. Za vstop v Trgovsko akademijo Je potrebna dovršena nižja gimnazija z malo maturo.
Po usposobljenostnem izpitu na Trgovsk; akademiji je možno nadaljevati študije tudi na ekonomskih visokih šolah.
Praktična izobrazba Je dandanes prvenstveno upoštevana in jo zahtevajo vsakovrstni gospodarski poklici, kjer mladi človek najhitreje doseže svojo samostojnost in zaslužek. Zato priporočamo tukajšnji mladi-nt, da se čimbolje posveti praktičnemu šolanju #n obiskuje slovenske strokovne šole!
Glasbena šola «Glasbene matice*
Vpisovanje gojmcev traja do preklica vsak dan od 16-18 ure v Via : 7.45.	Napoved časa in
Ospedale Militare št. 2. V Skednju	Jutranja glasba. 8.30.	;
se vpisuje od 16-18 ure v ul. Pane-	9.30.	Kmetijska oddaja-	P
blanco 96.	noa	5V_ maše iz stekli®® ,n P]
Poleg godalnih instrumentov, klavirja in sclopetja se poučuje na šoli tudi klavirska harmonika in trobenta. Razdelitev pouka in urnikov bo 6. oktobra ob 10. uri v Vic. Ospedale Militare za Skedenj pa 7, oktobra ob 16. uri.
H-V
Prosvetno društvo «S. Jenko*
javlja, da se bo koncert PD «Fra-njo Marušič* iz Rocola, ki je bil odgoden, vršil v torek 30. t. m, v dvorani «Kraljič* ob običajni uri. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Predavanje v KK «Tomažič»
Jutri ob 20.30 bo v kulturnem krožku «Tomažič» slovensko predavanje prosvetne vsebine. Po predavanju sestanek prosvetnega društva «Ivan Cankar*.
11.15. Klasična glasba, ga. 11.45. Reproducira 12.45. Napoved časa
13.00. Vino v slovenski Salonski orkester. 14-I5' gf--19. stoletja. 14.28. CitanJ)> .jO 14.30. Zaključek. 16.30. V^i-glci 3
17.00. Nedeljski popold'» cert. 17.30. Plesna Lahka glasba. 18.20. Fo j)g predavanje. 18.35. Oper* »
19.00. Znani pianisti. . jjj.lK spored slovenskih pesnal- oO- > poved časa in poročil«-fonična glasba. 20.45. i^
lonicna glasba, zv.sj. —- „ davanje. 21.00. Glasba
23.30. Vesela ura. 22.00. ba. 22.10. Komorni zbc£aPoV';,| Černe melodije. 23.15. j*_ «lu sa in poročila. 23.30. Cl ^ ’
Ar, 00 or:	Dolno^nT	Zi**
da. 23.35. Polnočna S Zaključek.
IVANA GUSTINČIČ =
in	=
ROŽE ALOJZIJ
danes poročena.
Trst dne 28. sept. 1947. |=
Dijakom srednjih Sol v Kopru in Portorožu
Dijaki, ki so se prijavili za slovensko gimnazijo in učiteljišče v Portorožu, naj pridejo 4. oktobra v Portorož. S seboj ngj prinesejo posteljno perilo, odejo prazno slam-njačoi telesno perilo, pribor za čiščenje obleke in čevljev, copate in druge malenkosti. 5. oktobra bo otvoritev šolskega leta, 6. oktobra pa se začne reden pouk.
D.jakj, k; so javil; za sprejem v PomorskO-tigOvsko akademijo in Tehnično srednjo šolo v Kopru, naj prinesejo s seboj razen zgoraj navedenega še p_saln; in risalni pribor (dva trikotn ka, šestilo, tuš, ravnilo, transporter, kotometer, peresa «redis», svinčnike), delovno o-bleko, hlače, predpasnik za kovačnico. Jav:jo naj se 5. oktobra zjutraj. ker se pouk začne 6. oktobra.
Starši dijakov, ki so prosili za sprejem v dijaški dom gimnazije v Kopru, naj se zglase pri upravniku dijaškega doma 2. oktobra. Dijaki .n dijakinje pa naj pridejo v dijaški dom 4. oktobra zvečer ali v nedeljo zjutraj. Pouk se bo začel 6. oktobra.
. — ■■■
Ob triletnlc! junašk« našega nepozabnega
Justina
partizanskega
ki je. padel 25. 9.
nacifašisti v
padu <,
(Slovenija) za svob° °^j|l zemlje, ki jo je t®P*°
ga spominjajo
starši in brat
MALI OGLASI
SUKNO in novo obleko prodam, Viale XX Settembre 22, vrata 1.
SLOVENEC, star 42 let, obrtnik, želi resnega znanja z gospodično ali vdovo od 30-40 let v svrho ženitve (en otrok ni zapreka). Samo resne ponudbe pod «Tržačan» na upravo Primorskega dnevnika.
STAVBENO PARCELO kupim Ponudbe pod «Z navedbo cene* na u-pravo «Primcrskega dnevnika*.
Zlato-dragulji
Zlatarna PER8Z
Trg. Sv. Ivana 1
kupuje po najvišjih cenah ZLATO, SREBRO in BRILJANTE. Velika izbira ur najboljših znamk.
PRECIZNA POPRAVILA.
Šivalni stroji „Singer“
garantirano dober za 12.000 lir, drugi z okroglim čolničkom za krojača in luksuzni z ohištvom prodam,
C O S L O VI C H,
TRST — Ulica A. Manzoni št. 4
Nedeljski izletl
H.CL
Tržaški potovalni urj
rejajo nedeljske i,zlete„jed. JK nl-mi potnimi listi na . « « VSAKO SOBOTO ob * V V r.imi avtobusi, P0VI*4 zvečer. Za prvi izle,'tot sprejemajo prijave d or»y;, opoldne pri potovalno A* UTAT, TURISANDA 3r® J EXPRESS (ul. F. «>' -Sš ---------------------------
KRZNA- /t
Ziliom
VSE VRSTE,
VlIcilneoU^
TRST, ul. Trento D
Or. GHEIH. I
Izdeluje proteze v
&y
•** v
čuku in plastiki. ^Jdo cija. Sprejema °d 1 ' ri 13. do 19.	<G°	,	-.c®
Bi®0
TRST, ul. Torre ^
(vogal ul. ■G®r
kino w?\
predvaja DANES v nedeljo ob 16. in JUTRI ob
Ubežnik je potrkal na ^
Kdor je vidci Ronalda Kolmana v filmu *Dva ujet”j^vft0
tovo ogVda tudi ta znameniti film, v katerem igrdU . ^
V SREDO ln ČETRTEK ob 18.30 »a spravi vse v veseli film
N/e na visokost ie zalju
\Piavt
\rmtn
GORICR
primorski dnevnik	—	3	—
28. septembra 1947.
Nehaj steuilh ob prihljučitui
Ozemlje	FLRJ	se	je	poveč
prebivalstvo pa je naraslo za 500.000 ljudi
I. Površina
Od nekdanje Goriško-Grar diščanske dežele bo pripadlo RLRJ 201.500 ha, od Kranj-ske dežele (Notranjske) 127 tisoč 350 hektarov, od tržaške občine 700 ha, od Istre 376.000 ha, dalje Beka s 1750 "a,in Zader ter otočje Lasto-v’o in Pelagruža z 11.001 ha.
S priključitvijo Slovenske-8* Primorja in Istre se ozemlje FLRJ poveča torej za 718 tisoč 301 ha ali 7362 km2.
H. Prebivalstvo
A. OD GORIŠKO — GRADIŠČANSKE
Na ozemlju Goriško-Gradi-*canske, ki pripada Jugosla-T1!'. je bilo po našem štetju lz leta 1945 po sledečih sod-®ih okrajih naslednje prebivalstvo :
a) Sodni okraj Kanal: 11
tisoč 870 prebivalcev, od teh 11.675 Slovencev, 194 Italijanov in 1 druge narodnosti.
V ta sodni okraj spadajo sledeče občine: Ajba, Anhovo, Avče, Banjščice, Bate, Deskle, Kanal, Kal, Lokovec in Ročinj.
b) Sodni okraj Gorica: 27
tisoč 306 prebivalcev, od teh 26.701 Slovencev, 593 Italijanov in 12 druge narodnosti.
