T Tito, radi te imamo, so vsako leto za 25. maj vzklikali milijoni mladih in z njimi vsa Jugoslavija. Letošnje praznovanje dneva mladosti bo že drugič minevalo brez velikega človeka, voditelja in vzornika. Mladi bodo spoštovanje do njega in njegovega dela izrazili s trdno odločenost/o, da razvijajo in bogatijo dragocena sporočila, ki nam jih je zapustil. Na Titovi poti se imenuje tudi točka, s katero ho na stadionu JLA nastopilo 410 mladih iz kranjske občine. V.Beograd so odpotovali včeraj zjutraj, ko sp jih na železniškipostajipospremili predstavniki družbenopolitičnega-življenja, številni delavci, občani in prijatelji. — Foto: H. Jelovčan- ZA VSAKDANJO RABO. XXXIV. Številka 37 *HHJi: obeinaka- konferenca SŽDL Mfelnaj, Baderljtem, dko*)a Loka ^-bakCnoflno *lmi - Glavni urednik Igor Starec Wii avaialk v. d. Jote Koiajok Kranj, torek, 19. 5. 1981 Ceha: 7 din Lfst izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ILA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sejem malega gospodarstva, kakršnega si želimo Kooperacija ni več samo vijak in matica Kranj — V petek so v Kranju odprli 6. sejem malega gospodarstva, ki ima poseben poudarek na ko-operacijski povezavi obrti in industrije. Tokrat so se le odzvale povabilu Gorenjskega sejma tudi posamezne večje tovarne kot Iskra. Gorenje in druge, ki morajo za svojo nemoteno proizvodnjo vrsto drobnih izdelkov in polizdelkov uvažati, ki bi raja je mimo, akcija NNNP J traja naprej zaključnih aktivnostih v okviru akcije WNP 81 so se tako v KS kot v TOZD dobro rezali, nekatere pomanjkljivosti pa so \mda napotek za nadaljnje usposabljanje § rMina vaja protidesantna obramba, ki je potekala domala v isovenskih občinah, je končana, akcija NNNP pa teče naprej; r,bi lahko ob zaključku zaključnih aktivnosti v okviru akcije Nič > sme presenetiti razmišljali ob pregledovanju in ocenjevanju pri- — in videnega. Točnejše ocene bodo sicer napisane kasneje, ko niteii za LO in DS v krajevnih skupnostih in organizacijah dela podrobneje poročali o izvedbi obrambne*pripravijeno-k/woj8i okoljih. Že sedaj pa je mogoče reči, da so se v mnogih kra-dcupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela dosti »odrezali kot pa na vaji iz leta 1979. Marsikje so namreč upoštevali Ta, da kaže izpopolnjevati organiziranost in usposobljenost — 2a naloge, ki so na prejšnji-vaji slabše uspele, kjer.se je pp-o,da so na marsikaj pozabili, predvsem .pa na povezavotakjo med bjani krajevnimi skupnostmi kot tudi te'meljnimf organizacijami |*«to*«-o>la s krajevnimi skupnostmi. I lovoma je vaja pokazala, da so med »civilisti« najbolje priprav-' I »41 tudi opremi jene enote civilne zaščite, pa naj.gre za reševanje |ty«jtako ob elementarnih nesrečah,ali v*vojni nevarnosti ter tudi V'trovaniu in zaščiti imetja/V krajevnih skupnostih, kjef so »igrali« ' pMpsd, pa so komiteji pretežno" večino najbg zaupali Občanom.Jti »/takih primerih tudi dejansko ostali v krajevni skupnosti. Vendar • I */v komitejih za LO tudi spoznali, đa bo treba še razširiti znanje in ""^jenopt občanov za samozaščitno* ravnan je; pri tem soupošte-irnbe občanov, ki so pri izvrševanju nekaterih nalog, ki jim jih Ina vaji komite za LO in DS, sami ugotavljali, da so'za neka-.jge premalo usposobljeni.. Prav to pa tudi-potrjuje zamisel o« k«no pripravljenem in usposobljenem občanu in seveda tudi za-i v delovnih organizacijah — da bodo sposobni-opravljati nalo- * i zaščito in obrambo, kadar gre-tako za notranjega kot za zuna'njetnika, kadar je treba reševati življenja, zaščititi sebe in druge v in, na delovnem mestu, v izjemnih razjmerah in kadar je treba vati imetje. Učinkovitost takšnega ravnanja pa je seveda odvis-. naše. zavesti, če smo pripravljeni na vsakem koraku, ob vsakem ku to tudi udejanif i. L M . Sejem malega gospodarstva v Kra nju je odprl predsednik skupščine občine Jesenice ing. Ivo Arzenšek — Foto: A. M. Sergej Kraigher predsednik predsedstva .BEOGRAD - Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je v skadu z ustavo in poslovnikom v petek razglasilo novega predsednika, in podpredsednika predsedstva SFRJ. Člani predsedstva so dolžnost predsednika zaupali Sergeju Kraigherju, članu predsedstva iz .Slovenije, .podpredsednik predsedstva pa je postal Petar Stambolič iz Srbije. Dosedanji .predsednik predsedstva Cvijetin ' Mijatovič in novi* predsednik Sergej Kraigher sta v govorih poudarila uspešno in složno delo predsedstva, kar potrjuje tudi uspešnost kolektivnega dela in vodenja, izvirne zamisli pokojnega predsednika Tita. Enotnost in kolektivnost sta bili potrjeni tudi ob razreševanju problematike Kosova. Titova dediščina se tako vsakodnevno potrjuje! jih pa lahko izdelovali tudi domači drobni proizvajalci in se kot koope-rantje povezovali z njo. Morda nam je prav pomanjkanje deviz odprlo oči, da se da z boljšo organizacijo, s poznavanjem trga, ogromno tega, kar smo doslej uvažali za drage devize, narediti doma. Le vedeti morajo , kaj industrija potrebuje, malo gospodarstvo pa naj pove, česa je zmožno. Pripravlja se lista potreb in ponudbe za Slovenijo in menda tudi za Jugoslavijo. Res je zadnji ras, da smo prišli do tega spoznanja, da moraš biti najprej o tem informi: ran. potem lahko izbira.š. Kajti danes kooperacija ni več samo proizvodnja matic in vijakov za potrebe recimo Iskre in tozda Gorenja. Danes je naše malo gospodarstvo zmožno že marsičesa drugega. Sejem naj bo borza v malem, kjer se izmenjata oziroma uskladita ponudba in povpraševanje, naj se najdejo kupci in povpraševala s ponudniki in proizvajalci. To, kar smo tokrat videli na sejmu v Kranju, je šele začetek, toda ta začetek — če ga bomo usmerjali prav - lahko dobi neslu-ten razvoj in razsežnosti. In kako naj ocenimo letošnji sejem malega gospodarstva"? Majhen je, kajti odzvalo se je premalo malih -proizvajalcev, toda pokazali so veliko. Lahko rečemo tudi, da še nikoli sejem ni bil tako lepo in pregledno postavljen. Sejem malega gospodarstva ni več kramarija, kakršne smo bili vajeni, temveč si je pridobil višji nivo. Posebno kvaliteto je dodala seveda tudi razstava inovacij, za katero bi bilo prav, da bi vedno spremljala prav ta sejem, in ki naj bi vsako leto pokazala tovrstne nove pridobitve našega gospodarstva. D. Dolenc Odprti dan OŠ Helene Puhar Kranj — Osnovna šola s prilagojenim učnim programom Helena Puhar v Kranju, Kidričeva 51, v sredo, 20. maja, od 9. ure dalje odpira vrata za ogled šolskih prostorov. Za ta dan so pripravili tudi razstavo ročnih izdelkov učencev; ob 10. uri pa bo razgovor o delu in organizaciji šole. 6. sejem ilega gospodarstva kranj 15.-21.5. '81 •••••••••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••••• ::::::: ::: ••• ••••••• ••••••• •••••• •••••• •••••• '81 ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• razstava inovacij — predstavitev drobnega gospodarstva — kooperacije — inovacije in ustvarjalnost v proizvodnji — spremljajoče dejavnosti G L. AS 2.STRAN PO JUGOSLAVIJI Praznik vojnega letalstva Ob 21. maju, dnevu vojnega letalstva, je bila na letali šču na Batajnici tradicionalna prireditev. Na letališki stezi je bila razstava najsodobnejše protiletalske obrambe in tehnike našega vojnega letalstva. Največja pozornost je veljala lovcem-bombnikom, helikopterjem in raketnim sistemom. Posebno privlačen je bil letalski program, v katerem so sodelovala letala in jadralna le tala Letalske zveze Jugosla vije in vojnega letalstva. V programu so sodelovala tudi nadzvočna letala. Več hrane v izvoz Prek 1700 razpravljalcev iz več kot 60 držav z vseh celin sodeluje na letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu, ki so ga v soboto odprli v Novem Sadu. Veliko število udeležencev priča o ugledu, ki ga ima ta sejemska prireditev v svetu, saj sodi med največje. Se posebej je razveseljivo, da se je letošnjega sejma udeležilo veliko razstavljavcev iz razvitih držav, ki se vse bolj zanimajo za sodelovanje z Jugoslovan skimi kmetijskimi organiza cijami. Sejem je namenjen predvsem razvijanju poslovnih stikov in pokazalo se je, da ima Jugoslavija velike možnosti izvoza hrane. Bo obvezno zavarovanje dražje Zavarovalna skupnost Tri glav trdi, da ima že od leta 1977 izgube z obveznim zavarovanjem vozil. Že pred le tom in pol so zato predlagali 24 odstotno podražitev, ki pa ni bila sprejeta. Sedaj pravi jo, da bi s to podražitvijo komaj pokrili predlanske izgube. Nameravajo obdržati enake popuste za voznike, ki niso povzročili nesreč, v drugih zavarovalnicah pa obljubljajo več popusta za pazljive voznike. To pot ponovno predlagajo 24 odstotno podražitev. NOTRANJA POLITIKA TOREK, 19 MAJA w Kranj — Občinska konferenca ZRVS Kranj je v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Kranj v nedeljo, 17. maja dopoldne pripravila patrolno orientacijsko tekmovanje v počastitev letošnjega dneva mla dosti ter 40-letnice OF in drugih jubilejev, kijih letos praznujemo. Na startu v Struževem se je prijavilo 40 ekip ZRVS in mladine iz kranjske občine ter ekipi iz Škofje Loke in Jesenic. Najštevilnejše zastopstvo je imela kranjska gimnazija s kar 16 ekipami. 14. gimnazijska ekipa je bila med mladinskimi tudi najboljša, druga je bila 6. gimnazijska eki pa in tretja je bila ekipa ŠC Iskra 3. Med člani ZRVS pa sta dosegli enako število točk in s tem deljeno prvo mesto ekipi KK ZRVS Cerklje 1 ter K K ZRVS Besnica 3, na drugem mestu je bila ekipa OO ZRVS Vodovodni stolp 4. na tretjem pa ekipa KK ZRVS Naklo. -Foto: L. M Dobri gospodarski rezultati Na seji občinske konference ZKS Radovljica so komunisti spregovorili o gospodarskih rezultatih v prvih treh mesecih letošnjega leta — Izgube niso zaskrbljujoče Gorenjska pred kongresom samoupravljalcev Sandi Bartol: Kmetova beseda še ne odloča Kongres ki je pred nami, bo spregovoril tudi o kmetijstvu Skrt za prehrano postaja vse resnejša in prvenstvena naloga vseh m 0 tem smo se pogovarjali s Sandijem Bartolom, delegaton iz Kmetih 7iidru.Ee Skofja Loka. »Želel bi, da bi na kongresu spregovorili o razdrobljeno« kmetijekih delovnih organizacij ki prav uradi teg. ^ ^ oravih rezultatov. Majhne so, tudi kadrovsko, in ekonc-""-ftibke Naia zadruga je organizirana po teritorialnem pri do koder sežemo, povsod imamo poslovalnice, tako da » varno vse področje. V slehernem, fte bolj odročnem kraju £ lahko oddajajo tržne viške. Imamo pa na Gorenjskem tudi » druge, kjer to fte ni tako urejeno. V Podnartu na primer, »dr* Wni imela zbiralnikov mleka in kmetje niso mogli oddaj viškov. Zanimanje za proizvodnjo za trg je upadlo, zemlia zaraščala ... Zato bi morah skupno ugotoviti, s čim vw zadruge ukvarjajo: večkrat namreč zanemarjajo svojo o«n dejavnost in razvijajo stranske dejavnosti, kjer pač slutijo dohodek. Radovljica — Ko so člani občin ske konference ZKS Radovljica v četrtek, 14. maja, spregovorili o gospodarskih rezultatih v prvih treh mesecih letošnjega leta, so ugotovili, da so delovne in temeljne organizacije uresničevale stabilizacijska prizadevanja. Komunisti so v vseh delovnih okoljih skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi spremljali gospodarjenje in opozarjali na nepravilnosti, gospodarjenju pa bodo morali tudi v prihodnje posvetiti JSSit TUel ne V nstične delovne ljivo nizacije. kar je Ugotoviti moramo, kako se kmetijske delovne orga novezujejo z živilsko predelavo. Se vedno je premalo dol nih povezav in vlaganja živilskopredelovalne industrije tijstvo. Oceniti moramo, kako so kmetijske zadruge kak zasedene tavljamo viftkov več. Izpostaviti pa moramo tudi samoupravljanje. Samo organe imamo, toda marsikje kmetova beseda fte ni odlo zav in vlaganja živilskopreoelovalne industrije v k »ceniti moramo, kako so kmetijske zadruge kakov« . Povsod manjka strokovnjakov. te danes lahko , da je tam, kjer imajo odgovarjajoče kadre, tudi ti __x D. Dolenc f&r&lŠSisi Pretirana rast strošk negospodarstvu pa j iz£azUjejo do- i/voz na konvertibilno nenehno zasledovanih t^ii 14 odstotkov. lzgu»" hote\\ v Bolo « vsi blejski hoteh. hoten vso potrebno pozornost Celotni prihodek je v / prvih treh mesecih'porasel z 7 odstotkov primerjavi z enakim lanskim obdobjem, porabljena sredstva za 36 odstotkov, amortizacija za 32 odstotkov in dohodek za 37 odstotkov. Akumulacijska sposobnost gospodarstva se je izboljšala, saj so bila sredstva za akumulacijo za 78 odstotkov večja. Osebni dohodki so v masi naraščali počasneje, razvese mala vsi blejski hoten, u hinju, v gospodarstvu pa je zaskrb ljujoča izguba Verige — temeljne organizacije sidrne verige, saj predstavlja četrtino vseh izgub v občini, obenem pa proizvodnja sidmih verig ni sezonskega značaja. Nasploh pa ima tudi gorenjsko gospodarstvo manj izgub v prvih treh mesecih kot lani — za okoli 100 milijonov v gospodarstvu in za 10 milijonov v negospodarstvu. ; Tudi zunanjetrgovinska menjava radovljiške občine je zadovoljiva, saj beležijo pokritje uvoza z izvozom. Izvoza je Se enkrat več kot uvoza. Na seji so poudarili, da se tudi na področju splošne in skupne porabe držijo resolucijskih določil, vendar da ne bo p Večji izvoz na konvertibilno tržišče in boljša izraba delovnega časa sta nujna za doseganje zadovoljivih rezultatov kranjskega gospodarstva, je bilo poudarjeno na 90. seji komiteja OK ZKS Kranj. Poslovanje kranjskega gospodarstva je komite ocenil kot zadovoljivo tako po poslovnih rezultatih kot tudi s stališča planskih predvidevanj. Kranjsko gospodarstvo je doseglo resolucijska določila in so bili vsi bistveni lanski