KOLINSKA V MEDNAROONEM LETU OTROKA
OTROŠKO VARSTVO IN T0VARNA
Žena-delavka, ki postane mati, je deležna posebnega var-stva, vendar premogokrat bolj deklarativno. Vedno se računa, da bo zaradi otroka veliko odsotna. Ko ga že ima, dostikrat ne ve, kako bi si uredila primerno varstvo. Če otiok ni ustrezno nameSčen in ni deležen primerae vzgoje in varstva, je mati ves čas nezbrana pri delu in tako je ekonomski učinek tega slab. Kolinska je tovarna, kjer so več kot polovica vseh zaposlenih ženske.
Vendar moramo reči, da je odnos družbenopolitičnih orga-nov in samoupravnih organov v Kolinski do zgoraj prikazanega problema otroškega varstva ravno nasproten. Politika vseh or-ganov je bila namreč že do leta 1970 usmerjena v reševanje problema premajhnih zmogl jivosti vzgojnovarstvenih zavodov v Ljubljani. Prvotno je reševanje potekalo v smeri iskanja pro-stih mest prek sofinanciranja nove gradnje ali prizidka VVZ, in to čim bliže tovarni. Prva taka gradnja je bila enota Selo pri vzgojnovarstvenem zavodu Angelce Ocepek v Mostah. V n jem je zagotovljenih 30 mest za otroke delavcev Kolinske. Teh 30 mest se računa tako, da se tisti, ki so sprejeti, vštevajo v skupno število, vsako leto pa nekaj otrok odide iz predšolskih skupin in na njihova mesta sprejmejo nove otroke družin iz Kolinske.
V mesecu tnaju vsako leto opravijo teste za otroke malih šol in tako lahko ugotovijo, koliko prostih mest za predšolske otroke je na voljo za tisto šolsko leto. V maju in juniju obrav-navajo komisije tudi vse prošnje za sprejem v njihov WZ.
Na enak način je Kolinska potrdila na Viču v VVZ Malči Be-ličeve 15 mest za predšolske otroke njenih delavcev. V Ietu 1978 pa je bil podpisan samoupravni sporazum o sofinancira-nju gradnje enote v Ulici Bratov Učakar niz E — III. — IX. pri VVZ Koseze za 3 mesta.
Vedeti moramo, da družine želijo zagotoviti prosta mesta za svoje otroke v strokovnih vzgojnovarstvenih zavodih v bližini stanovanjskih sosesk. Vendar vrtce gradimo počasneje, kot ra-stejo velika stanovanjska naselja. Običajno so gradnje VVZ načrtovane po zmogljivostih in finančno iz samoprispevka. Zato delovna organizacija v takem primeru ne more zagotoviti dodatnih mest. Možnosti so le tam, kjer dograjujejo ali spre-menijo namembnost stanovanjskih enot. Za področja, kjer Kolinska nima zakupljenih zmogljivosti za VVZ, problem otroškega varstva rešujejo v Kolinski tako, da posredujejo ko-misijam za sprejem priporočila socialne službe. Pomoč nudijo tudi patronažne službe posameznih zdravstvenih domov, in sicer tako, da pripravi jo za neko družino priporočilo za spre jem v VVZ, ali posredujejo Kolinski podatke o možnostih v var-stvenih družinah.
Če pogledamo na problem otroškega varstva s širšega vidika, lahko ugotovimo, da imajo družine oziroma delavci, ki dela jo v večjih in produktivnejših delovnih organizacijah, privilegiran položaj. Želeti pa je, da bi imeli vsi naši otroci zagotovljene enake možnosti za zdrav in pravilen razvoj. V nekaterih delov-nih organizacijah pa je družbena skrb za najmlajše dosti večja, kar lahko potrdimo tudi za Kolinsko.                JOŽI ŠERE