V ta sodni okraj spadajo sledeče občine: Bilje, Čepovan, Dornberg, Gornja Tribuša, Grgar, Miren (brez Rupe in Japnišča), Opatje selo (brez Dola in Vrha Sv. Mihaela), Osek-Vitovlje, Ozeljan, od Podgore Podsabotin in Št. Maver, Prvačina, Renče, Solkan, Šmartno, od Števerjana G. in D. Cerovo, Št. Peter, Trnovo, Vogrsko in Vrtojba.
Upravni aparat
oh Mstanovtvi STO-ja
0 italijanskem, državnem, pol-bžavnem in občinskem uprav-nern aparatu ima tukajšnje ljud-stv° devetindvajsetletno izkustvo.
Stara avstrijska birokracija je tHa sicer, v znaku takratnih na-^08, konservativna in nazad-niaika, vendar pa so se njeni Pripadniki v glavnem odlikovali v*aj po Vcstnosti in poštenosti. “Qfo pa je bil že prvi vtis tu-aitnxh prebivalcev o italijanskih pravnih sistemih ob priključitvi Oljske krajine Italiji naravnost P°razen.
Takoj od začetka je italijanska Pr fašistična vlada stremela za f, da si zagotovi na «sveti vz-adni meji» zveste branilce aita-lKnstva» in je začela pošiljati v fe kraje nacionalistično nastro-Krte elemente iz' notranjih po-V®?in Italije. Izredne gospodarja ugodnosti, določene za prise-,en° uradništvo, so povzročile ^avi naval mnogih pustolovcev,
1 so našli v novi obljubljeni de-e‘i pod krinko ^svetlih idealov °rnovine» naravnost idealen te-
TeJl za svoje delovanje. Italijan-... Spravni sistem v Julijski kra-J!ni je bil v kratkem roku in še * P°slabšani izdaji izvršeno dejstvo.
Ni potrebna poudarjati, da je Jtš<zem nadaljeval po istih sto-Ptkjah, saj mu je trenutno uspe-? rttzširiti obljubljeno deželo do rubljane in Splita. Narodno-osvobodilna borba je Prizadela italijanski birokraciji
§Prvi udarec. Periferični upravni Organizmi so izginili in so bili pri-7fni v večja središča. Pričelo se '7e zbiranje kadrov v glavnem Cenfnt Trstu. Žarišče italijanske Uprave Trst se je tako izpreme-l"o v obratno vlogo zbiralne toč-e italijanske upravne ekspan-?lje Proti vzhodu.
11 0svoboditcv bi morala pomeni-ttokofični zlom starega uprav-. aparata, kar pa je prepreči-a dveletna zavezniška okupacija °0ne In Trst je postal zopet starega birokrata rešilna de-a v razburkanem morju. j r državnih, poldržavnih in inštitticij je ostal pod . y popolnoma ncizpremenjen, e ^vzamemo preimenovanje ne-uradov. Ostali so vsi po-ajinski uradi, ki bi morali bdi 'Pričo zmanjšanja teritorialnega f kroga že davno razpuščeni. s*ole so celo nekatere italijan-e vojaške ustanove pod pretve-*°' da izvršujejo likvidacijske
katerih
Kako je Krn postal Monie nero
Zadnje čase se mnogo piše o "Uti znanega italijanskega no-‘narja Barzinija, ki se je po' službeni dolžnosti udeležil ^ sko-japonske vojne, balkanskih IftiB ter tud;* svetovne vojne 1914-0 8- Naj tudi mi ob tej priliki J^nimo epizodo iz Barzinijeve-r4, ž'vljenja, ki se tiče tudi nas im	Slovencev, ki pa ni
ela prav n(č drugačnih posle-jt° kakor vsa ostala vmešavanja ^jianskih fašistov v naše za-
6 Bil° le leta 1015. na italijansko-rljskj frontj na Goriškem. ,^rnu je ležalo nekaj avstrij-^“kov — Madžarov, ki so ,R1 °d dolgefja časa, nekaj pa n °d utrujenosti zaspali. Iz-
ea^r'*a B0 llh v tem PoložaJu za* *%>■!'! *takJan-Ski alpini, jih razo-jV‘11, in — tako dobili tisto slav ^ razvplt0 bitko za Krn. Tudi je takoj prihitel na lice Ho*6 In v prvi vasici pod Kr-]torn vPrašal našega kmeta: «Ka. . a« imenuje ta gora?» «Krn», ^govoril krnet.
*crn»,
je zapisal poznejši hudi
Barzini ter odšel na Krn
j, prepriča o slavi italijanskega nrr,4,_	__	.	...
Pl-V|
0rožia. Ko se je vračal, je
?a kmeta, ki ga je srečal, Se^asn': *K«ko se pravi tej beti^ P° Italijansko* In pokazal «tyi>ap’rJu zapisano besedo «Crn», ko 1°*’ odgovoril kmet. In tantal?? barzini — 'n m nI*m vsa h<ro —• krstil Krn za Monte
posle. Poleg tega ni bilo niti govora o razpustitvi ali vsaj o poenostavitvi neštetih organov, ki so nastali v zvezi z izrednim vojnim stanjem. Sama ZVU pa si je ustvarila aparat, kt bi zadostoval za najmanj jpetkrat večjo teritorialno. enoto kot je cona A.
Številčno so psi uradi prenatrpani z osebjem. V kolikor obstoječi predpisi niso dopuščali namestitve stalnih uradnikov, so velikopotezno sprejemali začasne uslužbence.
Na kratko: Danes obstoja v Trstu birokratičen aparat, ki po številu nameščencev in pestrosti 'Uradov nima na svetu primera.
Popolnoma je jasno, da do tega ni prišlo samo po naključju. Stari birokrat ima že točno začrtan program, ki ga bo skušal na vsak način uresničiti. Glavni namen današnjih birokratskih tržaških krogov je ohraniti upravni monopol in s tem ohraniti strukturo starega upravnega aparata in ga razširiti na celo področje STO-ja. f Ukrepi ZVU kakor tudi italijanske vlade to samo potrjujejo.
Znano je, da so ob priliki zasedanja mednarodne gospodarske komisije v Trstu vse državne in poldrzavne ustanove predložile ZVU proračun za vzdrževanje državnega odnosno poldržavnega «• pravnega aparata. Istočasno so načelniki posameznih resorjev po lastnim preudarku določili orgar nično in številčno razpodelitev javnih organizacij, ne samo na področju, ki so ga takrat upravljali, temveč tudi na ozemlju, ki ga je upravljala in ga še danes upravlja jugoslovanska Vojna u-prava. ZVU pa je ustanovila poseben oddelek za proučevanje bodoče upravne razpodelitve STO-ja, kjer se kujejo načrti, seveda po željah zainteresiranih načrtovalcev.
Vsak urad ima že začrtan program, ki ga naj uveljavi ob uri, ko bo STO postala upravna enota, s posebnim ozirom na delokrog, ki ne spada pod anglo-ameriško upravo. Načelno so že celo določene junkcije in namestitev posameznih nameščencev na bodoča službena mesta.
Taktirko je imela v rokah italijanska vlada, ki je spbredno razvila svojim namenom odgovarjajočo akcijo. Tako je ta vlada že pred meseci izdala dekret, ki predvideva razne olajšave za nameščence, ki se imajo namen premestiti v Italijo. Dčkret predvideva med drugim tudi stalno namestitev v Italiji nameščencev, ki imajo v coni A provizorično službo. Na prvi vtis so omenjeni ukrepi izraz skrbi italijanske vlade pa svoje uradnike. Ce pa pogledamo drugo plat zadeve, takoj opazimo, da imajo omenjene odredbe v prvi vrsti namen, da uresničijo v čim večji meri upravni estatus quo anten na Tržaškemu ozemlju. Z drugimi besedami rečeno, bo lahko birokracija mirno vztrajala na dosedanjih postojankah, vsaj glede na varnost umika. Obenem se bo posamič in kolektivno oprijela STO-ja kot bršljan debla ali pijavka krvne žile.