stabilizacijski cilji uresničeni. Prvo polletje letos pa že kaže drugačne rezultate, posebno če iih primerjamo z istim lanskim obdobjem. Višji stroški so povzročili nižjo rast družbenega proizvoda, kot pa ga-je gospodarstvo samo planiralo. Lahko —l.i: An otnnnin rasti naza- ""razvese- področju so - n doloCU, veno«. ^^vo samo planiralo, u SU nnložai drži ° T Tda "e bo PnSl° d° bi celo rekli, da stopnja rasti ljivo pa je, da se je »boljšal po^žaj treba pazita da Suie Večina OZD se giblje v republi v kmetijstvu. Trgovina je »belega h obremenite K fe juje. zadovoljivi- 120 let zagorske godbe S celovečernim koncertom v delavskem domu v Zagorju je pihalni orkester pod vodstvom Edvarda Eberta počastil 120-letnico obstoja. Jubilej je toliko pomembnejši, ker je bila godba v vseh obdobjih napredna nosilka kulture in osveščanja delavcev v zasavskih revirjih. Dražje meso v Srbiji Včeraj so začele veljati v Srbiji višje cene za posamezne vrste mesa. Kilogram teletine stane v poprečju 136, ju-netine 128, govedine 102, svinjine 124 in kilogram perutnine 78 dinarjev. Vendar je to poprečje. Sicer velja kilo- fram telečjega stegna brez osti 200 dinarjev, bočnika brez kosti pa 235 dinarjev. Junečja pljučna pečenka velja 272,5 dinarjev, stegno brez kosti 184,5 dinarjev in bočnik s kostmi 70 dinarjev. Goveje stegno brez kosti velja 139 dinarjev, svinjsko stegno brez kosti 178,5 dinarjev zarebrnica 157 dinarjev. »Naša pomlad« Šestnajst zborov z nad 500 mladimi pevci se je v soboto zbralo v Trstu na reviji »Naša pomlad«. Že šestič je revijo pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev. Vsak zbor je nastopil z nekaj pesmimi, ki jih je sam izbral. Posebej sta se izkazala zbora najmlajših in mladinski zbor Glasbene matice. manjšo rast dohodka, pravdo tu rizem, obrt in komunalna dejavnost. Izgube so bile v letošnjih treh me morajo omejiti Je v negospodarstvu KURIRSKO SREČANJE NA OZBOLTU Združenje ZB NOV Puštal v Škof-ji Loki bo v sodelovanju s pododborom parti/.anskjh kurirjev Gorenjske, družbenopolitičnimi organizacijami in Združenjem ZB NOV Škofja Loka v počastitev Dneva mladosti odkrilo 24. maja ob 11. uri pri Kopaču na Ožboltu spominsko obeležje relejni kurirski postaji G-15. Dostop je možen z osebnimi avtomobili od Puštalskega gradu po dolini Hrastnice. Po kulturnem programu bo tovariško srečanje kurirjev, borcev, aktivistov, mladine in domačinov Naložbe se najnujnejše, v negooK---- praktično ne bo. Se posebej je zaskrbljujoče, da predvsem nosilci gospodarskega razvoja v občini še nimajo pripravljenih kvalitetnih dolgoročnih programov. V razpravi so poudarili, da se morajo komunisti poVsod zavzemati za odgovornost. Vsi plani morajo biti stabilizacijsko naravnani, opozarjati pa je treba na probleme likvidnosti, na probleme uveljavljanja ekonomskih stanarin ter na položaj turizma. Prav tako so spregovorili o kompenzacijah v višini 2 odstotkov iz proračuna občine in menili, da bi morali stvari reševati bolj smotrno in smiselno ter sistemsko ter sredstva prej nameniti za pospeševanje kmetijske proizvodnje kot pa da se usmerjajo v potrošnjo. D.Sedej uv1j-------- *■ o—-j----,----- škem povprečju, z zadovoljivimi rezultati, dohodkom na delavca, se lahko pohvalijo le nekateri kot Exoterm, Zvezda, Gorenjska" oblačila, Gorenjski tisk in Iskra med industrijo, pri trgovini pa je daleč na prvem mestu Merkur. Kar zadeva pokrivanja uvoza k izvozom so v Kranju dosegli 97 9r pokritje, vendar pa bo treba izvozne napore še v večji meri usmeriti na konvertibilno tržišče ter v dežele tretjega sveta. Razpravljalci so opozorili na nevarnost tehnološkega zastaranja proizvodnje in proizvodov, če v bližnji prihodnosti ne bo omogočen nakup moderne tehnologije iz uvoza. Svetovni trg, na katerem se naši proizvajalci srečujejo s tehnološko najbolj dognanimi in zato tudi skrajno konkurenčnimi izdelki, terja Predragi vrtci nenehno zasledovanje tehroi tehnološkega napredka v s teremu je treba prilagoditi liteto. zunanji izgled in cen»\ kov. Kdor zaostaja, izgubi)*, zaostane je izgubljen'. Donva&J ke cene surovin in reprodukfl materialov to konkurenčnost i industrije v svetu še zmanj$un?v To so razlogi zaskrbljenosti komite OK ZKS Kranj opount OZD na racionalno poslovno' sanje, na skrb za optimalno materialov in znižanje iinu odpravo visokih stroškov zalo rin. kar vse je mogoče doseči; organizacijo dela in s temu nimi poslovnimi odločitvami, pa zagotavlja ustrezen oa družbeni standard. Predvsem sme več nazadovati. Iro' vseh planskih obveznosti naloga sleherne OZD. pr dolžnost samoupravnih or, družbenopolitičnih organov sprotno zasledovanje dosei •zultatov ter sprejetje u ukrepov, kadar so doseženi pod pričakovanji. V prvem W so izkazale izgubo nasledit,*' Petrol, Iskra - Računalnik drom, Klavnica in Kovinsko podjetje. Komite je obravnaval tud» 1 lo o izvajanju* programa i* družbenih objektov v občini obdobju od leta 1976 do l. zavzeto, plodno in izredno i no delo koordinacijskega sekretariata in njegovega ptwo ka Franca Omana je iiwkel, iskreno zahvalo in priznani« izgTadnja nekatenh objekt vedno ni zaključena in da n«1 nepotrebnem prišlo do v dela zaradi finančnih teta v lo stalne zaostankarje opozoriti na sprotno prevzetih obveznosti. J Otroško varstvo je bilo leto, dve nazaj eden najbolj žgočih problemov škofjeloške občine. Pa ne le v Škofji Loki, tudi drugod je bilo tako. Starši se še drobro spomnijo, kako dolga je bila jeseni vrsta za sprejem. Kako so prosili, naj otroka vendarle sprejmejo, ker dopoldne nimajo kam z njim. Dogajalo se je celo, da so vpisovali še nerojene otroke, da so si pravočasno zagotovili prostor v jaslih, vrtcu. Res, odtlej je bil zgrajen marsikateri otroški vrtec. Škofjeloško mesto je dobilo Najdihojco, ki sprejme 300 otrok. Na Trati bo vsak hip pod streho prizidek, ki so ga zgradili z dodatno zbranim denarjem, tako oster je bil problem otroškega varstva. Toda nihče ni pričakoval, da se bo tako hitro zasukalo, da bo naenkrat prostora v vrtcih preveč. Letošnji vpis namreč kaže, da jeseni škofjeloški vrtci ne bodo polni. Ho normativih, ki so za 20 odstotkov nižji od najvišjih možnih, je prostora za 003 otrok v vrtcih, v jaslih pa za 99 otrok. Jasli bodo jeseni polne, saj je vpisanih že 95 otrok. V vrtce pa je vpisanih 87 otrok premalo, torej 816 namesto 903. Kaj je vzrok temu nenadnemu zasuku? Brez dvoma je to denar, saj so naši otroci »vse dražji«. V zdajšnjih razmerah upadanja življenjskega standarda oskrbnine vse bolj zajedajo družinski proračun. Tako letos v vrtcih znaša 1.789,50 dinarjev, v jaslih pa 2.596,25 dinarjev. Zaradi razlikovalne lestvice vsi starši pač ne plačajo toliko. Toda lestvice že nekaj let niso popravili in danes jih je največ v vrhnjih skupinah. To pa je seveda za marsikatere starše lep kupček denarja. In če je le moč. »pridejo v pošte v babice, sosede ...« Drugi vzrok, da je vpis premajhen, lahko poiščemo tudi v dejstvu, da se škofjeloški Vzgojnovarstveni zavod ni prilagodil »novi situaciji«. Doslej se mu pač ni bilo treba prav nič truditi, da so bili vrtci polni. Zadostoval je droben oglas v časniku, saj so ga starši težko čakali. Ce so torej doslej »otroci prihajali sami, bi jih morali zdaj poiskati«. Sprožiti v vpisu široko obveščanje. Nedvomno pa so se starši ustrašili tudi govoric, da se bodo letos oskrbnine krepko povečale. Danes je že znano, da se v škofjeloški občini letos ne bodo, zato je povsem na mestu zahteva, da Vzgojnovarstveni zavod razpis ponovi, da stori vse, da bodo jeseni vrtci polni, ne pa da pripravlja preuranjene predloge, da je treba t ako »men ova ne nerentabilne vrtce zapreti. Ob takšnih predlogih se nam vsiljuje vzporednica. Zaradi podobnih razlogov smo v preteklosti zaprli šole v hribovskih vaseh. Danes, ko se nam vse bolj praznijo, pa z obnavljanjem in gradnjo šol v hribovskih in manjših vaseh — za kar so v škofjeloški občini izglasovali tudi samoprispevek — skušamo tem krajem vrniti življenje. Mar bomo podobno ravnali tudi z vrtci? Je že tako. da je treba težave • prebroditi, ne pa breme enostavno vreči z ramen. M. Volčjak Zbor borcev Prešernove bi V soboto, 23. ma/a, ob tO. bodo v Kranju v domu JLA * borci VII. SNOVB Franci* šerna na zboru skupnosti 1 Prešernove brigade, <£ I1 statutom Zveze združen) NOV Slovence sprejmejo p* o nalogah, organiziranosti » vanju skupnosti borcev ter odbor in nadzorni odbor. Dt, se bodo tudi o nalogah pn ranju tradicij NOB. 11. julija letos se bodo Prešernove brigade zbrali m riškem srečanju v Ribnem,kjer skupaj s krajani praznomk i nico ustanoviti* Prešernove 1 de, 12. julija pa sr bodo si, vojaki in starešinami enote, daljuje tradicye Preiernove b — i» vojašnici v Kranju. Domicilni odbor Preiernot* gade vabi vse borce Preiemoct gade, da se zbora skupnosti im-udelei?! kl It M. 11 MAJA 1981 Mrenjtka preizkusila obrambno pripravljenost hkmcah. \runm skupnosti m m m mesto, mttli reševati i u najvišjih stolpnic \}K Mudili *pmot... 0. Sedej V akciji NNNP se učimo tudi na pomanjkljivostih litra i ivita ;cija Jfu občini so se v akcijo vključili vsi, ki delujejo v razmerah vojne nevarnosti — _jye v krajevni skupnosti Sava in Podme-lin uspešne protidesantne akcije poskrbeli za turiste, jih evakuirali ter uredili normalno vračanje zdomcev, ki so prihajali preko meje. V spodnjem delu občine so predvidevali protidesantno obrambo ter obrambo samega mesta Jesenic, ki je bilo opoldne bombardirano. Enote civilne zaščite so predvsem — ob alarmnem znaku, da so Jesenice bombardirane — poskrbele za reševanje ljudi iz stolpnic za gimnazijo, v krajevni skupnosti Sava in v krajevni skupnosti Podmežakla. Prav tu se je pokazalo, kako potrebno je, da so vse enote dobro usposobljene in predvsem dobro opremljene. Enote civilne zaščite so reševale ljudi iz najvišjih nadstropij dokaj hitro, tako, da so v najkrajšem možnem času rešile kar največ stanovalcev, ob spremljani prvi pomoči. ------ Tako kot v minulih , tako ao tudi minulo soboto _ dobro izvedli sklepno »Ni* aas ne sme presenetiti 81. i je pokazala, da so delovni* . n občani pripravljeni v KBSČrti vsak trenutek braniti jtie, da se krepijo moralnopo rrednote delovnih ljudi in 0, vseh tistih, ki vedo, da je le jr v lastne moči in sposobno j temeljno vodilo, da ohrani i varujemo našo samoupravno so skupnost. Akcija je bila _ preverjanje usposobljeno i enot, ki delujejo v sistemu in samozaščite, tisto preti je pokazalo tudi na pomanjkljivosti, ki naj bi zato, da bi bila naša ... v primeru nenadnih rremično kar najbolj učinko- i to obmejna občina, zato ^ pomembno, da so pripravil možnost napada agresorja i Karavank. V prvem kraju ob njski gori, kjer letuje pre-wjn, ao se v sobotni akciji izkazali in se pripravili na obrambe in zaščite pred , enotami. Protioklepna v, se je pokazala za učinko-, aj »i zatajila ne pravilna i prebivalstva in ne uresniče-l obrambnih načrtov. Takoj so Kranj — Komiteji za LO in DS v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela bodo sicer do konca tega tedna še izdelali podrobnejša poročila o tem, kako jim je uspela sobotna akcija NNNP 81, vendar pa je že sedaj mogoče zaključiti, da je bila uspešna. Pa ne le zato. ker so tako v 24 krajevnih skupnostih, ki so bile tokrat vključene v vajo »protidesantna obramba« in v vseh organizacijah združenega dela, znali pokazati svoje znanje in organizacijske sposobnosti, pač pa so pomembne tudi take izkušnje, pri katerih so se pokazale tudi pomanjkljivosti in nepripravljenost. Vendar pa je občinski komite za LO in DS, ki se je sestal takoj po zaključku vaje, ocenil prikazano znanje kot uspešno, množično vključevanje občanov in še posebej povezovanje krajevnih skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela na svojem področju pa za boljše kot v akciji iz leta 1979. V kranjski zaključni vaji NNNP 81 so v krajevnih skupnostih preskušali sposobnost ekip narodne zaščite in civilne zaščite pri varovanju prebivalstva in premoženja; pokazali so svoja specialna znanja, posebno tam, kjer so se odločili za »hujše« posledice bombardiranja. Občani, ki so v letošnjem ciklusu usposabljanj prebivalstva poslušali predavanja o protidesantni obrambi, pa so imeli priložnost praktično preskusiti morebitno nevarno situacijo. Organizacije združenega dela pa so poleg stanja zaklonišč ugotavljale možnosti za proizvodnjo v vojnih razmerah, ko bi se srečevale z manjšim številom delavcev, pomanjkanjem energije in surovin. V vseh krajevnih skupnostih, nekateri tudi v povezavi z OZD, so izdajali informacije ali celo časopise, tako da so bili krajani že dan poprej seznanjeni s pripravami na akcijo. Izredno se je vključila tudi mladina v krajevnih skupnostih, saj bi se nanjo poleg žensk in starejšega prebivalstva v morebitnih vojnih razmerah, v KS morali opirati. Tudi šole so se vključile, nekatere so »evakuirale« učence v zaklonišča tako kot na Planini, drugje spet so bili učenci opazovalci tako kot v KS Vodovodni stolp in Primskovo. Ob vsej možni aktivnosti ob morebitnem napadu, ta je potekal v Kranju dokaj atraktivno, saj so bombe »metala« letala, možno pa je bilo videti tudi nuklarno eksplozijo na Zlatem polju, pa velja omeniti tudi najrazličnejša društva od ribičev, planincev, gorskih reševalcev. lovcev, tabornikov, ki so sicer tudi že prej, a še posebej v soboto izvedli svoj zamišljeni program; ne nazadnje so svojo nalogo opravili uspešno tudi golobi pismonoše — uporabni kurirji, kadar odpove tehnika in človek. L. M. Kranj - V splošno