Pričakovati je torej silovit naskok zastarelega birokratiinega aparata na novorojeno STO• Najprej bodo prišla v poštev razna gesla: dolgoletna izkušnja, nenadomestljivost, pristojnost, popolnost. Posluževali se bodo zvijačnega ■ obkroževanja, lastne podtalne organizacije, prošnje in grožnje. Grmeli bodo: bivši CLN, Lega nazionale, gospodarske in politične ustanove. C e vse to ne bo imelo zaželenega uspeha, bodo skušali spremeniti zadevo v socialno vprašanje: prikazovali bodo obupni položaj širokih uradniških slojev, brezposelnost in slično.
Demokratično ljudstvo STO-ja pa se ne bo dalo prehiteti in se ne bo prestrašilo zadnjili krčevin tip sunkov stare birokracije, sunkov, ki bodo najprepričljlVejšl dokaz njenega neizogibnega konca-
c) Sodni okraj Ajdovščina:
13.409 prebivalcev, od teh 13 tisoč 375 Slovencev, 32 Italijanov in 2 druge narodnosti. V ta sodni okraj spadajo sledeče občine: Ajdovščina, Črniče, Dol-Otlica, Gabrije, Go-jače, Kamnje, Lokavec, Ri-hemberk, Skrilje, Sv. Križ, Šmarje, Velike Zabije in Vr-tovin.
Zgoraj navedeni sodni o-kraji spadajo pod politični okraj Gorica in imajo skupaj 52.585 prebivale#, od teh 51.751 Slovencev, 819 Italijanom in 15 drugih narodnosti.
d) Od občine Gorica: vzhodni del pripade Jugoslaviji s približno 5000 prebivalci, od teh je 4000 Slovencev in 1000 Italijanov.
e) Od političnega okraja Gradišče pripadejo Jugoslaviji:
sodni okraj Krmin s 3192 prebivalci, od teh je 3073 Slovencev in 109 Italijanov; sodni okraj Krmin obsega sledeče občine: Biljana, od Dolenj vas Neblo. Kožbana (brez Mirnika in Škrljeva) in Medana.
f) Od političnega okraja Sežana:
Sodni okraj Komen z 8064 prebivalci, od teh je, 8047 Slovencev, 13 Italijanov in 4 druge narodnosti. Ta sodni okraj obsega sledeče občine: Brestovica, Brje, Gabrovica, Gorjansko, Kobjaglava, Komen, Pliskovica, Sela, Škrbina, Štanjel, Temnica, Veliki dol in Vojščica.
Sodni okraj Sežana z 11.192
prebivalci, od teh 8201 Slovencev, 20 Italijanov in 9 druge narodnosti. V ta sodni okraj spadajo občine: Avber, Dutovlje, Kopriva, Lokev, Naklo, Povir, Rodik, Sežana, Skopo, Štjak, Štorje, Tomaj in od Velikega Repna Voglje in Vrhovlje.
Od političnega okraja Sežana pripade Jugoslaviji 19 tisoč 256 prebivalcev, od teh 19.033 Slovencev, 210 Italijanov in 13 drugih narodnosti.
g) Politični okraj Tolmin s 33.645 prebivalci, od teh 33 tisoč 422 Slovencev, 202 Italijana in 25 drugih narodnosti. Ta politični okraj obsega sledeče sodne okraje:
Sodni okraj Bovec s 4963 prebivalci, od teh 4899 Slovencev, 52 Italijanov in 12 druge narodnosti. Ta sodni okraj obsega občine: Bovec, Čezsoča, Log, Srpenica, Soča, Trenta in žaga.
Sodni okraj Kobarid z 8330 prebivalci, od teh 8201 Slovencev, 52 Italijanov in 9 druge narodnosti. Ta sodni okraj obgega občine: Breginj, Brežnica, Idrsko, Kobarid, Kred, Libušnja, Livek, Sedlo in Trnovo.
Sodni okraj Cerkno s 7601 prebivalcem, od-teh je 7599 Slovencev in 2 Italijana. Ta sodni okraj obsega občine: Cerkno, Šebrelje in Št. Viško goro.
Sodni okraj Tolmin z 12.753
prebivalci, od teh je 12.621 Slovencev, 128 Italijanov in 4 druge narodnosti. Ta sodni
okraj obsega občine: Grahovo, Ponikve, Sv. Lucija, Št. Viška gora II.
Od Goriško-Gradiščanske dežele pripade torej Jugoslaviji 113.678 prebivalcev, od teh 111.285 Slovencev, 2340 Italijanov in 53 druge narodnosti.
B. OD OBČINE TRST
Od občine Trst pripade Jugoslaviji Lipica s 54 prebivalci, od teh je 47 Slovencev in 7 Italijanov.
C. OD KRANJSKE DEŽELE (NOTRANJSKE)
Od Notranjske pripade Jugoslaviji skupaj 51.296 prebivalcev, od teh je 50.696 Slovencev in 600 Italijanov. Pred prvo svetovno vojno ni bilo na Notranjskem nobenega I-talijana.
Notranjska obsega:
Politični okraj Postojna z
39.928 prebivalci, od teh je 39.353 Slovencev in 575 Italijanov. V ta politični okraj spadajo sledeči sodni okraji: Sodni okraj Ilirska Bistrica z 11.788 prebivalci, od teh je 11.676 Slovencev in 112 Ita-lijonov. Ta sodni okraj obsega občine: Celje, Ilirska Bistrica, Jablanica, Janeževo brdo, Kilovče, Knežak, Prem, Rateeevo brdo, Smrje, Trnovo in Zagorje.
Sodni okraj Vipava z 11 tisoč 308 prebivalci, od teh je 11.272 Slovencev in 36 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo občine: Budanje, Col, Goče, Lože, Planina, Podkraj, Podraga, Slap, Šdjurje, Št. Vid, Ustje, VipavarVrabče in Vrhvolje.
Sodni okraj Senožeče s 4690 prebivalci, od teh je 4652 Slovencev in 38 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo občine: Britof, Dolenja vas, Famlje, Gornje Vreme, Hrenovice, Laže, Senožeče in Sinadole.
(Nadaljevanje v prihodnji številki na štirih straneh).
Prometna povezava Brd
z Novo
Cestno omrežje v Brdih je razmeroma precej gosto. Ceste so pa v dokaj slabem stanju, močno izrabljene m le deloma obnovljene.
Iz slovenskih predelov vzhodno od Soče je vodiki doslej v Brda najbližja pot skozi Gorico in čez Sočo pri Pevmi preko Oslavja in mimo Števerjana, v južna Brda tudi preko Ukiancev in pa ob potoku Pevmici. Le za del severnih Brd je služila cesta mimo Plavij kot dovozna pot v Gorico. Tako je bilo doslej, do nove državne razmejitve-Ako pregledamo razdalje posameznih krajev in dolžne vozn‘h potj iz Brd do Gorice, pridemo do zaključka, da so imenovane cestne zveze, ki vodijo pri Pevmi preko Soče do goriškega mesta in goriške železniške postaje po večini krajše kot zveza mimo Plavij v Gorico.
Razmerje v pogledu prevoznih dolž'n iz raznih krajev Brd preko Pevmo v Gorico (Solkan) znaša v primerjavi z dolžino vozne poti mimo Plavij, označena v oklepajih:
Zveza preko Plavii je daljša
Hum 8 (18), Dolnje Cerovo 11.6 (21.6), VipOlže 14.1 (21.8) — skozi Dol. Cerovo — oziroma 16.5 (21.8) — skozi Šmartno, Medano 16.2 (21.4), Šmartno 11.6 (16.8), Neblo, razpotje kota 88, 17.2 (22.4), Višnjevik 16.6 (18.2), Kožbana 22.7 (19), Gluho Vrhovlje 20.5 (22) km.
Razdalja Plave-Gorica znatno podaljša dovoz mimo Plavij v Gorico iz posameznih krajev sred-nj'h in južnih Brd, t. j. 5 do 10 km. Ta prometna neugodnost je pa še bolj občutna, če se pri tem upoštevajo tudi druge nevšečnosti, predvsem kakovost in potek posameznih cest.
Pri primerjavi posameznih (teoretičnih) dolžin voznih poti iz krajev Brd na železniško postajo, t. j. v Gorico ali do Plavij pa se Zdi, da je za večji del krajev Brd vozna pot na železniško postajo
Nepozabni praznik združitve
Z krvjo za vedno odkupljena zemlja kipi od radosti v svoji mladi'svobodi
(F. BEVK)
*•••••• Jujotl ■Jlal m*/m
Nora cesfa
v Plaveh krajša kot na železniško postajo v Gorici. Le teoretično!
Ce upoštevamo današnje stanje in tehnično karakteristiko posameznih cest y Brdih in njihovo tkzv. učinkujočo dolžino, potem je slika povsem drugačna Ceste so, posebno v severnem delu Brd in sicer nekako severno od črte Gradno-Vlšnjevik-Gonjače, močno izrabljene in večinoma še ne obnovljene ter sploh precej strmo izpeljane, z ostrimi ovinki, s slabo utrditvijo cestišč in s širino Okoli 4 do 5 m. Vožnja po teh cestah do Plavij je zlasti za vprežno živino naporna in zamudna. Tudi so te ceste izpostavljene vetrovom in vročini bolj kot ostale ceste-V splošnem so te severne ceste v precej slabšem stanju kot ceste južno od označene črte.
Na severnih cestah bi bila potrebna v splošnem večja in manjša Obnovitvena dela in bi bilo treba preložiti nekatere cestne pasove, posebno okoli 2.5 km ceste v sestopu v Soško dolino proti Plavem zaradi strmih klancev in velikih ovinkov.
S teh vidikov cestna zveza mimo Plavij v Gorico za pretežno večino krajev Brd ni prišla v poštev, temveč le cesta na Peymo in od tu čez Sočo v Gorico. Pri tem je treba upoštevati tudi po-ir.en goriške postaje kot izvozne.
To prikladno zvezo pa prek'ne sedaj nova državna meja. Dejstvo je, da izgube s tem južni in srednji ter deloma tudi sevani, gospodarsko prav najjačj(" predeli Brd svojo dosedanjo neposredno cestno zvezo prekp Števerjana ali ob Pevmici v Gorico.
Cesta bo zgrajena
Zato bo potrebno poskrbeti, da se čimprej vzpostavi za te kraje nova zveza z Gorico, kj bo dosedanjim, na italijanskem teritoriju ležečim, cestnim zvezam v prometno-ekonOmskem pogledu — enakovredna.
V resnici je vlada LR Slovenije, kot sleči jz uradnih izjav, že odredila, da se nova cesta zgradi. Ljudska volja bo izvedla to važno delo, ki bo brez dvoma močno ublažilo neugodne posledice nove državne zamejitve za tamkajšnje kraje.
Problem izgraditve nove cestne zveze Brda-Gorica je v tem, da se vzpostavi najkrajša vmesna cesta in pri upoštevanju terenske obli-kovitost; najde tehnična in prometna najbolj ekonomska trasa, k; bi bila dosedanji zvezi preko PeVme enako vredna tako glede minimalne prometne daljave kot
M = 1:100.000
ugodnosti vožnje. Nova cesta naj poveže primerno osrednjo točko na vzhodnem izhodišču cestnega omrežja Brd z glavno cesto po Soški dolini in se priključi nanjo čim bliže Solkana (Gorice), da bi se trasa oziroma prevozna razdalja čim bolj skrajšala. Tem zahtevam bi ustrezala trasa nove ceste Fodsenica-Solkan.
Kod bo vodila
Zamišljena cesta bi vodila lz bližine naselja Podsenica (kota 135), sev. zapad- vasi Podsabotin proti vzhodu, se prebila z okoli 900 m dolgim predorom (kota 260) skozi Sabotinski greben v dolino Soče in se s položnim sestopom spustila k tej reki: premostila bi železnico z nadvozom (kota 108) in s kombiniranim večjim objektom reko Sočo ter se severozahodno od Solkana priključila na glavno cesto. Dolžina ceste bi bila okoli 6 km. Vzponi bi bili sorazmerno zmerni, 2 do 5% in širina ceste okoli 7 ta-^Pri preučevanju se pokaže nekaj variantnih tras za to vmesno cesto in to iz raznih izhodišč na vzhodni strani Brd kot n. pr. iz bližine naselij Bregi-Dol, Stegar-še, Vamorje in Brestje. Vendar pa pride praktično v poštev le trasa: Podsenica skozi Sabotinski greben v dolino Soče. Vse ostale alternativne trase bi bile daljše in znatno dražje, ker bi jih bilo treba izpeljati v manj dobrem terenu in deloma po ozkih grapah. Trasa Podsenica-Solkan vodi povsem po starejš h tvorbah (v formaciji krede). Zato predvidoma ni pričakovati neprilik v geolo škem pogledu, pač pa bo dosti gradbenega materiala na razpolago.
Razlika v prevoznih razdaljah Po dosedanjih in bodočih cestnih zvezah z GorlcO znaša n. pr. iz Huma (važno razpotje v vzhodnih Brd h) y Gorico (severna postaja) :
a) po cesti mimo Števerjana in Pevme okoli 9.5 km;
b) po cesti ob Pevmici mimo PodSabotina okoli 11 km:
c) po novi cesti Podsenica-Solkan okoli 12 km-
Ta razlika je povsem neznatna, toda izgraditev nove cestne zveze Podsenica-Solkan, ki je po nenar ravni razmejitvi nujna, je združena z velikimi stroški.
Nova cesta bo vsekakor važna prometna pridobitev za Brda.
Njen gospodarski in politični pomen je izven dvoma.
Ing. PAVLIN J.
ITALIJA V OKVIRU POLITIKE Z9A
Jasen primer take politike je zadržanje Italije do Marshallovega načrta. Italijanska vlada je med prvimi toplo sprejela Marshallov govor, čeprav Je ta pomenil nov korak k ameriškemu nadzorstvu nad evropskim gospodarstvom. Ministrski podpredsednik K'naudi se je izrekel za odpravo carinskih mej in za delno Mpo-ved od narodne neodvisnosti. Lahko je razumeti, da bi pomenila za državo, kakor je Italija, ki ji primanjkuje surovin, opustitev neodvisne carinske politike veliko nevarnost. Brez carinskih mej bi Italija spravila svojo industrijo na položaj odvisnosti od mogočne ameriške industrije, ki bi jo z lahkoto uničila.
I
Razgovori v Rimu mfd Sforzo In Tsaldarlsom so izzvali živahne komentarje v Atenah in Ankari; spravljali so jih v neposredno zvezo z načrtom za «sredozemski blok«. Italijanski zunanji minister je te vesti zanikal. Vendar pa bo vsak objektiven opazovalec priznal, da teži pol'tika, ki jo sedkj vodi italijanska vlada, prav za tem. Dovolj je pripomniti na primer, da vodi vlada De Gaspiri-Sforza odkrito protijugoslovansko politiko. Dovolj značilno je, da je Sforza v svojem govoru v skupščini v zvezi z rat fikacijo mirovne pogodbe nakazoval možnost vojne z Jugoslavijo. S podporo vlade se v Italiji širi. iredentistična in revizionistična propaganda, ki je prava propaganda osvete.
Gospodarska pogajanja v ZDA, ki jih je De Gasparijeva vlada vodila v Washingtonu in ki se bodo sedaj nadaljevala v Rimu,
spravljajo v nevarnost gospodarsko in pol tlčno neodvisnost Ita-Ije. Pr; pogajanjih v Washing-tonu nUo bila politična vprašanja nič manj važna kakor gospodarska. Ni dvoma, da so znani dogovori od 14. avgusta podvrženi določenim polifčnim jamstvom, ki jih je italijanska vlada dala Washingtonu. Opozpriti Je treba, da je v času, ko je Lombardova misija odpotovala ;z Rima v Ameriko, bila v Italiji še vlada treh strank, v kateri so bili tudi komunisti in socialisti. Malo dni po Lombardovem prihodu v Wa-shlngtonu je De Gasperi vrgel to vlado in sestavil novo vlado
Jasna izjava admirala B erija, poveljnika ameriške mornarice v Sffdoz»miju, ki Je izjavil, da .se bo vprašanje predaje italijanskih vojaških oporišč ZDA verjetno postavilo pri pogajanjih za trgovinsko pogodbo, dokazuje na prepričljiv način, da vsebuje pogodba «o trgovini, prijateljstvu in plovbi,« ki se sedaj pripravlja, 'pogoje, k. brutalno kršijo italijansko neodvisnost.