akcijo NNNP so se vključili tudi člani Brodarske ga društva Kranj, Društva za podvodno dejavnost in Foto-kino sekcije pri Foto klubu Janeza Puharja iz Kranja. Akciji, ki poteka v sklopu Zveze društev za tehnično kulturo, se je pridružila tudi ekipa potaplja čev civilne zaščite. Sovražnik jih ni presenetil Prav tako je bila akcija učinkovita v drugih krajevnih skupnostih občine in v delovnih organizacijah, kjer so preverjali svoje obrambne načrte in aktivnost v primeru vojne nevarnosti. Izkušnje ob zaključnem delu akcije pa bodo koristna osnova za izpopolnjevanje sistema naše ljudske obrambe in družbene samozaščite in za še boljšo organiziranost delovnih ljudi, občanov in vseh enot zaščite v izrednih razmerah. D. Sedej Skorja Loka — V vseh krajevnih skupnostih, ki so sodelovale v akciji NNNP 81 se je pokazala dobra pripravljenost, razen tega pa tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Vaja je namreč pomenila preizkus pripravljenosti in organiziranosti komitejev za družbeno samozaščito, narodne zaščite in civilne zaščite ter drugih organov krajevne skupnosti. V zgodnjih jutranjih urah je obveščevalna služba obvestila predsednika odbora za splošni ljudski odpor na Godešiču, da se iz severa bliža sovražnik in ogroža krajevne skupnosti vasi Sv. Duh, Trata, Go-dešič in Reteče. Predsednik odbora je takoj pozval kurirje, da mobilizirajo člane komiteja za ljudsko obrambo in narodno samozaščito. Uro po prvih vesteh o nevarnosti se je zbral tudi svet krajevne skupnosti, ki je pregledal in ocenil razmere in zadolžil komite za LO in DS, da ukrepa in poksrbi, da bo sovražnik zaustavljen. Aktivirana je bila narodna zaščita, delovna brigada, ki je skupaj s pripadniki teritorialne obrambe poskrbela za protidesantne ovire, komisija, ki je poskrbela za preskrbo prebivalstva in enota za prvo pomoč, delovati pa je začela tudi informativno-propagandna komisija. Vse enote so takoj odhitele na dolžnost in ob 6. uri, se pravi dobri dve uri za prvimi vestmi, da se bliža sovražnik, je bilo že vse pripravljeno za življenje v izrednih razmerah in za obrambo krajevne skupnosti. Nekaj minut pred osmi uro so iz Reteč" sporočili, da gori tovarna Iskra. Komaj je utihnila sirena, ki je opozorila na požar, se je zbrala gasilska enota, ki je odhitela v Reteče. Toda, tudi gasilska enota, delavci in člani civilne zaščite v Iskri niso držali križem rok in so sami organizirali gašenje požara, ki so ga diverzanti podtaknili v lakirnici. Pogasili so ga v nekaj minutah, še pred prihodom gasilcev iz Godešiča Čeprav bodo področne analize vaje v vseh krajevnih skupnostih, ki so jo pripravljale in v občink:~nmwne šele čez nekaj dni, je že peg prvih podatkih jasno, da je vaja.*aepela, saj je pokazala, kje je organiziranost dobra in kje bo še potssbno odpraviti slabosti. L. Bogataj iovražnik se je uštel - Na akcijo »nič nas ne r«enetiti« so se v tržiški , edini na Gorenjskem so jo lih' še na nedeljo, dobro pj Komiteji za ljudsko ob-i in družbeno samozaščito, ki rodili v vseh organizacijah ■ep dela in krajevnih skup ,» na osnovi izkušenj izpred et izpopolnili obrambne na r »znanih* delavce in občane z ai nalogami. », da »plavi« nameravajo Tržič in si izboriti prost prehod čez Ljubelj, so Tržičani zvedeli v soboto zjutraj. Mobilizacija je bila hitra in učinkovita. Pripadniki teritorialne obrambe so zaščitili pomembne objekte in iskali morebitne sovražnikove diverzantske skupine, v akcijo je stopila narodna zaščita, v delovnih kolektivih pa so delo prevzeli ljudje, ki bi tudi v primeru vojne ostali doma. V Bombažni predilnici in tkalnici, na primer, so ženske brez težav nadomestile močnejše moške roke. Vozile so viličarje in prekladale težke bale i YBombažni predilnici in tkalnici so delavke prijele za moška dela linv je voznico povsem ubogal. - Foto: H. J. surove preje. Zaživele so tudi skrivne delavnice; delavnica za popravilo orožja in kovaško-pod-kovska delavnica. Sicer pa je bil sobotni dan namenjen zlasti usposabljanju ljudi in sklepnim pripravam na obrambo in zaščito pred sovražnikovim vdorom. Vojno stanje se je začelo ob šestih popoldne, počilo pa je v nedeljo navsezgodaj. V nekatere krajevne skupnosti so vdrle izvidniško diverzantske sile »plavih«, ki so skušale onesposobiti objekte, pomembne za ljudski odpor in celotno prebivalstvo. Z netenji požarov, zastrupljanjem vode in miniranji so želele zadušiti odpor in vnesti preplah med ljudmi. Vendar jim poskusi niso uspeli. Preprečili so jih pripadniki teritorialne obrambe in civilne zaščite, ki so jim pomagali tudi drugi krajani. Nastavljali so minska polja, žične Erepreke, kopali strelne položaje, [uje je bilo, ko so napadla sovražna letala. Izbruhnilo je več požarov, nekateri objekti so se porušili in pod seboj pokopali žrtve. V reševanje so se vključili člani specializiranih organizacij kot so rdeči križ, gorski reševalci, taborniki, kinološko društvo in drugi. »Plavi« so povzročili precej škode. Niso pa mogli prodreti skozi trden zid obrambe. Niso mogli uničiti ljudi, ki jim svoboda in samoupravna socialistična domovina pomeni vse. Dvodnevna akcija v tržiški občini je uspela. Drobne pomanjkljivosti, ki so se ponekod sicer pokazale, in nove izkušnje bodo dobra osnova za izpopolnitev obrambno zaščitnih nalog. H. Jelovčan ^ V komiteju za LO in DSZ so sproti preverjali potek akcije. Visoka zavest in pripravljenost Radovljica — Zaključna akcija Nič nas ne sme presenetiti 81 je v radovljiški občini pokazala visoko zavest delovnih ljudi in občanov v vseh delovnih sredinah in v življenjskih okoljih, moralno pripravljenost, da v primeru nepredvidenih razmer — vojni, elementarnih in drugih nesrečah — ravnajo po načrtih in se aktivno in disciplinirano vključijo v. splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Obenem pa je akcija Nič nas ne sme presenetiti, katere sklepni del je potekal v soboto, 16. maja, tako kot v vseh gorenjskih občinah pokazala tudi nepravilnosti, ki jih bo v prihodnje treba odpraviti — in prav v tem je tudi velik smisel in cilj akcije. Tako je v radovljiški občini v vseh delovnih in temeljnih organizacijah, v vseh krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah, že v zgodnjih jutranjih urah ob taktični predpostavki vojne nevarnosti potekala mobilizacija in v najkrajšem času so bili pripravljeni vsi organi in organizacije, ki po obrambnih načrtih delujejo v primeru vojne nevarnosti. Mobilizacija je potekala po načrtih, prav tako pa tudi poznejše aktivnosti. V gospodarskih delovnih organizacijah, kjer so v akciji lahko pre- verili realnost načrtov ob vojni nevarnosti in agresiji sovražnika, prav tako tudi realnost načrtov za storitve, sposobnost občanov v krajevnih skupnostih za organiziranje delovnih brigad, za ureditev borbenih položajev oboroženih sil, protidesantno ureditev posameznih območij ter sposobnost enot, da zaščitijo civilno prebivalstvo pred zračnimi in drugimi napadi. Ne nazadnje tudi sposobnost občanov, kako so sami pripravljeni sodelovati in delovati v primeru nepredvidenih razmer. V največji radovljiški delovni organizac'", v Verigi, so se takoj vključili delo in aktivnosti ob vojnih razmerah, v skladu z načrti in načrti krajevne skupnosti Lesce. Pokazala se je izredno dobra pripravljenost vseh enot, vendar pa so se pokazale tudi nekatere neusklajenosti, še posebej nekatere slabosti sistemizacije posameznih del in nalog v okviru vse občine. Prav tako je odlično uspela akcija tudi v vseh krajevnih skupnostih občine, na Bledu, v Podna rtu, v Gorjah in drugih. V Gorjah, na primer, so delali disciplinirano in usklajeno ter pokazali visoko usposobljenost vseh enot ter visoko moralno zavest občanov in delovnih ljudi. D. Sedej GOSPODARSTVO Kmetijska zadruga v Radovljici bo največ sredstev namenila za obnovo hleva, za novo molzišče in za gnojne jame na posestvu Blata na bledu - Foto: D. Sedej Posestvo Blata v obnovi Kmetijsko živilski kombinat Kranj — kooperacija Radovljica začenja z obnovo farme na Bledu — Obnova bo veljala okoli 50 milijonov dinarjev ----- -AmaraufllD Radovljica - Pri K2K Kranj -kooperaciji Radovljica upravljajo Z dvema kmetijskima deloviščema v Poljčah pri Begunjah in na Bledu. Medtem, ko so pred leti izdatna sredstva vložili v modernizacijo farme v Poljčah, so se za letos odločili, da začnejo z rekonstrukcijo in modernizacijo druge farme, na posestvu Blata na Bledu. Na obeh farmah je mlečnost evropsko visoka, predvsem na farmi v Poljčah, ne zaostaja pa tudi farma na Bledu, saj dosežejo 6.500litrov mleka na kravo. Posestvo Blata, ki meri okoli 50 hektarov in kjer imajo okoli 200 krav in plemenskih telic, okoli 200 pa jih imajo pri kmetih - kooperantih, je skrajno dotrajano, teren pa je močvirnat - od tod tudi ime. Ta farma je stara dvajset let, molze jo Se na stojišču, pogoji dela so domala neznosni. Okolica ni urejena in zato so letos odločili, da začnejo s temeljito obnovo. Postopki za pridobitev dovoljenj in soglasij so bili dolgotrajni, predvsem so bile težave zaradi vodnogospodarskih smernic. Pojavljala so se tudi mnenja, da bi de-lovišče preselili na drugo lokacijo, vendar so v kmetijski zadrugi vztrajali, da ostanejo na sedanjem prostoru — posestvo je dovolj veliko, preselitev pa bi zahtevala Se večja sredstva. Naložba v modernizacijo posestva na Bledu bo veljala okoli 50 milijonov dinarjev, denar pa bodo združevali. Predvidevajo del lastnih sredstev, pogovarjajo se s kranjsko Zavarovalnico in živinorejsko skupnostjo ter seveda Ljubljansko banko in občinsko skupščino. Obnoviti mo- rajo hleve za 180 krav, nameravajo zgraditi molzišče, za katero pa bodo morali naprave uvoziti ker jih domača industrija ne izdeluje Največji strošek v naložbi vsekakor pred- stavlja nov hlev s štirimi gnojnimi jamami, prav tako bodo morali precej denarja nameniti za molzišče. Z rekonstrukcijo bo lepša okolica, potok Buč pa bo spet čist in s tem posestvo Blata ne bo več onesnaževalo blejskega jezera. Hidromelioracija bo kmetijsko zadrugo veljala dodatnih 5 milijonov dinarjev. D. Sedej gospodarstva, na kateri je Pn*vzanin r0anizacij združenega^ ~ Kidn(a «t kateri je prikazanih 60 inovacij z nu«> jo* m ob tem Se enajst organizacij združenega dela, ki samuvM.^ stopajo s svojimi inovacijami, je posvečena spominu Borisa Kidriča, ki jc že med narodnoosvobodilno borbo vzpodbujal k inovatorstvu in tudi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju marca 1945 odprl prvo razstavo partizanskih inovacij. Za razstavo na sejmu malega gospodarstva v Kranju je veliko zanimanje po vsej Gorenjski, Sloveniji in vseh naših ^pooft^aA. Do danes si jo je ogledalo preko 15.000 ljudi. Prav pa bi ouo, da bi sijo ogledale vse naše tehnične srednje šole, saj je razstava namenjena predvsem mladim, da bi jih vzpodbudila k razmišljanju in delu, za katerega se pripravljajo. - Foto: A. Mali ustvarjalnosti na T0KK.19 11«**,» Težave Titanove livarne V letošnjih prvih treh mesecih je Titanova livarna izkazala 13 milijonov dinarjev izgube - K temu je krepko pripomogla neplačana realizacija, pa uvedba nove linije, pomanjkanje delavcev in skokovita rast cen energije in surovin ob prenizkih prodajnih cenah fitingov in ulitkov KAMNIK - Težave Titanove livarne niso nove, saj je t* neka, let na robu rentabilnosti in nizka akumulati vnost se je t W-toAniih prvih treh mesecih spremenila v izgubo, ki znaša lSnffi. ionov dinarjev. Prvi trije meseci sevedaile ne povedo vta* vendarle pa napovedujejo gospodarska gibanja do konca leta. I negativnemu poslovnemu rezultatu T tanove livarne j« nasu* kreoko prispevala neplačana realizacija, ki je koncem lanske« leto znašala 9,6 milijonov dinarjev, ob koncu letošnjega prve? tromesecja pa znaša 20 milijonov dinarjev ^ Toda četudi odštejemo neplačano realizacijo je Titanov, li. varna letos še vedno v izgubi. Vzrokov za to je več, lahko bi jim rekli kar težave naših livarjev. Težave, celo zastoje v proizvodnji je in se povzroča oskrba i surovinami. Doma je vse teže dobiti kovne odpadke, ki »o trenutno največji problem, in Titan je te dni že dobil dovoljenje a uvoz 1.500 ton kovnih odpadkov. Letos je moral uvoziti te* 300 ton koksa po dvakrat višjih cenah kot so domače in prav tako dražjih 200 ton cinka. Na domačem trgu so se cene koksu peskom, vezivom, cinku in drugim materialom od lanskega oktobra do letošnjega februarja povečale za 40 odstotkov. Postopek in tehnologija, v livarni temelji na procesu toaletne obdelave in delno taljenja s pomočjo električne energijo seveda vse dražja. Tako so v Titanu izračunali, da bodule* v livarni ob 10odstotnem povečanju proizvodnje porabili' 37 milijonov dinarjev električne energije in plina, kar j« Ui stotkov več kot lani. Seštevek vseh teh težav seveda vpliva na slabši :—iJbH i7tfuha Titanove livarne pa je tudi nnai^i •«*y«« pomanjkanja ganje ^2njiF^ je bilo v livarni zaposlenih 30 4 J Produktivnost pa' je ostala na lanskem nivoju. K znui m. ™Wvodnie je prispevala tudi uvedba nove avtomatske. n)UZlZ HnHe ki ofcratoje, vendar številne zastoje poviro* ao oredvideli relativno dolgo uvajalno dobo na takšni nap* S ^eebej zato, ker je bilo treba istočasno na novo laka* Itevllns orodja, ki jih n*Pjava Poj^rebuje. Zastoji »o *» tlakovani, vendarle domači dobavitelj čistilnega stroja 1» P aTrf odpravlja pomanjkjivosti. P^ll večletne težave livarne pa vplivajo tudi prenizke a*1 daine cene fitingov in ulitkov, kar je posledica nekajletnega a* ] Snistrativnega zadrževanja cen, ki so v zvezni pristojnosti. O*1 Sal074 naprej je Zvezni zavod za cene (danes skupnost) Ur* , 52* odobril le 44 odstotkov njihovih zahtevkov za povišanje cea I ntingom. v zadnjem času le 33 odstotkov. Tako je dane« rad* rak že več kot očiten, saj na primer Titan z izvozom dosega viat „.