Omenjena izjava meče novo luč na sedanji razvoj italjansko-amerišk h odnosov. ZDA nimajo niti najmanjšega namena «zapu-st'ti» Italijo. Nasprotno, smatrajo jo kot eno najvežnejših pozicij polit čnega in strateglčnega sistema, ki so ga ustvarili v Sredozemlju za svojo ekspanzijo v Evropi. Afriki in Bližnjem vzhodu. Sedanja italijanska vlada pomaga Ameriki pri ustvarjanju «sredozemskega bloka«, še več: ne samo da prt tem pomaga, pač pa želi imeti glavno vlogo v škodo italijanskega ljudstva in evropskega miru.
LV
T y A,
Preostanek ia predvojnih časov je pogrešeno mnenje marsikoga, da so radijske oddaje ,pa-mCnj ne le zabavnemu zlasti glasbenemu sporedu, To je veljalo nekdaj, danes pa, ko re je radio tehnično zeilo izpopolnil, se je težišče preneslo na govorjene sporeda in radio je postal najvažnejše sredstvo za javno obveščevalno službo, pri čemer mislimo na radijska poročila o zunanje im notranjepolitičnih dogodkih, gospodarskih in kulturnih aktualnostih, dnevnih novicah itd. Lahko trdimo celo, da je postal radio važnejši obveščevalni organ kot časopisje, ker svoje poslušalce preje obvešča o važnih dogodkih kakor dnevno časopisje svoje čitatelje. Prav zaradi omenjene prednosti ‘n zaradi velikega vpliva na javno mnenje je radio postal skoraj povsod državna ali vsaj poldr-žavna ustanova. S tem se skuša preprečiti, da bi ozek krog ljudi, ki more vzdrževati svojo radijsko postajo ali pa vsaj plačati gotove oddaje, to svojo gmotno prioriteto zlorabili in bi radijske V poslušaloe pristransko j n. neresnično obveščevali.
Na žalost je še vedno nekaj držav, ki po načelu «svobrde in demokraciji* dopuščajo, da se z radijskimi oddajami prekupčuje kakor z drugim blagom. Tako n. pr. prodajajo zasebne radijske postaje v Združenih državah Severne Amerike, katirih lastniki so finančni magnati, zlasti lastniki velikih časopisnih koncernov (kakor n. pr. časopisni kralj Hearst), čas svojih oddaj velikim trgovskim firmam', tru-stom itd. Ta podjetja potem nastavljajo svoje radijske napovedovalce, ki morajo govoriti seveda tako kot je njihovim, gospodarjem po godu. Da se pri tem večkrat, da ne rečemo stal r.o, prikazuje položaj povsem drugačen kot je v resnici, je na dlani. Tako n. pr. veiliko finančno podjetje, ki je zainteresirano samo na čim večjem dobičku, gotovo ne bo dopustilo poročil v prid delavcem, ki zahtevajo svoje pravice, ali pa zunanje oziroma notranjepolitičnih poročil, ki podjetju ne bi bila po godu. Radijski napovedovalec, ki b* samovoljno poročal objektivno o gotovem položaju, tvega odpust iz službe.
Kot že omenjeno, so baš zaradi opisanih zlorab skoraj vse države radijske oddaje podržavile in s tem preprečile, da bi te oddaje služile interesu nosani :znlkov.
Kakšne so radijske oddaje — v našem primeru poročila — pa je odvisno tudi od ustroja država ki vodi ali kontrol ra rad j-sko postajo. A ko je n. pr. vlada v neki državi pod mečnim vpl -vem zasebnih kapitalističnih podjetij, je nujno, da je njena poli-
tika radijske obveščevalne službe drugačna pot v primeru, da je vpliv posameznikov na državo eliminiran in so vsn sloji prebivalstva udeleženi pri vodstvu države.
V prvem primeru je razumljivo in tudi nujno, da so radijska poročila taka, da služ jo interesu vladajočega sloja, ter da se poslušalcem prikažejo važn.jše r.o vtiče enostransko in tendenciozno. Zlasti se skušajo omalovaževati vesti iz držav, kjer je ljudstvo samo neposredno udeleženo v političnem, gospodarskem im kulturnem življenju države ter se cddaja čim več tatcih poroč.l, ki so povsem brezpomembna n. pr. praznovanje rojstnega dne kakega plemenitaša ali pa poroči? o svečanosti neke verske družbe itd. S takim, poročanjem hočejo odločilni krogi državne informacijske službe preprečit;, da b! se širok; ljudski sloji poučili o dejanskem stanju palltične&a gospodarskega 'n kulturnega položaja. Da bi jih čim manj za-interesral; za važna življenjska vprašanja, jim nudijo "im več zgoraj omenjenih brezpomembnih, da ne rečemo za današnji čas smešnih poročil in jih s tem nekako uspavajo.
Povsem drugače je urejena radijska obveščevalna služba v tistih državah, kjer je vpliv zaseb-
nega kapitalizma na državno u-pravo izključen. Ker so udeleženi pri vodstvu države najširši ljudski sloji, je dano jamstvo, da se bo radijskim poslušalcem prikazal položaj tak, kakršen je v resnici, ne glede na to, alt so poedincem taka poročila všeč ali ne. Ljudska zaostalost in nevednost, ki sta eni izmed baz privat-nokapitalističnega gospodarskega ustroja, skuša demokratična ljudska oblast odpraviti tudi s tem. da nudi poslušalcem čim več takih radijskih poročil, s katerimi se jim dviga njihovo duševno obzorje. Med značilne oddaje, ki jih zasledimo pr; čltanju radijskih sporedov v demokratičnih ljudskih državah, spada n. pr. obravnavanje državnih zakonov in uredb, zlasti gospodarskih, ki so važne posebno danes, ko morajo države obnavljati po vojni opu-stošena gospodarstva.
Toliko za danes o radiu v službi človeštva ali bolje o radijski obveščevalni službi. Poslanstvo radia za človeško družbo s tem seveda niti zdaleč n; orisano.
V prihcdnjlh številkah na štirih straneh se bomo ponovno povmiki k obravnav; tega vprašanja z istočasnim pregledom in kritično oceno sporedov svobodnega radia Ljubljane in anglo-ameriškfga radia Trst H.
POSLEDNJE JUTRO
Namesto šnorlnih novic - bumoreska
se človek
tudi ni
Njegin reagira samo takrat,
kadar pobira Žogo iz mreže
Po ponovnem porazu nogometne enajstorice «Vijik» je direktor tovarne poklical trenerja No-zdračjova.
— Zopet t — ga je zadirljivo vprašal.
Trener je molčal.
— Koliko časa rias bo še vsakdo. komur se bo zahotelo, na-se kal T
Vzgojitelj tovarniških nogometašev se je počohal po plešasti
KULTURNE OBHTMIE
Razstava likovne umetnosti narodov Jugoslavije 10. in 20. stoletja pojde iz Moskve v Leningrad, od tam pa v VClršavo, Prago in Sofijo. Jugoslovanska delegacija likovnih umetnikov in kritikov, ki s« je ob tej priložnosti mudila v Sovjetski zvezi tri tedne, se je vrnila domov.
...
Dokumentarni film o Jugoslaviji. Nizozcmeo Joris Ivens, pionir dokuenentarnih filmov, bo snemal niz dokumentarnih filmov o Slovanih. Pripravlja tudi dokumentarni film o Jugoslaviji s posebnim ozirom na borbo proti fašizmu.
Leta 1926. se je pričel naš križev pot z odredbo, ki je prišla iz Rima od ministrstva za notranje zadeve in ne od ministrstva za promet. S to odredbo so morali biti vsi eallogeni» (drugo-rodci) premeščeni v notranjost Italije. Kot Slovenci so veljali naši možje za eallogene», čeprav so bili tam od rojstva in so njihovih dedov dedi živeli na tržaških tleh. Ker niso imeli legitimacije fašistične stranke, ki je tedaj pomenila legitimacijo kruha. so se morali vdati v premestitev. Odšli so sprva brez družin in z upanjem, da bo kmalu leoneo Mussolinijevega gospostva in da se vrnejo potem v domovino.