-e od domsčih, kar je redek primer v gospodarstvu natnkT Povejmo ob tem še to, da je Titanov izvoz v letošnjih prvuitrd mesecih upadel v primerjavi z lanskim za 13 odstotkov kari« nosledica upadanja gospodarske dejavnosti v Nemčiji in Italiji. Kmor izvaža večino fitingov in kjer dosega višje cene kot £ MVolcjak ma. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ U odstotkov otrok kmetov g^«2^^ t% »r^e0^ ^žine, v kateri otrok Spremljanje izbire in pridobivanja poklica (5) so znašale investicije v ieTe 5J 2tVoH«;6.rilij0na ^ !.lP:'2..od?,totka v*h sredic investicijskih vlagam občine v istem v«h sredz -ganj v obdobju. Vel* ... """umu. V( na investicijskem področju izgradnja silosov zaTtoS Rezultati naloge so pokazali, da izobrazba staršev < očeta) pomembno vpliva na razvoj sposobnosti, saj so otroci bolj izobraženih očetov dosegali na vseh treh uporabljenih testih boljše rezultate. Za škofjeloško področje je značilno, da imajo mnoge, zlasti kmečke družine, veliko otrok, ki so deležni manjše pozornosti, imajo manj igrač in knjig. Znano je tudi, da se manj izobraženi starši slabše jezikovno izražajo, kar pomembno vpliva na otrokov jezikovni razvoj. ' Otroci bolj izobraženih staršev dosegajo tudi boljši šolski uspeh v osnovni šoli. Očitno imajo zaradi izobrazbe staršev ugodnejše možnosti za osvajanje znanja. Vendar je pomembnost razlik med sposobnostmi učencev in izobrazbo staršev višja, kakor med učnim uspehom in izobrazbo staršev, kar kaže na to, da se otroci z nižjimi sposobnostmi bolj učijo in bolj izkoristijo svoje sposobnosti. Med otroki, katerih očetje imajo različno izobrazbo, pa ni bilo pomembnih razlik v šolski uspešnosti v srednji in poklicni šoli. Razlog temu je verjetno selekcioniranost populacije. Izobrazbeni nivo staršev (očeta) pomembno vpliva na otrokovo motivacijo za nadaljnje izobraževanje. Tak teli 76 odstotkov otrok očetov i višjo ali visoko izob* 'v> no, '•' študij na (-..ulteti in samo živi. Med spoloma v sposobnostih ni razlik, vendar pa dosegajo dekleta boljši šolski uspeh kot fantje. Mogoče zaradi svoje večje prizadevnosti ali pa možnosti nadaljnjega šolanja, ki so dostikrat vezane na štiriletno izobraževanje, za kar pa je potreben boljši šolski uspeh. Dekleta postavljajo pomembno višji nivo poklicnih želja kot fantje: želje za srednje, višjo ali visoko šolo ima kar 75 odstotkov deklet in samo 47 odstotkov fantov, osnovno in poklicno šolo pa 25 odstotkov deklet in kar 53 odstotkov fantov. Na interesnem področju so se pokazale velike razlike med fanti in dekleti: fantje so pokazali večji interes za ročno delo, tehnično risanje in kmetijstvo, dekleta pa za področje oblikovanja, prehrano in mnogo več zanimanja za socialno delo. V poklicni želji je izražen nivo želja učenca za poklic. Višje želje za poklic imajo učenci z višjimi sposobnostmi, kar pa je seveda vezano tako na izobrazbo staršev kot na uspešnost v šoli. Šolski uspeh iz osnovne šole bolje napoveduje uspešnost za štiriletno šolanje kot za izobraževanje na tri ali dveletnem šolanju. Med šolskim uspehom v osnovni šoli je bila povezava srednje visoka in pomembna, med uspehom v osnovni šoli in poklicni šoli pa nizka, vendar pomembna. Rezultati tudi kažejo, da obstaja dokaj visoka povezava med namerami in dejanskimi vključitvami. Tako na namere kot na vključitve ima velik vpliv bližina šol, ki so na škofjeloškem področju. Rezultati naše analize potrjujejo tudi druge psihološke raziskave in študije: kulturni, socialni in ekonomski status družine pomembno vpliva na razvoj otrokovih sposobnosti, znanja, na šolsko uspešnost, na izbiro poklica. Prav je, da vemo, kako ti dejavniki vplivajo prav na našem majhnem škofjeloškem področju. Če je vpliv družine na razvoj otroka še vedno največji, je mogoče iz vsega povedanega izluščiti nauk: da bo izobraževanje in osveščen je staršev tisti način, s katerim bomo najbolj vplivali na otroke oziroma učence. Antonija Habjan Križaj ~,r~~\iZ ",uouv žito na Tta« »o regijskega pomena. R«™ blla ^m^n3»na izrabljena Posest močnih krmil. Kmetijski udrufi' mvestirali le v urejanje ibuZ ' U\J*t blla «*«*wa rana naložba izgradnja * kmetijske zadruge na Trati L. Izboljšave na vseh usmeri kmetijah " V zasebno kmetijstvo je bilo v preteklem ročnem obdobju investirano več kot s manjše pa so bile naložbe v družbeno°£me Škofja Loka — Investicije v a- ' «" »«««-.1^ sebno kmetijstvo so bile v preteklem srednjeročnem obdobju v škofjeloški občini nominalno večje od načrtovanih, v družbenem kmetijstvu pa je bilo naložb manj. Vse so bile namenjene povečanju tržne proizvodnje hrane in so bili doseženi kar lepi rezultati. Tako so leta 1976 na 102 kmetijah investirali 17.456.000 dinarjev, naslednje leto so investirali na 167 kmetijah in sicer 24.700.000 dinarjev, leta 1978 je bilo vloženih v izboljšanje pridelave hrane na 140 kmetijah 22.942.000 dinarjev, predlani na 221 kmetijah 45.915.000 dinarjev in lani na 253 kmetijah 51.950.000 dinarjev. Od tega so investitorji, zasebni kmetje, prispevali 85.769.000 denarjev, bcmčni in drugi krediti pa so znašali 77.094.000 dinarjev. Ob tem je potrebno poudariti, da se podatki nanašajo le na srednjeročne kredite. Od skupnega zneska kreditov jih je 47 odstotkov zagotovila banka, hranilno kreditne službe pri kmetijskih zadrugah 35 odstotkov in 18 odstotkov kreditov je bilo iz drugih virov. Večino investicij v zasebno kmetijstvo so predstavljale investicije v živinorejske objekte in kmetijsko mehanizacijo. Skupno je investiralo 883 kmetij in kmečkih skupnosti. Torej so investirale vse usmerjene kmetije oziroma 90 odstotkov zaščitenih kmetij. Za nadomestilo dela obresti od investicijskih kreditov je bilo v istem obdobju porabljenih 5.291.000 dinarjev iz sredstev za pospeševanje kmetijstva in prav toliko iz sredstev SRS. Planiran obseg investicij v ko-operacijsko kmetijstvo se je skoraj podvojil. Medtem, je bil obseg investicijske dejavnosti družbenega kmetijstva izredno skornan. V zadnjih treh letih lia Proizvodnja zaostaja Jesenice — Po prvih so proizvodne temeljne cije združenega dela Železarne aprila izdelale U ton skupne programirane k ali 97 odstotkov od načrtov obeh plavžih so izdelali, k* jeseniški Zelezar, 15.000 toa ali 13 odstotkov več ' V temeljni on* ........... so izdelali 36,000 - surovega jekla ali 90 odstotkov^ predvidenih količin. Kljub dejstvu, da je bdi skupno dosežena količina kek~! zarskih izdelkov v odnosu n» program relativno dobra, pa morajo računati, da se ie manikjt močno zmanjšala medfazna pn> izvodnja, kar bodo lahko nadoknadili le s kar najbohšun delca jeklarjev, ki so v prvomajska praznikih izdelali 3.100 ton sun>-vega jekla. planirali, jeklama 19 MAJA 1981 KULTURA 5.STRAN GLAS ačrtna gledališka vzgoja IMmiovo gledališče iz Kranja se J/rrto let zavzema za načrtno in gledališko vzgojo, ki naj z osnovami gledališke izraznosti ter daje tudi možnosti praktičrje preizkušnje. Mentor mladinske gledališke dejavnosti je že tretjo gledališko sezono Lojze Do-manjko. Študiral je režijo radijske smeri, nakar se - je povsem posvetil delu z mladino. Komu je namenjena neposredna gledališka vzgoja? »Vsem, ki imajo veselje in nagnjenje, mladi se morajo prostovoljno odločati zanjo. Pri sprejemu ni izbi-' re, ker je pri delu pedagoški učinek pomembnejši od gledališkega, pa tudi zato. ker se nadarjenost vse do zrele dobe lahko še bistveno spremen i.« Kakšna so izhodišča in metode dela? »Gledališko vzgojno delo je najbolj perspektivno, če se začne tedaj, ko se otrok nauči brati in ko je zmožen discipline ter zbranosti, ki jo terja ta posebni »pouk« — to je v dru- Irflovenaki dramatiki — Kamniška knjižnica, ki dela v sklopi^ ega centra Kamnik, je s sodelovanjem Narodne in univerzitet ice iz Ljubljane pripravila v razstavišču Veronika v Kamniku i wu razstavo »NOB v slovenski dramatiki«. Knjižna razstava, ki hI pripravili v počastitev 40-letnice OFJe prikazala, kako se je do \tmye vojnih let zrcalila v tisti zvrsti slovenskega leposlovja, ki je \m zaradi neposrednega vpliva na gledalce že med vojno največji in ga seveda še do danes ni izgubilo. Število dramskih besedil mgmentov, otroških in lutkovnih igric, dramatizacij, filmskih torijev in radijskih iger je že blizu'sto in videti je, da se avtorji še imnajbrž ne bodo kmalu odpovedali tej tematiki'. Soncert Pankrtov v Kranju l . • j... i-^-: -j«—- • so si za prvi slovenski koncert po enoletnem premoru izbrali prav Kranj. Tu so prvič nastopili decem^ bra 1977 v baru Creine. Temu sta sledOa sam6stojen koncert v Delavskem, domu in že'omenjeni skupaj z Buldožerji, Oba sta krepko presegla začetnega. Publika je nastopajoče, dobro sprejela. Četrtkov nastop bo njihov četrti v Kranju. 'Pričakujemo pa lahko tudi precej novega .programa, saj Pankrti v zadnjem -času pospešeno vadijo in študirajo nove skladbe. Tokrat pa se bodo prvič predsta-. vili z nwim kitaristom Janijem Zmazkom, ki je zamenjal Mitjo Prijatelja, svoje glasbene izkušnje pa si je pridobil med drugim tudi pri Buldožerjih. Ostali člani so "isti: Petes Lovšin — glas. Bore Kramberger — bas. Slave Colnarič — bobni in Dušah Ziberna — kitara. MARKO JENSTERLE • i bosta minili dve leti, odkar i, Kranju zadnjič slišali Takrat so skupaj s »starej-dožerji jaripravili zelo uspe- je nato posnela album z _ Dolgcajt, za katerega je itodi nagrado Sedem sekretar-„JA. Odhod pevca Petra i v vojsko je nato za leto dni delovanje tega trenutno' ejfega našega ansambla. _ »o sedaj spet popolni, itkimso se v Beogradu pred-i dobrodelnem koncertu, ki nkajšnji študentski center, il za podporo salvadorske-dilnemu gibanju. Skupina tega pripravlja tudi novo i malo ploščo, ki bo izšla v a vodilni punk ansambel je dnifoijni. Ker so fantje zelo i z gorenjskim občinstvom. t Dorado — Zlato Kolumbije« privablja tisoče obiskovalcev - Bviu Gončane v Medvodah bo še do konca maja odprta reprezen ferazHtava iz cikla Kulture neuvrščenih: El Dorado - Zlato iz \je, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane, tn^imlpa Muzej zlata Banke Kolumbije iz Bogote. Iz največje za-ibuee zlata na svetu je na ogled 300 izbranih zlatih predmetov in 50 *nf$et/,v izredne keramične umetnosti, ki spadajo v sedem najbolj bmhnih starih kultur Kolumbije, ki zajemaj*) čas od 1. do 16. sto p,U/jedo prihoda španskih zavojevalcev v Južno Ameriko. Izjem \mtava, ki je drugod po svetu vzbujala^ veliko zanimanja, tudi v mhiOon&dne privablja tisoče obiskovalcev. Doslej so jih našteli že deset tisoč. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od M 4. It ure, ob 16. uri pa predvajajo tudi filme o Kolumbiji. Na sliki: •^mivza n<>n, ulito zlato, kultura Tairona. geni ali tretjem razredu osnovna ' šole. Ima dvoje bistvenih delov. Prvi - ustvarjalno sproščevalni postopek dramskih improvizacij, takoime-novana ustvarjalna igra. kjer učenec ob praktičnem • preizkušanju, posamičnem ali skupinskem, spozna osnovna . izrazna sredstva dramske igre. njihove izrazne možnosti. Druga poglavitna delovna faza se začenja z osnovami same govorne izraznosti knjižnega jezika, ki obsega raz-* lične težavnostne stopnje.« Kakšen cilj gleda I i škovzgoj ruga dela z mladimi ste si zadali? »Znano je, da je s pravilno, sodobno gledališko vzgojno metodo mogoče naučiti otroka in mladostnika pravilne izgovorjave, lepega izražanja, sproščenega-ponašanja in nastopanja, bogatiti njegovo čustveno dojemljivost, intimni notranji svet. njegov estetski in etični čut, razvijati smisel za kolektivno delo, odgovornost, disciplino. To so pridobitve, ki imajo nemajhen delež pri oblikovanju sproščene, samostojne, celovite osebnosti.« Čemu posvečate največ pozornosti? »Zavedam se. da je posameznikov osebni razvoj najpomembnejši in tudi najzahtevnejši del gledališke vzgoje, torej proces režijsko-pedago-škega oblikovanja ali z drugo besedo neposredna »aktivna« gledališka vzgoja.« Kakšna je naloga mentorja mladinske gledališke vzgoje, dela, ki ga opravljate? »Naloga mentorja je predvsem v tem, da »uči«, kar je pri dramski igri moč naučiti, da stremi za tem, kar je moč doseči. To je mogoče s primerno metodo, s primernim fizičnim in psihičnim urjenjem. -Doseči torej tisto duhovno stanje, v katerem je ustvarjalni čut najlažje*sprostiti in v največji meri razmahniti. Prizadevam se za neposrednost, pristnost in resničnost. Učenca navajam, da bo najprej znal sproščeno, »aravno in smiselno izraziti na odru samega sebe. Na tej osnovi prehajam k bolj stiliziranim igralskim transformacijam, kj ne bodo šolsko naučene, niti diletantsko ponarejene. Poleg pedagoških rezultatov pa*ne gre prezreti izrazito gledaliških pridobitev: kultivira posameznikov odnos do gledališča, obuja in spodbuja gledališke na-vade m potrebe ter> tem v perspektivi dejansko astvarja množično* gledališko kulturo. S. posredovanjem igralske abecede, igralske tehnike daje potrebno osnovno gledališko •formacijo bodočim gledališkim amaterjem, s.tem pa je tudi edina in najbolj zanesljiva pot do prevrednotenja amaterskega gledališča.« m Delo režiserja — pedagoga? - »Pri gledališkem režiserju so v»a prizadevanja podrejena zgolj uprizoritvi in .njenemu umetniškemu uspehu. Delo režiserja — pedagoga p*a je posvečeno predvsem delovnemu po- •stopkii, skuša- izkoristiti vse možno-stir ki jih'nudi za celovito gledališko in kulturno vzgojo, saj je «to poglavitni cilj. Ob praktičnem delu, *ki obsega improvizacijo, dramsko igro, recitacijo, ritmiko rn ospove igralske tehnike mora. • mentor gledališke dejavnosti posredovati ustrezno * posameznim starostnim '• stopnjam tudi osnovno gledališko izobrazbo. To neposredno gledališko vzgojo dopolnjuje- poklicno gledališke s svojimi • predstavami in razgovori o njih.« Kako poteka delo? »Začetniki nastopijo z improvizacijami, krajšimi igricami ali recitacijami. Starejši pionirji z zahtevnejšimi dramskimi teksti. Za mladince izbiram zahtevnejša in bolj komplicirana dramska dela. Posebno pozornost posvečam oblikovanju in vzgoji mentorjev gledaliških skupin oziroma šolskih dramskih krožkov, predvsem tistim šolam, skupinam, ki . imajo svojega mentwrja in se zanimajo za to dejavnost.« Lojze Domanjko pri Prešernovem gledališču vodi v okviru mladinske gledališke dejavnosti tudi mlajšo in starejšo gledališko skupino. V letošnji sezoni i«' režiral S. Rapaji-čeve • »Zgodbe o tovarišu Titu« in vključil učence štirih osnovnih šol, dijake in visokošolca. skratka pisano igralsko druščino. Sledila je novoletna predstava »Vilinček Z lune«, v kateri so sodelovali starejši in mlajši člani gledališke skupine. Tretja uprizoritev je bilo delo S.Mrožka »Emigranta«. Ob koncu sezone ho pripravil še »Sen kresne noči«. . . V prihodnji sezoni načrtujejo: »Pekarno Miš Maš« Svetlane Maka-rovič, »Plešočega oslička« Erika Vosa, »Piknik na bojišču« Arrabala Ferdinanda. »Antigono« Dominika Smoleta in »Iskrene igralce« Man vava. ^ , Drago Papler Kranj - Nekakšna traditija je že postala, da vsakič na sejmu malega gospodarstva v Kranju prikažejo tudi katero od starih obrti. Tokrat je ob samem vhodu Muzej iz Železnikov postavil izložbo s starimi obrtmi iz Selške doline. Tam so bili nekoč doma sodarji, ki so delali posode — embalažo za žeblje ki so jih kovali v tamkajšnjih fužinah. Po tem. da so delali posode za izdelavo masla — pinte, so dobili ime »pintarji«. Na Selškem zasledimo tudi prvo žago na Slovenskem, Casovo. ki je listinsko dokazana kot najstarejša žaga pri nas na vodni pogon sploh. In še po nečem je poznana Selška dolina: po skrilju. Skriljaste strehe so bile negorljive in silno vzdržljive. Tu so na mnogih mestih pridobivali skrilj in ga obdelovali v strešnike. Pa seveda: kjer so bile fužine, so bili doma tudi umetni kovači. Lepi primerki kovaštva in izdelki ostalih obrti ter seveda vse staro orodje, ki so ga pri naštetih obrteh uporab Ijali, so prava posebnost letošnjega sejma malega gospodarstva v Kranju. Vredno ogleda! — Foto: D. Dolenc \ O prvi razstavi žigarstva v Sloveniji, ki jo je priredilo filatelistično društvo Lovro Košir iz Skofie Loke, je spregovoril Aleksander Elsner, kije. poudari/ • ?nmft1 ne*/l^fn.° dobrega sodelovanja filatelistov s poštnimi organizacijami n oo koncu dejal, da v Skofji Loki pripravljajo akcijo za ustanovitev poštno 'filatettsjtičnega muzeja. Prva razstava o žigarstvu Filatelistično društvo Lovro Košir iz. Škofje Loke je ob 140-letnici prve pdštne zbiralnice na Gorenjskem priredilo filatelistično razstavo .»Žigarstvo na Slovenskem« — Pobuda za ustanovitev poštnofilatelističnega muzeja v Škof ji Loki Skofja Loka — Prizadevni člani filatelističnega društva Lovro Košir iz Škofje Loke so s filatelistično razstavo spet napolnili prostore galerije Loškega muzeja. Pretekli petek so slovesno odprli meddru-štveno člansko razstavo »Žigarstvo na Slovenskem«. • Spodbudila jo je 140-letnica prve poštne zbiralnice na Gorenjskem — v Skofji Loki. Razstava; ki je plod tesnega sodelovanja društva s poštnimi organizacijami. Škofjeloško filatelistično društvo je tako prvo v Sloveniji priredilo specializirano razstavo o žigarstvu na Slovenskem. To je pravzaprav posebna zvrst zbiranja med filatelisti po celem svetu in tudi pri nas se Čedalje več zbiralcev odloča tudi za to smer zbiranja. Tako kot pri znamkah gre za ohranjanje dokumentov, zbiranje žigov i/, naše daljne in bližnje preteklosti, njihovo urejanje po tematiki ali krajih. Najbolj iskane so (dote iz predfila-telističnega obdobja, ko so pošte že imele žige, znamke pa se še niso uveljavile. Prav tako zelo iskani so žigi vseh pošt v času do prve svetovne vojne, posebej med prvo vojno, ko so prisotni tudi vojaški in eenzu/ni žigi. Tudi vse kasnejše redne žige danes zbiratelji zbirajo po krajih, po posameznih tipih žigov in po letnicah. Zal ni enotne metodologije in malo je literature, ki obranava žige. Zbiralci sami ' dopolnjujejo spiske in marsikdo je že uredil dokajšen pregled in " prav gotovo bomp tudi Slovenci nekoč dobili pregled žigov iz slovenskega pod toč ja po posameznih obdobjih. Danes so zelo »moderni« priložnostni žigi, ki se uveljavljajo pri rednih tematskih filatelističnih zbirkah in poleg rednih poštnih žigov dopolnjujejo zgodovino posameznih krajev. Pristaše zbiranja pridobivajo tudi najnovejši avtomatski ?igi pošt. frankotipi in poštne nalepke. Škofjeloški filatelisti -so torej pripravili zanimavo razstavo! ki predstavlja možnosti tovrstnega zbiranja in del že urejenih zbirk, ki dajejo slutiti, da se bo ta dejavnost tudi v bodoče uveljavljala v fila-telističnjh krogih. Na razstavi sodelujejo: Milan Govekar, Darja Tomše, Krunoslav Filipčič, Janko Lepe/, Valter Bohinc, Janko Filli, Vujadin Zelenik, Marjan Perkman, Albert Murn, Dalibor Stoviček in •Elsner Aleksander. Ob slovesni otvoritvi razstave so člani škofjeloškega filatelističnega društva Lovro Košir povedali, da s sodelovanjem Filatelistične zveze Slovenije, Loškega muzeja iz Škofje Loke in PTT organizacije Slovenije pripravljajo izhodišča in akcijo za ustanovitev poštno-filatebstičnega muzeja v Skofji Loki. M. Volčjak Bohinjska Bistrica v preteklosti Bohinjska Bistrica — V domu -Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici je odprta fotografska razstava iz cikla Bohinjska Bistrica v preteklosti. Tokrat je predstavljeno obdobje med obema., vojnama, deloma tudi pred tem. Poleg kraja samega, fotografije prikazujejo tudi ljudi in,dogodke na področju gasilstva, športa, kulture, običajev, vojske in drugih. Razstavo sta pripravila Mali vojni muzej in Fotoklub Bohinj iz Bohinjske Bistrice, ogledate pa si jo lahko med tednom od 9. do 12. ure ter ob predstavah v domu. G LAS 6.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK. 19.MAJA1» ® RADOVLJICA 1 7. skupno zasedanje /bora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti "in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 27. maja ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red - potrditev zapisnikov zadnje skupne seje in ločenih sej - poročilo o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ sa leto 1M0 - predlog za izdajo zakona o varnosti cestnega prometa s tezami za zakon - osnutek zakona o javnih cestah - predlog spremembe družbenega docovora o izgradnji in financiranju stavbe muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani - poročilo o delu v letu 1980 • izvršnega sveta • upravnih organov skupščine občine Radovljica • inspekcijskih služb Gorenjske Kranj a- predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji v I. 1981 - predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov Radovljica v letu 1980 - informacija o razreševanju prostorskih problemov izobraževanja in otroškega varstva ter predlogu o spremenjeni politiki skupne in splošne porabe - potrditev statuta skupnosti za cene občine Radovljica - predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in graditve na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega nacrta poslovno-obrtne cone Lesce —Radovljica - predlog odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjeno za stanovanjsko in drugo kompleksno gradnjo, na območju zazidalnega nacrta Poddobrava v Begunjah - predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o razglasitvi splošne prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gradnje in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega nacrta počitniških hišic Bohinjska Ćešniica - razrešitve, izvolitve, imenovanja - delegatska vprašanja *-—__- Volitve in imenovanja. Koordinacijsko kadrovska komisija pri predsedstvu občinske konference SZDL predlaga delegatom, da razrešijo Gvida Melinka dolžnosti podpredsednika občinske skupščine in za podpredsednika izvolijo Anona Černe ta. Prav tako se razreši dolžnosti sodnika za prekrške Jožeta Koželja in na njegovo mesto imenuje Marijo 2vab. Imenovali bodo tudi delegate v skupino delegatov za zbor združenega dela skupščine SRS. Aleša Smita, Marjana Peternela, Kati Brezovnik in Janeza Bertonclja. Zaključni račun davkov občanov Vse dajatve so bile po zaključnem računu v porastu, razen temeljni in republiški prometni davek od avtomobilov, ki je bil za več kot 4 milijone dinarjev nižji od preteklega leta. Primerjava skupnih plačil nasproti skupnim obremenitvam pokaže, da je leta 1980 ostalo za 7 odstotkov več neplačanih dajatev. Tako stanje je delno povzročala pozna odmera davka od skupnega dohodka občanov obrtnikov in davka na posest tovornih vozil, v glavnem pa neučinkovita izterjava. r-- DOGOVORIMO SE Prostorska problematika Na sejah radovljiškega izvršnega sveta so precej pozornosti namenili prostorskemu planiranju in novi gospodarski politiki — Preskrba v občini — Komunalno gospodarstvo bolje organizirati Radovljica - Leta 1980 je v radovljiškem izvršnem svetu prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb in je bilo na julijski seji skupščine razrešenih pet članov in izvoljenih pet novih članov. Tako je v izvršnem svetu šest zunanjih članov in štirje predstojniki upravnih organov. V zadnjem obdobju, v letu 1980, je imel izvršni svet 62 sej, od tega 3 izredne seje. Obravnavali so več kot 600 zadev, največ pa jih je bilo z gospodarskega področja in urbanizma, gradbeništva ter komunalnih zadev ter družbenih dejavnosti. Predvsem so se člani izvršnega sveta največ ukvarjali s srednjeročno, prostorsko problematiko in planiranjem ter spremljali ukrepe nove gospodarske politike. PLANIRANJE Usklajevanje srednjeročnih planov je terjalo precej dela; skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij je bilo več neposrednih stikov z delovnimi organizacijami, kar je dobro vplivalo na usklajevanje. Ob skromnejših materialnih možnostih je že pri usklajevanju elementov prišlo do nekaterih problemov, zlasti na področju skupne porabe. Tudi v nadaljevanju je bilo usklajevanje intenzivno, kar je omogočilo, da je bil skupščini predložen in sprejet sorazmerno precej konkreten dogovor o temeljih družbenega plana. Se posebej so se člani izvršnega sveta zavzeli za boljšo investicijsko politiko in kadrovsko in usmerjali ter spremljali izvozno-uvozno politiko. Pri izdelavi prostorskega planiranja je prišlo do nadaljnjega zaostajanja za dogovorjenimi roki, vzroki pa so v neusklajenosti med izdelavo družbenega in prostorskega plana. Izvršni svet je tudi tekoče ocenjeval spremljanje resolucije in družbenega dogovora za lani. Prav tako so spremljali področje preskrbe in cen, saj je v občinski pristojnosti 12 odstotkov cen. Ugotovili so, da je bila porast cen v občinski prostoj-bila porast cen v občinski pristojnosti najbližji dogovorjeni politiki. STANARINE Stanarine so bile povečane lani za 29,17 odstotkov v skladu s samoupravnim sporazumom o ekonomskih stanarinah. Cene vzgojnovar-stvenim storitvam so se povečale za 20 odstotkov, cene dnevne oskrbe v domu upokojencev za 20 odstotkov, od cen komunalnih storitev se je zvišala cena odvoza smeti, soglasje pa so dali višjim cenam prevozov na žičnicah, cenam režijskih ur na področju obrti in industrije. Na področju preskrbe je bilo lani nekaj značilnih pojavov, ki spremljajo pomanjkanje ponudbe blaga in sicer potrošniška mrzlica in povečanje obsega prodaje. Prodaja »kritičnih« artiklov se je povečala za okoli 12 odstotkov. Zato so izoblikovali več občinskih blagovnih rezerv. Med proizvodi, ki jih je primanjkovalo, pa sta bila na prvem mestu premog in meso. Pri obeh artiklih pa gre za iskanje sistemskih rešitev. Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike je doslej podpisalo 89 odstotkov udeležencev, dogovora pa ni podpisalo 16 manjših delovnih organizacij. Samoupravni sporazum o štipendiranju pa je podpisalo 94 odstotkov udeležencev. V Radovljici so lani manj zaposlovali kot prejšnja leta. Različni urbanistični dokumenti se vse prepočasi sprejemajo. Lani so sprejeli zazidalni načrt Praprotnica Gorje, v usklajevalnem postopku pa je več zazidalnih načrtov, ki bodo omogočili načrtno stanovanjsko gradnjo: center in družbeni center Lesce, Zasip, Vrbnje. Prav tako je bilo tudi veliko dilem pri načrtih Murkinega nakupovalnega centra in pri razvojnem programu Elana. Zaradi predloga zakona o Triglavskem narodnem parku so odložili nalogo o izdelavi zazidalnega načrta za vikend območje G orel jek. Pri pridobivanju zemljišč je bilo največ težav zaradi pridobivanja zemljišč za zasebno gradnjo, kjer so zadeve reševali le z individualnimi postopki — razen v Lescah in na Posavcu. Pri družbeni gradnji so bili glavni problemi pri opremljanju stavbnih zemljišč na Jaršah in v Cankarjevem naselju. Skupščina je tudi razpravljala o sanaciji Blejskega jezera, za katerega družbenega dogovora o sanaciji še niso sprejeli. Glavna ovira je denar, od posebne komisije pri Zvezi vodnih skupnosti pa so pričakovali hitrejše odločitve in bolj učinkovito koordinacijo. Komunalna urejenost pa še vedno peša, prav tako na več območjih v občini primanjkuje pitne vode. Treba si bo prizadevati, da se komunalno gospodarstvo v občini ustrezneje organizira. Člani izvršnega sveta so obravnavali tudi več vprašanj s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, dobro sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami,-upravnimi organi in interesnimi skupnostmi. Davčna politika Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti predlaga uprava družbenih prihodkov v razpravo in sprejem dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981. Skupščine občine v Sloveniji soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah izhajale iz načel, da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno spodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Občani naj bi prispevali k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi in zagotovili kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Za šole in vrtce V radovljiški občini bodo poskrbeli, da bodo lahko primerno vzdrževali šole in vrtce — Za nujna vzdrževalna dela 9 milijonov dinarjev Na februarski seji je po obravnavi prostorskih problemov otroškega varstva in izobraževanja skupščina zadolžila izvršni svet in obe samoupravni interesni skupnosti, da pripravijo predloge posameznih rešitev. Obe samoupravni interesni skupnosti sta opredelili prioritetni vrstni red urejanja prostorskih problemov, vključno z opredelitvijo prioritete urejanja nujnih vzdrževalnih del. V interesnih skupnostih so pripravili proračune za gradnje in za vzdrževalna dela. Izvršni svet je preučil možnosti odstopa dela prihodkov proračuna za naslednje srednjeročno obdobje in ugotovil, da je odstop možen. Za potrebe prostorske problematike so namenili 11 milijonov dinarjev, razen tega pa so se člani izvršnega sveta zavzeli tudi za zbiranje dodatnih sredstev. Obe samoupravni skupnosti bosta presežne prihodke namenili kot dodatni prispevek k investicijskim oziroma vzdrževalnim delom. Financi- ranje iz prispevnih stopenj je možno le s prerazdelitvijo prispevnih stopenj. Občinska izobraževalna skupnost je namenila del amortizacije izvajalcev v celotnem srednjeročnem obdobju, skupnost otroškega varstva pa je ugotovila, da amortizacijo ne more vključiti v finančno konstrukcijo, vendar so v okviru finančnega načrta za leto 1981 namenili dodatna sredstva za prednostno naložbo. Izvršni svet je na zadnji seji obravnaval problem nujnosti reševanja vzdrževalnih del in sprejel več sklepov. Za nujna vzdrževalna dela v osnovnih šolah se namenijo v okviru sprejetega proračuna sredstva v znesku 9 milijonov dinarjev. Sredstva za prodajo zgradb v letu 1981 se namenijo za vzdrževalna dela osnovnih šol. Sredstva, zbrana po stopnji 0,58 odstotkov od brutto osebnih dohodkov za center usmerjenega izobraževanja v znesku 12 milijonov dinarjev se namenijo za adaptacije in za vzdrževalna dela v objektih. Izvršni svet tudi ocenjuje, da bodo do konca meseca maja dodatni predlogi o usmerjanju splošne in skupne porabe usklajeni in pripravljeni za odločanje v skupščinah, to pa pomeni, da bo začasno ali junija možno opredeljevati variante reševanja prostorskih problemov varstva in izobraževanja. Velika odsotnost z dela Radovljiški upravni organi poročajo o svojem delu v preteklem letu - Velika odsotnost z dela zaradi precejšnjega števila zaposlenih žensk - Delovni čas prilagoditi občanom in delovnim ljudem Vsi upravni organi skupščine občine Radovljica »o pri-nmvili ooročila o svojem delu v lanskem letu in jih predložili v ?Izwav^vrinemu svetu skupščine občine Radovljica. Zdaj jih hodo obravnavali se delegati vseh treh zborov. Skupščina občine je junija leta 19M sprejela ob preobrazbi rir*«vne uorave odlok o organizaciji in delovnem področji travnih organov občine Radovljica. S tem odlokom je MU svršena nova organizacija upravnih organov. Namesto dosedanjih oddelkov sta bila ustanovljena komite za družbeno pit-niranie in gospodarstvo ter komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter kolegijska upravna organa. Ostali oddelki so se preimenovali v sekretariate in aicer sekretariat a občo upravo in družbene dejavnosti in sekretariat za notranje zadeve in sekretariat za ljudsko obrambo, s tem, da se je obseg dejavnosti sekretariata za občo upravo povečal. V tem času je prišlo tudi do preobrazbe inšpekcijskih služb, s tem. da so se inšpekcije vseh petih gorenjskih občin združile v upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko s sedežem v Kranju. V vseh upravnih organih je zaposlenih 118 delavcev. Pri izvršnem svetu so ustanovili posebno komisijo, ki bo poskrbela, da s* bo kvaliteta dela upravnih organov izboljšala in da se zaposlovanje ne bo po nepotrebnem povečevalo. Prostorsko vprašanje dela upravnih organov ni zadovoljivo, saj delajo v štinh stavbah, kar prinaša težav« pn poslovanju s strankami. Na Gorenjskem se že pripravljajo, da bi v vm upravnih organih uvedli takšen delovni čas, ki bi bil dostopen vseir> lovnim ljudem in občanom. Nagrajevanje upravnih delavcev je urejeno s samoupravnimi ika Nagrajevanje je potekalo v skladu z družbenim dogovorom; skladno i dogovorom se je masa osebnih dohodkov povečala lani za 24 odstotk* v gospodarstvu, za 18 odstotkov v družbenih dejavnostih in za 16odrf* kov v državni upravi. Dejansko se je masa osebnih dohodkov v f> spodarstvu povečala za 23 odstotkov, v upravi skupščine občine R* dovljica pa za 16 odstotkov, torej v skladu z dogovorofh. Pomembno je tudi vprašanje odsotnosti z dela. Odsotnost z deli * lani znašala 7 odstotkov. Pri tem največ odpade na porodniške dopa* zaradi velikega števila zaposlenih žensk - preko 70 odstotkov «e» zaposlenih. V primerjavi z gospodarstvom je odsotnos z dela večiak pri tekstilni industriji, kjer znaša 10 odstotkov. Omeniti velja tudi stanje nerešenih zadev. Ob koncu lanske« ko je bilo okoli 3.000 nerešenih zadev, od Česar odpade znatno mani«» zadeve v upravnem postopku. Poleg tega je precej zadev že rešenih k1 da še niso oddane v arhiv, ki to evidenco vodi. Število nerešenih zađe* se je v primerjavi z letom prej znižalo. Delegati se bodo lahko seznanili tudi z izvlečki poročil posamein* nov o svojem delu v lanskem letu. organov o svojem Predlogi odlokov... Predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in graditve na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta poslovne obrtne cone Lesce — Radovljica ... Za del območja Lesc se v skladu z urbanističnim načrtom Radovljica — Lesce — Begunje predvideva izdelava zazidalnega načrta poslovne cone. Zato morajo sprejeti odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči. Predlog odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno gradnjo na območju zazidalnega načrta Poddobrava v Begunjah ... To je zemljišče, ki je v zasebni lasti, gre pa za zemljišče 3. in 4. razreda. S tem odlokom bo podružabljenih 70.000 kvadratnih metrov zemljišč. Predlog odloka o prenehanju veljavnosti, odloka o razlastitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gradnje in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta počitniških hišic na Goreljku v Bohinjski Češnjici... Po določilih predloga zakona o Triglavskem narodnem parku gradnja ne bo mogoča. Zato odstopajo od naročila zazidalnega načrta za ožje območje Goreljka. Zahtevki investitorjev za gradnjo počitniških do-, mov se bodo reševali po izjemnem postopku na podlagi lokacijske do-kumentaije. Odgovori delegatom Delegacija iz HTP Bled vprašala, kaj bo z nekdtf Satorjevo hišo na Bledu, nas* ti hotela Jelovica in zakaj*' ruši. Komite za urbanizem, g ne in komunalne zadeve da je po predlogu zazidaWl načrta, ki je v izdelavi. predNTl no, da se ta hiša poruši. Tiko*l se povečalo parkirišče in triw*l Do rušenja pa še ni prišlo, *j za to zemljišče še ni do1 namembnost. Delegati krajevne ski Ljubno so opozorili na p kanje pitne vode v Upniški dc Ta problem je treba ui» predvsem s Komunalnim darstvom Radovljica. Kaj je z dostavo pošte Srednji Dobravi? PTT KMl odgovarja, da so z novo oošto Tl Kamni gorici želeli ixbolj*9*| dostopnost ptt storitev za p» valce, ki sO v poštnem ok« Kamne gorice. Zato so tudi f menili delovni čas pošte, ki zdaj odprta od 8. do 15. uit. Mišače so organizirali do*** pošte trikrat na dan. vendar vsak dan pošte na Miš«*« * morejo dostaviti. Predvide*« pa. da bi lahko dostavljali na Mišače štirikrat tedensko Za stavbo muzeja ljudske revolm Vsem zborom skupščine občine Radovljica izvršni svet predlaga spremembo besedila družbenega dogovora o izgradnji in financiranju stavbe muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Udeleženci družbenega dogovora se tako zdaj obvezujejo, da bodo združevali finančna sredstva, ki so Kotrebna za izgradnjo nove stavbe luzeja ljudske revolucije Slovenije, do višine vrednosti gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter tehnične, tehnološke, razstavne in premične opreme, vse pa je ocenjeno na 430,1 milijonov dinarjev in vrednosti komunalno opremljenega zemljišča — pripravljenega u njo, ocenjeno 75,9 milijonov, v ni vrednosti 506 milijonov dina Ocenjena vrednost se vsako in valorizira v skladu z dogovorom temeljih družbenega prana Slov nije za naslednje srednjeročno dobje. Podpisniki družbenega dogovt bodo sredstva zagotovili v vj 202,4 milijone dinarjev, za zemlj in pripravljalna dela, 303,6 miliju dinarjev pa v naslednjem sredmri ročnem obdobju za dokončan*! gradnje in opremo stavbe Podpav] niki se bodo vsako leto po«' govarjali o višini sredstev in v naslednjem letu. I1MJUA1S81 DELEGATSKO ODLOČANJE špektorji ugotavljajo fiegati zborov bodo razpravljali o poročilih idelu inšpekcijskih služb v lanskem letu — Še Uno precej črnih gradenj, kijih bo treba Miti — Onesnaženi potoki in reke — milne trgovine bi potrebovale obnovo Mirna so za seje vseh treh m tudi poročila instpekcij-Ifjtb, tako tržne, sanitarne, mite, požarnovarnostne, Lfcaiodsrske, urbanistič-lirtmasrske, kmetijske, goste ialpekcije in inspekcije kfertjiika tržna inšpekcija je is področju blagovnega prome-h rtoritev opravila skupaj 527 ■tov. Poleg rednih pregledov Mrorju blagovnega prometa in m je bilo opravljenih Se okoli laformativnih pregledov o preli živilskimi proizvodi in pred-cdoinerabe. d podlagi določil zakona o blata prometu so bile izrečene latndatne kazni v znesku 2.000 ta*za pravno osebo in 17 man-fei kazni za odgovorno osebo v 8,500 dinarjev. Po zakonu o lat) dejavnosti pa 4 mandatne odgovorno osebo ali skupaj kazni v znesku 11.700 di-V trgovini s špecerijskim w v občini velike težave ker se s to prodajo gedem delovnih organizacij, pa s svežim mesom oskr-i radovljiško občino štiri de-nizacije, z mesnimi prote celo več. Inšpektorji še »tanje na področju go-in obrti, trgovine na debelo, inspekcija je lani na-trolo vseh obratov družne, kuhinj šol in vrtcev, ali skupaj 33 obratov prehrane, pri čemer so iz-ureditvenih odločb, 13 tel s kuhinjami in izdana sditvena odločba, 9 vrtcev in Ikena ureditvena odločba. Po K ceni je stanje higiene v m družbene prehrane zado- riMročju gostinstva in turiz-■>vili 104 preglede in izdali Mtvenih odločb. Pregledali so Ikri počitniške domove in izdali Etvene odločbe. Higiena go-■ prostorov pa Se ni zadovo- Irjontroli prometa z živili so ■ali 49 trgovin in izdali šest Enih odločb. Trgovine so po C anitarne inšpekcije ustrez-Ejevane. Ugotavljajo pa, da se Mt delovne organizacije vedno Kidajo za obnovo svojih tr-I ur pa bi bilo v nekaterih trii nujno, saj se v območjih, •»povečuje prebivalstvo, veča knetv trgovinah. 