Pr'šlo pa je dnsgače. Fašizem je stiskal vsak dan bolj in revščina je trkala na vrata. Ni bHo denarja, da bi živeli na dve sfrd-nl in morale smo za svojimi možmi v Italijo, da bi si prihranhe ati vsaj olaišale skrbi za vsakdanji kruh. Ljudje so nas imeli za Nemce in so n<\s vslcd tega
gledali z nekim odporom, Prtveč žalostnih spominov so pustili Nemo{ za seboj po prvi svetovni vojni, da bi jih italijansko ljudstvo ne sovražilo. Počasi smo jim dopovedali, da smo Slovenci, da so nam zaprli šole, da so nam požgali Narodni dom v Trstu, da pretepajo in zapirajo naše ljudi. Z začudenjem so to poslušali in imeli smo vtis, da o tem nič ne vedo. Fašizem je v tistih časih še lahko skrival pred ljudstvom svoja grozodejstva. Ce bi ljudstvo vedelo zanje, bi ga že tedaj odklonilo in obsodilo. Zdaj je italijansko ljudstvo izpregledalo. Besedam beguncev iz Reke in Pulja nihče ne\ verjame. sPrišli so. da nam odjedo- še tisti košček kruha, ki ga imamo.s Tako govorijo tuikajšnji ljudje o teh pobeglih faš'stih.
Najbolj preprostemu človeku je jasno, kako postopa ZVU na Tržaškem ozemlju. Za stvari, ki so njim po volji, se gotovo ne sklicujejo na bodočega guvernerja. Naš povratek. pa jim ni všeč, zato moramo čakati. M\ pa vsak dan teže čakamo, da se po tolikih letih in po vsem, kar smo prestali, vrnemo domov.
* • *
Povra* ek zagrebških umetnikov iz Poljske. Z gostovanja na Poljskim sta se vrnila dva zagrebška umelu k*. goslač Dan Pinkava in pianist Ivdn Mačrk. Dvojica je koncertirala v Varšavi. Bidgošču, Lublinu in Katovicah. Poleg tega sta priredila še. dva koncerta v okviru varšavske radijske postaje. Eden izmed teh dVeh koncertov je obsegal izključno skladbe slovanskih kom-poniStov.
glavi in se sarkastično nasmejal.
— BClje je, da ne grem več na tekme — se ia kota oglasi vodja vseh tovarniških navijačev Mit-nik. — Uničuješ si živce, pa sam ne veš caleaj.
Nozdračjov je skomiznil z rameni (na tihem je preziral vse navijače-diletante, med njimi tudi MitnikaJ.
— Častna beseda, vsi se nam smejejo — doda tehnični vodja.
— Komu, zakaj se smeješ t — strogo vpraša trener. — Ali se smejejo kvaliteti igre t
— O kakšni kvaliteti moremo govoriti t ■— oprezno pristavi direktor. — Tej, da sistematično zgubljamo tekmef
— O nekvalitetni kvaliteti, — ironično prida tehnični vodja. —
— Zelenec, — prezirljivo odgovori Nozdračjov. — Ko ste vi še plezali preko ograj športnih igrišč, so moji nogometaši-mojstri že igrali v prvorazrednih moštvih. Razumete t No poglejmo, kdo igra pri nast Vze.mimo n. pr. vratarja Njegina. Četrt stoletja je preživel v golu. Rojen talent! Višina/ Ostro oko! Instinkt!
— Da, vaš Njegin reagira samo takrat, kadar je žoga v mreži! — razburjeno pristopi Mitnik.
— Al i veste vi, zelenec, da je Njegin 1932. leta v tekmi proti ^Magnetu*, ubranil tri enajstmetrovk! t
— Krasna pravljica, — zamomlja Mitnik.
— Ne, to ni pravljica, temveč resnica. AH pa, vzemimo nošo napadalno trojico, brate Patkine. Sloviti nogometaši.
— A zakaj so tako poznani t — vpraša iskreno zainteresiran direktor.	,
— Dovalite! Kdo je v sezoni 1933-3} zabil 66 golov.
— Te sezone pa ni vsa družina zabila niti enega gola! — ugotovi tehnični vodja.
Trener pa nadaljuje. — In Rid-. nakovUn Pirlov II. in Očakov-sk i.
— Zakaj pa je slaven Očakov-ski t — vpraša Kubasev.
— Kaj, zakaj je slaven t Kdo pa je 1929. lota v tekmi s «Po-krelačem» preskočil z žogo na
prsih bridnilaa in padel v mrežo! Kdo! Očakov ski, in samo on.
— Ne razumem, — zamišljeno pristavi direktor. Zakaj s takim genialnim moštvom vedno izgubimo!
— Vsa zadeva je v taktiki, — avtoritativno izjavi trener Nozdračjov. V prihodnji tekmi s ((Sidrom* bom uvedel noviteto.
Trener se je ozrl po sobi. Ko se je prepričal, db v sobi ni nepoklicanih ušes, je nadaljeval:
— Med nami povedamo, je tehnična skica sledeča: prva tarian-ta: nasprotnikovo obrambo utrudimo z napadi mladega Pat ki na.
Mitnik Si stavlja na glavo sladoled
Ridnakov, človek-top
Druga varianta: vržemo se na enajstorico « Sidra* k:kor val s pomočjo ostalih dveh bratov Pat-kinov in Pirlova II. Udarec za udarcem in «Sidro» bo utonilo...
— Dosedaj stno bili m i na dnu kvalifikacijske lestvice — neusmiljeno doda Mitnik.
naše enajstorice. Zdaj mi je jasno, da mora Ridnakov v napad.
— Zakaj Ridnakov — se začudi Kubasev.
— Ima topovski udarec, — odgovori trener.
— Se ena atrakcija. Človek — to-p, — reče Mitnik. — Pomagal nam bo, kakor utopljencu termofor.
— Vi se v to ne razumete — strogo odgovori Nozdračjov. — Ridnakov je 1933. leta med treningom ubil kozo, ki se je pasla 20 metrov za mrežo. Fenomenalen udarec!
Trener je zakrili z rokami po zraku, vzhičen na preteklost.
— No dobro — odgovori direktor — Predposta vimp, da bo Ridnakov igral v napadu! A dalje!
— Potem je vse enostavno. Bratje Patkini in. Pirlov II. bodo podajali Ridnakovu, ki bo samo streljal na gol.
— Vse je genialno v teoriji, ali ne bo genialno v praksi-pristavi Mitnik.
Minilo je mesec dni.
Navijači «Vijahi» so bili demoralizirani. Vsaka tekma je bila za njih huda moralna muka. Niti fenomenalni Ridnakov niti univerzalni bratje Patniki niti taktični umotvori Nozdračjova niso prinesli enajsterici zaželene zmorje.
No vendar je v, neki tekmi zmagal tudi tVijak». Ta nepričakovani dogodek se je pripetil prav takrat, ko je enajstorica nastopila z rezervam i,
Na te besede je trener močno t,-. — Sedaj mi je jasno, v čem je zaloputnil z vrati in odšel. e “giuar — reče direktor trenerju.
Nogometna tekma s «Sidromfi°tllS_ — Meni pa ni jasno — odgo-je še bolj odprla boleče rane na- ■ čorj trener.
vijačev «Vijaka*. Nogometno čudo Njegin je moral že v prvih 20. minutah trikrat pobrati žogo iz mreže: Nato pa je dobil še dva gola. Navijači «Vijaka» so živčno strašno trpeli. Njihov podja Mitnik si je obupan stavljal namesto ledu na glavo sladoled, ki se je takoj stopil.
Druga trenerjeva varianta je v tej tekmi dokončno strla «Vijak». Bratje Patkin so brezciljno tekali po igiišču. Vsi oznojeni so kričali drug na drugega. Očakovski, ki je 1929. leta z žogo na prrsih preskočil branilca, je bi/ vedno na tleh. Ce je bilo to v kazenskem prostoru, je ležal dolgo časa, misleč, da bo sodnik prisodil enajstmetrovko. Pirlov II, ki je imel naduho, se je Skrival za nasprotnikovo obrambo, misleč, da bo iz eofsajda* zabil gol.
— A kaj bo sedaj! — naslednjega }wtra vpraša direktor No-zdračjoi-a.
— Vse je v redu, — odgovori trener. —*• Sem zadovoljen.
— Jaz tudi, — se oglasi Mitnik. 5:0 je odličen rezultat za nas! Lahko bi bilo še slabše.
— Sem zadovoljen, pribije trener. Tekma mi je pomagala, da
Stvar je v tem, da postava naše enajstorice znese skupno }00 let. Povprečno pride na vsakega.
Očakovski simulira
itp-dlca po }0 let. Ta številka let odgovarja bolj znanstvenemu delu v muzejih, ali nogometnim spominom, kakor. pa. današnji igri.