1»skalo so ugotovili v prometu Mh živil. Skupno so izločili 29 Ink/v živil in 38 litrov pijač. Ko to odvzeli 635 vzorcev ži-lUirom na majhen odstotek ■pil Živil so mnenja, da je pe/nost Živil v prometu ustrez-isuko so jemali vzorce vode, Kfcho pa, da so zaščitni pasovi hm virih in rezervoarjih ne-L Izboljšuje pa se stanje na nt varstva okolja in komu-Irknene, a zelo počasi. Lani h ukinjena centralna deponija Pit na Jezercih. Začasno je bila mtm na lokacijo ob magi-Pkceati Radovljica—P od vin. Ta Spa ni ustrezna. Problem centralne deponije je tako IkVljki ostal neresen. Mrsa inspekcija je opravila IppVdov v organizacijah zdru-M deta in po teh pregledih arjtf več nepravilnosti. Na deli mestih poklicnih gasilcev se ■rs delavci brez ustrezne kva-fnf, ponekod je slaba organi iufcdbe varstva pred požarom, fonje združenega dela v veliki p srna jo izdelanih taktično-ob-Mt načrtov in požarnih obre-Ikv Z izjemo delovne organi-■r Elan, imajo delovne organi-aprealabo povezavo s prosto-fm gaailskimi društvi. Tudi Kt vnetljivih tekočin v mnogo ■pa in delovnih organizacijah mm po predpisih. Kbmiaije gasilskih društev so hm ugotovile več nepravil-liani so izdali okoli 200 soli.Racijam, k gradbenim in k mm dovoljenjem. Problemi [tfejtvi gradbene dokumentacije \fn v leto zmanjšujejo, kar je Ifmega sodelovanja inšpekcije viefa 7,a urbanizem. Požarna Moja je sodelovala tudi v dru-kastjah. nefceija dela je v minulem ■»nvljala nadzor v vseh deli m temeljnih organizacijah Izdela. Opra vila je več pre-I Zaradi kršitve zakona.o varili delu so bile izrečene tri mandatne kazni, javnemu tožilstvu pa so bile prijavljene tri organizacije združenega dela, sodniku za prekrške pa šest organizacij združenega dela. Pri nesrečah pri delu ugotavljajo, da so te pogostejše v gostinskih in trgovskih organizacijah, večina teh nesreč pa je lažjih. , Vodnogospodarska inšpekcija je imela precej dela, saj so nastale ob obilnem deževju precejšnje poškodbe. Takoj so morali ukrepati na področju Kroparice, Lipnice, potoka Jerečice v Bohinju in potoka Rečice pod Bledom, predvsem zaradi varovanja cestnih objektov. Radovljiške vode so, kot ugotavlja inšpekcija, še vedno precej onesnažene, najbolj nevarni onesnaževalci pa so vsi tisti obrati, ki se ukvarjajo s kemijo in obrati, ki uporabljajo olja in oljne emulzije. Razlikujejo pa se seveda tisti obrati, ki imajo modernejše čistilne naprave, oziroma tisti, ki imajo preproste čistilne naprave. Onesnaževanje voda se pospešuje tudi z izlivi kanalizacij. Kanalizacija v Bohinjski Bistrici je speljana v potok Bistrico, kanalizacija na Bledu ima iztok v potok Jezernico, kanalizacija na Jermanki v Rečico. Onesnaževalci Blejskega jezera so v glavnem vsi pritoki, v največji meri pa potok Mišca. Prav tako na onesnaževanje voda vplivajo vsa divja odlagališča smeti in odpadkov ob vodotokih. Lani je bilo glavno delo veterinarske inšpekcije nadzor nad uresničevanjem ukrepov za zatiranje živalskih kužnih bolezni, predvsem stekline, ki se je razširila na območje radovljiške občine. Junija lani so ugotovili zadnji primer stekline v občini Jesenice in se to področje ne smatra več za okuženo,' medtem pa so več steklih živali našli v radovljiški občini. Steklina se je razširila po celotnem območju občine desno od Save Dolinke, kjer so ugotovili 25 primerov obolenj, levo od Save pa bolezen ni bila ugotovljena. .... Tako so vetennarski inšpektorji poskrbeli za cepljenje vseh psov proti steklini, pripravili pa so več akcij kontumaca psov in mačk v najbolj ogroženih krajih. Kjer je obstajala večja nevarnost pojava stekline, so bile krajevne skupnosti in lovske organizacije posebej opozorjene. Nadzorovali so tudi druge akcije zatiranja kužnih bolezni. Zaključili so z akcijo tuberkulinizacije govedi, ki so jo začeli leta 1978. V teh treh letih je bilo pregledanih skupno 11.504 govedi. V tej akciji niso ugotovili pozitivnih primerov, sumljivi pa so bili po ponovnih preveritvah opredeljeni kot neznačilni in torej nenevarni. Prav tako so sprejeli odredbo o popisu čebelarstev v obeh občinah zaradi nevarnosti vnosa čebelje zajedalske bolezni varooze. Ta bolezen je bila ugotovljena že v Kranjski gori, na območju radovljiške občine pa je pojav tudi možen, zaradi bližine okužb v občini Kranj. Veterinarski inšpektor je opravljal nadzor tudi nad mesom in mesnimi izdelki v klavnicah in predelavah občasno, pogosteje pa v prodajalnah mesa. Predvsem pa so nadzirali proizvajalce mleka in zbiralnice mleka. Obenem je pregledoval še živila živalskega izvora. V prihodnje bodo še naprej sledili poteku kužnih bolezni, predvsem stekline in varooze in f)ripravljali preventivne ukrepe, iz-očali proizvajalce mleka, ki nimajo urejene proizvodnje. Na prvem mestu bo tudi kvaliteta mesnih izdelkov. Kmetijska inšpekcija ugotavlja, da se pojavlja problem pri sodobni obdelavi kmetijskih zemljišč zaradi značilne razdrobljenosti. Večji problem je nastal tudi pri kontroli proizvodnosti krav, pri kontroli premiranja privezanih pitancev pa inšpekcija ni ugotovila večjih nepravilnosti. Kmetje premalo prijavljajo teleta za privez, vzrok pa je najbrž v premajhni vrednosti premije. Gozdarska inšpekcija je lani na radovljiškem območju opravila 90 pregledov, pri tem pa je ugotovila 32 pomanjkljivosti ali kršitev veljavnih predpisov. Izdali so 11 odločb. Inšpekcija je lahko učinkovito ukrepala, kadar je šlo za nedovoljeno sečnjo, prilastitev ali promet z lesom, ko pa se pojavljajo kršitve pri žaganem lesu, so inšpekcije nemočne. C jbena inšpekcija ugotavlja, da pri pregledu poslovanja organizacij združenega dela. ki nastopajo kot, investitorji ali.izvajalci, prihaja do več nepravilnosti. Delovne or- ganizacije si ne pridobijo pravočasno potrebne dokumentacije, v največ primerih pa je zadržek potrdilo SDK o zagotovljenih finančnih sredstvih, v zadnjem času pa nepridobitev vodnogospodarskih soglasij. Precejšen problem predstavlja tudi kaznovalna politika, večletni problem v gradbeništvu pa so zasebni graditelji, ki se vseljujejo v več ali manj nedovršene stanovanjske hiše. Taki niti ne zaprosijo pri upravnem organu za tehnični pregled. Urbanistična inšpekcija je imela lani poleg druge dejavnosti precej problemov z rušenjem črnih objektov, objektov, ki so zgrajeni brez dovoljenj. V letu 1979 je izvršni svet odobril sredstva za rušenje štirih črnih gradenj, tri so rušili, ostala pa je še ena. Lani je izvršni svet odobril sredstva za rušenje 12 črnih gradenj, za sedem so se izvršitve ustavile, ker so investotorji pridobili dovoljenje ali pa poteka postopek in bodo gradnje legalizirane. Zdaj imajo še 8 primerov nerešenih. Veliko pa je problemov tudi zaradi urbanističnih načrtov. Delegati bodo razpravljali o več poročilih inšpekcijskih služb, med drugim tudi tržne in sanitarne inšpekcije, kije opravila lani več pregledov prehram benih artiklov ... DOGOVORILI SMO SE Denarni dolgovi krajevnim skupnostim Okoli 10 odstotkov zaposlenih v radovljiški občini ne plačuje prispevkov za delovanje krajevnih skupnosti — Koliko je v občini nezaposlenih in kakšna je njihova kvalifikacijska struktura - Divjad povzroča škodo Radovljica - Na minuli seji zbora združenega dela skupščine ob- H«rlLR^0vljicLa 80 de,egati govorili o določitvi posebnega računa sredstev ™ JknanCII?P.je. sp,ošne ^d8^ oblo™ Jn*?*1111 RadovlJica, o predlogu odloka o javnem zelenju v občin, Radovljica, o osnutku pred-oga o pnznanjih v občini Radovljica, o pregledu zbranih sredstev no samoupravnem sporazumu za financiranje potreb krajevnih skupnosti v letu 1980, o razrešitvah in imenovanjih. Vse osnutke in predloge odlokov so delegati zbora združenega dela sprejeli, ob pregledu zbranih sredstev po samoupravnem sporazumu za financiranje potreb krajevnih skupnosti za lani pa so ugotovili, da okoli 10 odstotkov zaposlenih v občini ne plačuje prispevkov za delovanje krajevnih skupnosti. Delegati so sklenili, da se vsem temeljnim organizacijam, ki ne plačujejo obveznosti, pošlje poseben dopis, z njimi pa naj se pogovorijo tudi same krajevne skupnosti. Prav tako bodo v občini pripravili seznam temeljnih organizacij, Jti letos še niso podpisale samoupravnega sporazuma o financiranju potreb krajevnih skupnosti v letu 1981. Ob delegatskih vprašanjih je delegacija iz Verige vprašala, koliko je nezaposlenih v občini in kakšna je njihova izobrazbena struktura ter o višini nadomestil, ki jih prejemajo. Odgovor naj bi bil pismen in naj bi ga objavili v Glasu in po lokalni radijski postaji Triglav. Delegat hotela Jelovica pa je postavil delegatsko vprašanje, kaj je s hišo na Cesti Svobode na Bledu, ki s svojim klavrnim izgledom kazi okolico. Delegat Kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju pa je postavil delegatsko vprašanje, kdaj bo začela obratovati mlekarna v Sredni vasi ter v kateri fazi so urejevalna dela. Na seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica so delegati razpravljali o predlogu odloka o določitvi posebnega računa sredstev za financiranje splošne ljudske obrambe v občini Radovljica, o razrešitvah in imenovanjih in o delegatskih vprašanjih. Predlog odloka so delegati podprli, potem pa izvolili sodnike temeljnega sodišča v Kranju: Matjaža Cerneta, Nado Svetina in Dragico Kuhar ter imenovali delegata skupščine občine Radovljica v svet osnovnih šol v Lescah in v Bohinjski Bistrici. Za Lesce so imenovali Alojza Valjavca, za Bohinjsko Bistrico pa Kristino Cundrič. Prav tako so razrešili dolžnosti načelnika uprave za notranje zadeve Staneta Miheliča in imenovali na to delovno mesto Ludvika Slamnika. Na seji zbora krajevnih skupnosti so prav tako potrdili predlog zbranih sredstev po samoupravnem sporazumu za, financiranje potreb krajevnih skupnosti v letu 1980. predlog odloka o določitvi posebnega računa sredstev za financiranje splošne ljudske obrambe v občini Radovljica in predlog odloka o javnem zelenju v občini Radovljica. Strinjali pa so se še z osnutkom odloka o priznanjih občine Radovljica in s predlaganimi kandidati za nova imenovanja. Delegati so postavili tudi nekaj delegatskih vprašanj. Tiste temeljne organizacije, ki še niso podpisale samoupravnega sporazuma o financiranju potreb krajevnih skupnosti so navedle v obrazložitvah, da so poslovale z izgubo ali pa niso imele finančnih sredstev za te namene. V razpravi so delegati poudarili, da opravičila organizacij združenega dela za neporavnane obveznosti zbor ne more sprejeti in da morajo upravni organi še nadalje skrbeti za realizacijo samoupravnega sporazuma. Na vprašanja, ali je možno izterjati sredstva od organizacij združenega dela, če vemo, da jih imajo, je bilo pojasnjeno, da se sredstva namenjajo po zaključnem računu, ni pa se ugotavljalo, če so zaključni računi pozitivni. Zakonske osnove za izterjavo sredstev ni, če sporazum v organizaciji združenega dela ni bil sprejet. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli sklep, da se poročilo sprejme. upravni organi pa morajo opozoriti direktorje v temeljnih in v organizacijah združenega dela, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije na neizpolnjevanje obveznosti po sporazumu oziroma na sprejem samoupravnega sporazuma. Krajevnim skupnostim nai upravni organi posredujejo Pogled tistih organizacij združenega dela, ki sporazuma niso podpisale. Krajevne skupnosti pa naj tudi same vzpostavijo stike s tistimi organizacijami združenega dela, ki sporazuma niso podpisale oziroma ga ne izpolnjujejo- : • u Predstavnik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja je ob predlogu odloka o javnem zelenju v občini Radovljica opozoril na pomembnejše člene odloka, osnutek odloka pa je bil v javni razpravi, vendar je bil odziv dokaj slab. Delegati so v razpravi predlog odloka podprli, ker ugotavljajo, da se zlasti pri večjih naložbah okolica ne uredi. Zato priporočajo upravnim organom, da naj se za objekte ne izda uporabno dovoljenje, dokler okolica ni ozele-nela. V javni razpravi do 31. maja letos je tudi osnutek odloka o priznanjih v občini Radovljica. Delegate zanima Krajevna skupnost Srednja Dobrava je zaprosila skupščino občine Radovljica za odobritev dela sredstev za odplačilo anuitet za najete kredite. Letos imajo razpisan že drugi referendum za krajevni samoprispevek. Delegacijo zanima, kaj je z vlogo krajevne skupnosti. Delegacija je na eni prejšnjih sej že postavila,delegatsko vprašanje, kaj je z dostavo pošte na Srednjo Dobravo, vendar še ni prejela odgovora. Krajevna skupnost Ljubno že nekaj let občuti pomanjkanje vode, v zadnjih mesecih zmanjkuje vedno pogosteje, tako, da krajani upravičeno negodujejo. Obrnili so se že na temeljno organizacijo združenega dela Komunala Radovljica, ki se sicer prizadeva, da bi ugotovila vzroke pomanjkanja vode, vendar zaenkrat še brez uspeha. Prosijo, da se problem čimprej reši in da se pri tem povežeta Komunalno gospodarstvo in samoupravna interesna komunalna skupnost, če Komunalno gospodarstvo samo tega ne bo zmoglo. Splošna delegacija krajevne skupnosti Begunje je na zadnji seji sprejela sklep, da sproži vprašanje o divjadi, ki povzroča v zadnjem času vse večjo škodo. Največ škode so zlasti zadnjo jesen povzročili divji prašiči, ki so se v zadnjih dveh letih prekomerno razmnožili. Uničujejo travne površine preko celega leta, jeseni pa tudi silažno koruzo in krompir. Odškodnina, ki jo oškodovanim kmetom izplača lovska družina, je precej prenizka. Poleg vsega pa uničenega pridelka ni mogoče nadomestiti z denarno odškodnino, saj se primanjkljaj krme občutno pozna na goveji čredi. Takšnih izgub pa naša družba, posebno v trenutnih gospodarskih razmerah, ne bi smela dovoliti. Zato se begunjska delegacija obrača na skupščino občine Radovljica, v pričakovanju, da pravočasno posreduje pri lovski družini. V prihodnje bodo kmetje zahtevali odškodnino ali povračilo krme. Delegati krajevne skupnosti Radovljica ugotavljajo, da se že dalj časa zbirajo sredstva za izgradnjo zaklonišč. Ker menijo, da so ta sredstva občanom odtujena ali se vsaj malo o njih ve, postavljajo naslednje delegatsko vprašanje: kje se ta sredstva zurajp in"kako jih trošimo? Ali je izdelan program izgradnje zaklonišč v občini Radovljica in kako je z. njegovo realizacijo? 5L A S 8.STRAN T0KK.1».MJUMW m SK. LOKA '24. seja, družbenopolitičnega zbora občinske '' skupščine Škpfja Loka, ki bo v ponedeljek, 25. maja 1981, ob 13.$0 v mali sejni sobi občinske skupščine 13. seja zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki bo v sredo, 27. maja 1981,'ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine 15. seja zbora združenega dela občinske skupščine, ki bo v sredo, 27. maja 1981, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine DOGOVORIMO SE Poročilo o uresničevanju sklepov 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 23. seje družbenopolitičnega zbora z dne 20/4-1981, 14. seje zbora združenega dela in 12. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 22/4-1981 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje. Nekateri sklepi bodo objavljeni v Biltenu INDOK centra. 