Namesto odgovora je pričel trener govoriti o zaslugah njegovih varovanoev, o njihovi izvamredni igri itd.
Kubasev pa ga ni poslušal. Bil je prepričan, da se na zelenem polju s starostjo in zvenečimi imeni iz preteklosti, ne pride daleč.
Od te tekme dalje so nogometno čudo Njegin, naduhar Pirlov II., fenomenalna družina bratov Patktnov, človekrtop Ridnakov, simulant Očakovski in drugi nogometaši iz pi-eteklosti slekli športne drese, postali tehnični svetovalci in s» pridružili ogromni množici ljubiteljev nogometa.
's. JEVGJENIJEVA
CHiUE
sem odkril še eno slabo mesto
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOčSOOOOOOOOOOCS
«Pekel so prinesli s seboj, pe- ter, ker je bila pač mati njene-kel t; pravim. Ce bi njih ne bilo, ga Dreje, razumeti pa je ni mo-bj Dreja dobil že davno stalni za- gla do kraja, ker se ni mogla vži
služek in ne bi se nama bilo treba ubijati. Tudi v bataglione spe-eiale bi mu ne bilo treba. Saj še lahko tam osiana *n komu bo koristil s svojo smrtjo. Mussoliniju, temu vampirju, naši stvari gotovo ne. O saj pravim, da smo morali to doživeti, to sramoto, da se morajo naši otroci bor.ti za te ljudi, ki nas preganjajo tu, na naših tleh. Srce mi bo izkrvavelo, ko se spomnim na to», je tarnala Tonačevka iz bajte nad bregom svoji nevfsti Francki.
Tonačevka Je bila trdna in zavedna, kot vse naše Kraševke in prav vsled tega ni mogla odpustiti še sama sebi, da je rodila otroka za Irpljenje in za fašiste. Zdaj naj jim še njena lastna kri pomore k temu. da nas bodo laži stiskali za vrat in davili vse skupaj, kar nas je.
Francka je ljubila Drejevo ma-
veti, da bi bilo lahko kdaj drugače. Odkar se je zavedla, je bilo vedno tako. Zdaj bo tf-i j*ta od tega, ko je prišla v njihovo hišo nad bregom. Ko je prestopila njen prag, se ji je zd.To lepše, kot da bi prestopila prag katere koli bahate hiše v Trstu. Vzela sta se iz ljubezni, kot se vzamejo ljudje, ki imajo le dvoje pridnih rok ih svoje čistih src. Ko je prišla v njo. se je otresla tistega nemega očitka, da odjeda kruh domačim, in bilo ji je nejzrečeno lepo.
Dreja j3 hodil na delo. ysako jutro ga je spremljala do postaje, kamor je nos la mleko, da Jim j; laže šlo. Po poti ji je govoril, kako lepo bi bilo, če bi se mu posrečilo dobiti stalno službo. Govoril ji je, čeprav sam ni verjel v to. Ona pa je Vrjela. Njegove beeede so jo spremljale všo pot proti domu. V vinogradu, kjer Je
Drejčkova
obrezovala trte, jih je slišala, na pašo so jo spremljale in vsa duša jih je bila polna.
*Ne jezite se, mati*, Ji je odvrnila skoraj plaho, da bi ublažila njen srd». Vse to nam nič ne pomaga*. Tonačevka pa je preslišala njene besede in nadaljevala: «Jernačev Matija, saj ga poznaš, s’ je oglasil včeraj pri nas. Toda o tem mi ne zini ničesar. Tudi me bomo morale zbirati za naše in ti boš nosila pošto, ki jo bodo pošiljali k nam. Obljubila sem, kar brez teb‘. Vedela sem, da boš pristala že radi Dreje. Rečom ti, da če si sami ne bomo pomagali, nam ne bo nihče pomagal. In kdor nam bo pamagal, nam bo le radi tega, ker bomo sami to hoteti. Ce pa se Dreja vrne, ga ni-
kar ne zadržuj s svojimi solzami. Mora iti, on in vsi, da se rešimo tega pekla*.
Francki Je postalo tesno pri srcu. Ved tla je, kaj hoče mat’.. 2e sama se Je ustavljala ob tem, a odganjala je daleč, daleč. Hotela ga je imeti za sebe. V treh zadnjih letih sta bila skupaj le teden dni, ona pa bi ga hot-la imeti vse življenje. Materi ni hotela ugovarjati, še nanjo, ki' ni n'česar kriva, bi naperila svoj srd. Toda, če pride Dreja, če ne bo že odločen;* da pojde, ga l>o pridržala. S to zaroto je nesla prvo pismo na označeno mesto in poslala kurirka.
Potem je prišel dan, ko se je zrušila fašistična Italija in njena vojska je zapuščala Kras. Neka
noči je'trikrat potrkalo na njeno okno. V svitu svetilke, ki jo je v naglici prižgala, je opazila Drejtv obraz. «Ze vse vem, povedali sc mi, da si kurirka in vesel sem te, ponosen sem nate, žena, ji je še-p*tal med objemom, in poljubi. Končno smo dočakali, da se bomo borili za našo stvar. Obljubil sem tovarišem, da se ne bom dolgo mudil. Moram za njimi, čim več nas bo, tem prej bomo svobodni. Francka je bila razorože-na. Od tistega dne, ko je odšel Dreja v partizane, se mati ni vsajala več. Pomladila sj je skoraj in hotela je odpraviti vse delo sama, da bi Francki preostalo več časa za kurirsko službo. Se Francki je bilo, kot da se je vrnila njena prva sreča, ki jo je doživela z Drejem tedaj, ko j3 prišla v hišo.
Kmalu pa se je vse preokrenilo, Drejo so ujeli pri Dutovljah In ga zaprli. Ž materjo sta se napotili v Trst, da bi ga videli, pred-
Vlak se je ustavil in pomladni veter, ki je vel preko polja, je postal vse bolj slišen. Zena, ki je sedela poleg okna, je obrisala oro-šeno steklo in se zazrla v večerni mrak.
((Kje smo?* je vprašal dekliški glas.
cZdi se mi, da smo sredi polja. Ničesar se ne vidi. Mislila sem, da spite,» je pristavila žena in pogledala na svojo sopotnico.
«Ne morem zasnuti, a kot vidim, se tudi vam ne spi.* Vrgla je raz sebe vojaški plašč brez epuletušlc, se vsedla in nasmejal «Vedno je tako, čim bliže si cilju, tem več je nemira v tebi. Zame je-vsako zadrževanje strašno. Agronomka sem in sami vidite, kakšno vrerrt% je. Z vsakim dnem računam.»
aNisem mislila, da ste agronom-ka,i> je rekla žena■ «Kdaj ste vendar dovršila študije?* cPred vojno, a na fronti sem bila telefonistka.» Obe sta umolknili. Onkraj okna je bila tišina polja in skozi odprta vrata je vel vladni pomladni veter.
«Fi ste gotovo zdravnica,t jS vprašalo dekle. uSlišala sem, kako ste se pogovarjala s potniki o zdravstvu.n «Da, zdravnica sem, Svidorova. A vaše ime?))
«Ksenija,» je odvrnilo dekle. ^Potujete v Dosizrami?»
«Ne, bliže, do majhne postaje, ki ji pravijo Ključevo.»
«Tudi jaz potujem do Ključe-va,i> je rekla osuplo Ksenija. aSlužbujete tam?i>
«Službujem v Moskvi. Kako lepo je, da potujeva skupaj,d je pristavila čez čas. «V Ključevo ni potujem kar tako. Za časa voj-ne sem dobila sina.* Njen dobri obraz je postal še bolj mehak. «To je gardni seržant Aleksej Nesmelov.y> je rekla tako, kot lahko reče samo mati o svojem sinu. «Ležal je pri meni v bolnici. Nekateri so me klicali mamica, a Nesmelov me je pričel klicati mati. Ko je odšel iz bolnice, me je tudi v pismih tako nagovarjal in prosil me je, naj ga imam za svojega sina in naj bom njegova krušna mati. Tako se je zgodilo to,)) se je ganjeno nasmehnila. aTudi sama sem ga pričela imenovati v pistnih sin in obljubila sem mu, Ca pridem k njemu po končani Cojni, čim bom imela prosti čas. Sedaj je predsednik kolhoza v Klinci Morda ga poz-nate?i>
«Kako bi ga?i> je odvrnilo dekle. «To je petdeset kilometrov od nas. Jesetii so tam veliki sejmi .»
((Vzela sem si dopust in grem k njemu.» je rekla znova žena. Nesem mu knjige, cigarete in drugo, vse to, kar nese mati.)) Zamislila se je ih zagledala .v tenio onkraj okna. «CUdovit. fant. ki pravilno presoja življenje.. Kakor poganjek je,* je še dodala. ((Kakor tisti prvi poganki, ki prikujejo po dolgi zimi iz zemlje, postajajo vsak dan večji in čutijo v sebi njeno silo-»
Vlak je zapiskal v nočno tišino in se premaknil dalje. Nekaj minut sta obe sedeli molče.
«Moj oče je bil zemljemerec in zemlja je bila vedno tudi meni vse,d je pričela Ksenija. «Stiri leta sem čakala, da se povrnem k njej.* V vagonu je postalo hladno, vzela je svoj plašč in si ga ogrnila preko ramen. ((Spomladi se mi je zdelo na bojišču, kot da zemlja joče in včasih, ko sem šlet ponoči v stepo in poslušala, kako vsrkava vodo preorana njiva, mi je bilo kot da vzdihuje.))
Zena ni odvrnila ničesar, samo gledala jo je neprestano, kot bi se nečesa spominjala in kot bi jo primerjala z nekom. ((Podobni ste mojemu sinu. Vi vsi imate nekaj skupnega. Veselim se, ko vidim. da raste pokolenje, ki se ne boji truda in vidi pred seboj skupen cilj. Priznati moram, da me vznemirja misel, da ga bom videla. Pričelo se je s šalo, a sedaj sem ga vzljubila in tufli on deli v pismih z menoj vse, kot bi delil s pravo materjo. In vidite, da sem sredi vsega svojega dela utegnila, da grem k njemu. Se sama nisem slutila, kako silno je čustvo, ki je zraslo v moj duši.*
Ko je prispel vlak v Ključevo, se je že danilo. Ker je bilo zgodaj, ni bilo nobenega vozila na pos'aji in potnici sta morali peš po lužasti stezi, ki se je vila po-lea ceste.
«Kilometer od postaje je tam za reko večja vas. kjer bova dobili vozilo,» je rekla prepričevalno Ksenija■ «Težko nosite, dajte mi svoj kovčegj> SI i sta po cesti, jutro je vstajalo in postajalo je vse bolj svetlo.
C oooooooooooooooooooooo
no ga odpeljejo v Nemčijo. Na komandi pa niso hoteli slišati ničesar in ječarji so bili brez usmiljenja, ker nista imeli dovoljenja za obisk. Odšel je brez slovesa. V vseh dolgih mesecih ni niti enkrat pisal in tudi vrnil se ni.
Zdaj sta ostali sami v hiši nad bregom. Francka nosi znova ob jutrih mleko in dela v vinogradu vse, kar je nartdil poprej Dreja. V dveh povojnih latih je že davno pozabila svojo bolečino. Ob pogledu na svojega štiriletnega Drejčka bi rekla skoraj, da je življenje vendarle lfpo. Njemu bo prineslo to, kar z Drejem nista imela, kar nista dočakalo. Mora prinesti! Žrtev njenega moža ne sme biti zastonj. «Drejčku bo laže, Ji pripoveduje mati, ko sedita ob večerih trudni pred hišo*. Se je hudo, toda ne smemo odjanjati, vztrajati moramo v tem, kar simo pričeli, pa bo vse prav*. Sinova smrt Je ni zlomila.
MARA SAMSA
«A’e vem,r> je rekla Ksenija zaskrbljeno, ((bova li mogli črez reko. Poslušajte! Zdi se, da poka led.»
Prisluhnili sta v jutranjo tišino. Nekaj je naraščalo in šumelo. Od reke je prihajal vonj mokrega lesa, naplavljene zemlje in pomladi, ki je prinašala novo srečo. Sli sta pod goro, dokler nista zagledali reke in ledu, ki se je lomil na njej. V miru, ki je prikrival to tajinstveno gibanje, so klale razpoke led liki temne nevihte. Nekje za ovinkom je votlo donelo in ledene plošče so se s hrupom trgale od brega. Stali sta ob vodi zamaknjeni v tajno prihajajoče pomladi. Vsa očrnela od pomladnega dežja je samevala brodnikova koča.
«Mogdče bi šli vanjo?* je predlagalo dekle. ((Bojim se, da se ne prehladite.)) Toda žena je odkimala in jo prijela za roko. Gledala je v nižavo in zdelo se je, kot da v pomladnem zraku ne čuti hlada.
«Ne, ni mogoče od tu. V štirih letih sem videla na bojišču taliko trpljenja, a silnejša od njega je bila vera, da pride pomlad, pa naj bo zima še tako dolga.* Okrenila se je k Kseniji in njene oči so bile vse vlažne. «7 tem da sem našla na fronti sina in da je on našel v meni mater, v tem da ste vi hodili vsako pomlad poslušat zemljo, je obris novih dni, kate-
rih mogoče še nismo nikdar doživeli.))
Stali sta n* bregu roko v rok i kot bi se srečali po dolgem slovesu. ((Morda se ne bova srečali nikdar več,* je odvrnila Ksenija, s.0 žetvi pa bom mislila na to, kako sva stali tu in srečali pondčd. Dolga je bila zima in zato se je nagrmadilo toliko snega. Zemlji bo imela dovolj vlage.))
Sli sta v brodnikovo kččo, da bi se zavarovali pred vetrom-Brod je bil zavlečen h kraju in okrog njega se je lomil led, da je penila temna voda.
«Lahko se zgodi, da bova morale biti ves dan in vso noč tu, toda niti ene ure nisem izgubila in našla sem toliko, da bo zadostovalo za mnogo let. Jeseni vam bom poslala nekoliko pšeničnega klasja, ki vam bo govorilo o našem pridelku.» <;To bo izredna pšenica,« ji je odgovorila žena raztreseno. ■
Tam pod bledim nebom, ki B1 je že ozarjala pomlad, so letela krdela žerjavov in jo prinašala * siboj. Zdravnica je objela Ksenijo, jo okrenila k sebi in poljubila jo je na ustnice in na oči kot. bi blagoslovila njeno bodoče delč, tako kot mati, ki je našla še enega otroka.
It ruščine
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabillmento Tip. TrlestieO
II1V0D D.D.
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD
posreduje vse vrste postov s tuzeitistvom in inozemstvom
-,A,
TRST
UL. CICERONE 8
TELEFON 80.00 - 29-306 ■ 56-38
mmio RUPEMA R Ci
dr. z o. z.
TRST
Ul. Edin« 15 - L«!. 86-18
z = Izvoz = zastopstva
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo, stroji, avtomobili in vinom-
PREVOZ
UL. G. V AS ARI 10
TRGOVINA ČEVLJEV
TREVISAN
PRISPELA JE NOVA POŠILJKA NAJMODERNEJŠIH ČEVLJEV
za ZENSKE, MOŠKE ia OTROKE. CENE ZELO UGODNE-UL. G. VASARI 10
FI IR E§TO N E
INTERNATIONAL COMPANV U. S. IkT
Avtomobilske sume
za kamione in avtomobile imamo na razpolago v velikih množinah y prosti luk1 v Trstu. — Blago sc lahko izvaža-
avtomobile: 550-15, 550-16, 600-16
Velikosti za
kamione:
825-20, 900-20, 100-20, 1100-24
Vsa pojasnila daje zastopnik:
Tvrdka Giovanni ZALUKAR & Co., Trst
Ul. Gaiattl 22. Palača SAIMA, tel. 59-91 - brzojav Znlukar Trs*-
KMLTJE ŽIVINOREJCU
Močna krmila In vse kmetijske notrebšCin®
najboljše kakovosti Vam nudi
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
z. o. j v TRSTU
Uradi in skladišče: UL. U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 91-386. Prodajalna: UL. S. MERCADANTE št. 4 — Tel. 88-19-
Kmečko rajanj#
v znamenju valčka in polke
priredi v NEDELJO dne 28. t. m. krajevni SIAU OPCU^
Začetek ob 16. uri.
Vablleni v