2. Delegatsko vprašanje Krajevne skupnosti Log je bilo posredovano komiteju za družbeno planiranje in urejanje prostora. Dnevni red izvolitev komisije za verifikacijo pooblasti, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti delegatska vprašanja potrditev zapisnika 14. seje zbora zdrutenega dela, 13. seje zbora krajevnih skupnosti in 23. seje zbora zdrutenega dela predlog za imenovanje načelnika oddelka za notranje zadeve predlog odloka o potrditvi zaključnega računa poračuna in ostalih računov občine Skofja Lok h za leto itM predlog odloka o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve - poročilo o uresničevanju plana razvoja kmetijstva v obdobju 1976 — 1980 - analiza izkoristka delovnega časa OZD in delovnih skupnosti v I. 1980 - predlog odloka za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani - predlog za spremembe in dopolnitve sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje Temeljnega sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju - volitve in imenovanja Predpisi — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pokopališkem redu v občini Skofja Loka — odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev za območje zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi — I. faza — odlok o obveznem plačevanju prispevka za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj za obdobje 1981— 1985 so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 16/81. O sklepih, sprejetih ob poročilih o delu za leto 1980, so bili obveščeni. — Koordinator delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ, — Temeljno sodišče v Kranju, — Temeljno sodišče v Kranju, Enota v Škof ji Loki. — Temeljno javno tožilstvo v Kranju. — Postaja milice Skofja Loka, Občinski sodnik za prekrške Skofja Loka. - Javno pravobranilstvo Gorenjske Kranj, - Družbeni pravobranilec samoupravljanja S>Kp« e Loke. - Sodišče združenega dela v Kranju. je bil sprejet ob poročilu Temeljnega javnega tožilstva ki o sklepu v doletnikov v Kranju. 6. Občinska konferenca SZDL Skofja Loka je v zvezi z realizacijo razgovora z DU L l nj>i jet ob poročilu Sodišča združenega dela v Kranju bila obveščena o sUlepu 7. zgovoVaTbo LTH Skofja Loka. ki je bil spre-—ju. 4 Skofja Loka je obveščena tudi o sklepu, ki je hil sprejet ob poročilu o delu izvršnega sveta in upravnih organov za leto 1980, da da pobudo za spremembo oziroma dopolnitev družbenega dogovora o kadrovski plitiki v občini Skofja Loka. Soglasje k statutu Osnovne šole »Cvetko izdano. Sklepi o volitvah in imenovanjih so bili izdani Golar« Skofja Loka je bilo Analiza izkoristka delovnega časa Bolje izkoristiti ure. prebite na delu Analizo o izkoriatku delovnega časa je posredovalo 81 organiacii! združenega dela ali »6,5 odstotka vseh s področja gospodarstva i> 38 OZD a področja negospodarstva ali 95 odstotkov. Terminske ki darje, ki prikazujejo razporeditev delovnega časa pa je posredov komaj nekaj več kot polovico delovnih organizacij. Delovne organizacije so za leto 19M planirale v goi 82 odstotni in v negospodarstvu 81 odstotni izkoristek delov . časa. Poprečen izkoristek pa je znašal v gospodarstvu 79,3 odstotki.' negospodarstvu pa 78,8 odstotka. Poprečen izkoristek pa je znašal 79,2 odstotka in sicer je tlo a I leznine 4,4 odstotka delovnega časa, drugo pa so izostanki uradi i mora, dopustov, izrednih dopustov, vojaških vaj, zastojev in neopn čenih izostankov. Vendar pa izostanki zaradi zastojev predstavilo i 0,1 odstotek, neopravičenih izostankov pa je 0,2 odstotka. V poprečju so se izostanki zaradi Bolezni znižali za dober stotek, kar je dokaj ugodno, saj je 4 odstotke nekje tista meja.ki. ne bi več upadala, saj bi še nadaljnje omejevanje boleznin tlo račun zdravja. Vendar je poprečje le poprečje. So namreč še vedno < lovni kolektivi v katerih boleznine dosegajo skoraj deset Načelnik za notranje zadeve Predlog je, da se za načelnika oddelka za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka imenuje Boris Pešelj. Je višji upravni delavec, doma iz Škofje Loke in je od aprila 1976 zaposlen v upravnem organu občine. Je aktiven družbenopolitični delavec in nosilec vrste samoupravnih funkcij. Izgradnja muzeja ljudske revolucije Republiški odbor zveze združenj borcev NOV Slovenije je februarja posredoval predlog dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Pri omenjenem dogovoru so bile v času javne razprave izoblikovane nekatere spremembe in dopolnitve. Izvršni svet občinske skupščine je omenjeni w dogovor in predlagane spremembe obravnaval ter sprejel sklep, da predlaga zborom občinske skupščine, da ga sprejmejo ob upoštevanju predlaganih sprememb. Lani skoraj za tretjino več kot predlani Na podlagi določil resolucije o gospodarskih gibanjih in razvoju Slovenije v letu 1980 je občinska skupščina Skofja Loka sprejela proračun občine, ki je predvidel, da bodo prihodki znašali 87.200.000 dinarjev, da bodo razporejeni prihodki znašali 85.750.000 dinarjev in nerazporejenih prihodkov naj bi bilo 1.450.000 dinarjev. Realizacija pa je bila naslednja. Prihodkov je bilo 109,5 odstotka planiranega zneska oziroma za 31,4 odstotka več kot leta 1979, odhodkov pa je bilo za 16 odstotkov več kot leta 1979. Rast družbenega proizvoda je bila ocenjena na 32,8 odstotka. Glede na to je rast splošne porabe v skladu z republiško in občinsko resolucijo. Za splošno porabo je bilo porabljenih 87.132.081,25 dinarjev, preostala sredstva so bila izločena na poseben račun v skladu z dogovorom za plačilo kompenzacij in za oblikovanje blagovnih rezerv in obveznosti. Od tega je bilo namenjeno za kompenzacijo in blagovne rezerve 10.956.715 dinarjev, za vzdrževanje pokopališč drugih armad 15.484 dinarjev, za rezervni sklad za pokriva- kazanih iz republike za popi i valstvaje bilo 221.391 dinarjev. delovnega časa. Tam.prav gotovo niso vzroki le bolezni, st biti delavci v eni delovni organizaciji toliko bolj bolni kot temveč v slabih odnosih ali pa tudi v slabih delovnih pogojih preslabem varstvu pri delu. Zato naj samoupravni organi zlasti v delovnih organizac ie odsotnost z dela večja od 5 odstotkov temeljito pregledajo sprejmejo ukrepe za zmanjšanje odsotnosti. O sprejetih ukr obvestili zdravstveno skupnost in komite za družbeno plani urejanje prostora pri občinski skupščini. Prouči naj se tudi iniziranja obratnih ambulant. Se bolj kot bolezenski izostanki, bi moral biti pogosteje na _~a«i. >k delovnega časa večje rezerve kot organiziranja obratnih ambulant Se bolj kot bolezenski izosta nih i^ih samoupravnih organov izkoristek delo3!°?' !!! lavci prebijejo v tovarni. Tu so še veliko večje reze??, t S b ških izostankih. V poprečju se namreč izkoristi komaT! 5«V nega časa in, če bi aktivneje zagrabili pri delu, bi bili n.ik.1 veliko večji, kot zgolj pri administrativnem omejevanju * pn uri Volitve in imenovanja Namestnik občinskega sodnika za prekrške: predlagan je Janez Goličič, diplomiran pravnik iz Škofje Loke. Delegat — predstavnik družbene skupnosti v svetu osnovne šole Blaž Ostrovrhar: Marjeta Sifrer socialna delavka iz Škofje Loke ■ Član komisije za volitve in imenovanja pri občinski skupščini: Ker je Janko Brodar zaprosil za razrešnico, je predlagan za novega člana Janez Zavrl iz Škofje Loke. Član sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: Ker odhaja Janez Thaler na novo dolžnost in ni več predsednik občinskega sveta ZSS, se za člana izvoli novega predsednika Nika Sedeja iz Železnikov. r. J Uresničevanje plana razvoja kmetijstva Proizvodnja hrane se povečuje Obveznosti srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva v k* tih 1978 - 1*W so bile kljub neugodnim vremenskim in podaeV nim razmeram ter neurejenim razmeram na tržišču reproma* rialov v veliki meri uresničene. Rast kmetijske proizvodnje * bila večja od načrtovane, kar je v največji meri zasluga ojoaesr nje kmetijske politike in pospeševalnega dela v občini. Naložbe v zasebnem sektorju kmetijstva so bile nominat* večje od načrtovanih, kasnijo oziroma zaostajajo pa nalosbe' družbenem kmetijstvu. Tudi naprej je potrebno naložbe v kar tijstvo povezovati z večjo proizvodnjo hrane. Se bolj bo potrebno pospeševati združevanje sredstev za nepovratne naložbe i kmetijstvo. Ker se družbenoekonomski odnosi niso uveljavljali na nivoju republike, so imeli v preteklih letih v škofjeloški obci-ni velike težave pri zbiranju oziroma združevanju sredstev, ki iih celotno združeno delo prispeva za razvoj kmetijstva. Gre a prispevek v višini P,4 odstotka od bruto osebnih dohodkov, ki jih delovne organizacije lahko plačajo le - skladov skupne porabe in zato prihaja do velikih težav. S temi težavami stopnje tudi v novo srednjeročno obdobje. Tudi urejanje začrtane zemljiške politike daje prve rezultate. Kmetijska zemljišča se izboljšujejo. Povečana skrb a ohranitev in izboljšanje kmetijskih zemljišč je postala del politike in ukrepov vseh nosilcev samoupravnega planiranja v občini, vendar pa se kljub temu zaradi urbanizacije vsako leto nun-je obseg kmetijskih zemljišč. Obdelovanje kmetijskih površin v hribovskih predelih, kjer so proizvodni stroški kmetijstva večji kot v nižini, je mogoče m-gotoviti samo z ugodnejšimi pogoji za kmetovanje, zato je v» skrb veljala uresničevanju ukrepov, ki so bili sprejeti za dosaf načrtovanih ciljev. Upoštevajoč vse posebnosti hribovskih območij bo potrebno tudi v prihodnje sprejemati ukrepe sa trajs« in postopno obnovo hribovskih vasi ter načrtno povečanje kae tijske proizvodnje, kar ni samo naloga kmetijske politike amttt v enaki meri naloga vseh, ki delajo v gozdarstvu, ljudski obraa-bi, industriji, turizmu, komunalni infrastrukturi in prostorske« razvoju. .... Več poudarka bi v prihodnje kazalo dajati ovčjereji, t vidik* splošnega ljudskega odpora pa tudi konjereji. Ob naporih kmetijske zemljiške skupnosti za čimboljšo izrabo zemljišč naj ta skupnost skupaj z območno vodno skupnostjo pripravi program aknrpme aktivnosti na podlagi srednjeročnih planskih dokumentov. Kmetijska zemljiška skupnost bi morala proučiti, knko bi ae v večji meri podružbljala kmetijska zemljišča in naj v u namen izdela program pridobivanja teh zemljišč. Večjo aktiv-nost naj kmetijska zemljiška skupnost nameni tudi pridobiva-nju zemljišč po zakonu o preživninskem varstvu kmetov Pomemben napredek je^dosežen tudi pri pospeševanju kmetijske proizvodnje, v bodoče pa naj se nadaljuje s poenotenje« pospeševalne službe. Obenem naj kmetijska zemljiška skupnost skuša čimbolj pospešiti uresničevanje samoupravnega sporam-ma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 17. STRAN. G. L, A kanalizacija smraja Sebenje (teorne in odpadne vode, ki po površinskih -(dih pritekajo iz K rižev in Snakovega, zasujejo Sebenje, ob hudih nalivih pa se po-lajo celo poplave - Izgradnja kanalizacije je prvenstvena naloga krajanov, ki pa jo bodo !0 uresničili le s pomočjo novega občinskega oprispevka — Še kopica drugih problemov - Čeprav razvoj v Se-ni tako očiten kot v neka-idruph tržiških krajevnih skupil, pa go krajani, vseh skupaj je i, te osemsto, v zadnjih letih ili velik korak naprej. Od do 1977. leta so položili asfalt Ikilometra krajevnih cest, tako ibe ni ostal niti poldrug kilo-makadama. Veliko, približno o, denarja so prispevali sami. •ose obrnili k novim pro-Iz ankete, ki so jo izvedli ► ugotovili, da krajane najbolj ilizacija, ki teče kar po ,na drugo mesto so postavili po telefonskih priključkih, družbene prostore s trgo-zadnjo pa so navedli željo rekreacijskih površinah. [krajevne skupnosti, ki je se srednjeročni program razli imel lahkega dela. Vsega, krajani želeli, je nemogoče tr v tem kratkem obdobju, bilo odločiti za najnuj-To je vsekakor iz-»kanalizacije. je začela že 1966. leta, ven-»vse skupaj obstalo že pri do-»ju prve etape. Zdaj pa ni mo-odlašati. Odpadne in mete-| ki se stekajo iz K rižev in po površinskih kanalih, Sebenj vedno bolj motijo. injčani, »znate Ulj? Ne le zaradi neprijetnega smradu, ob zelo hudih nalivih v nekaterih hišah prihaja že celo do poplav. Gradnja kanalizacije, dolge približno pet kilometrov in pol, od K rižev in Snakovega do Dupelj oziroma zadraškega mostu, bi stala okrog pet milijonov dinarjev. Se-benjčani sami toliko denarja kljub temu, da so pripravljeni nekaj prispevati, res ne bi mogli zbrati. S kriško krajevno skupnostjo niso našli skupnega jezika, tako da jim ostaja edino upanje četrti občinski samoprispevek, ki bo namenjen za gradnjo komunalnih in drugih objektov. Pričakujejo, da se bodo občani 7. junija na referendumu odločili zanj ter jim tako solidarnostno pomagali rešiti najhujši problem v krajevni skupnosti. Tudi za naprej, najbrž šele po letu 1985, imajo veliko načrtov. Telefonski kabel teče prek njihove krajevne skupnosti, sami pa nimajo niti enega priključka. Računajo, da jih bo čez pet let že prek tisoč. Telefonsko povezavo, vsaj iz nekaj javnih govorilnic, bi nujno potrebovali. Potem imajo v načrtu še gradnjo družbenih prostorov in trgovine. Prostor, v katerem se shajajo organi krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, je premajhen, mrzel, skratka neprimeren. Še bolj pogrešajo sodobno trgovino. Paleta problemov je torej pestra. Ob lastni dobri volji, ki so jo že neštetokrat dokazali, in ob pomoči širše družbene skupnosti krajani upajo, da jih bodo postopoma odpravili. H. Jelovčan \ zanimivo idejo so prišli pri >m društvu Kranj, da bi i koliko Kranjčani sploh 1(V Kranj. Posebne vprašalni-pripravili: V katerem stoletju Kranj prvič "omenja v zgodovini, prebivalcev je štel 1941, danes, kolikšna je nadmorska Josta, Šmarjetne, kaj simbo-bronast relief pred stavbo Kranj, kje so posamezne ,», koliko ima Kranj turistič-,„,, kje dobiš ribjo dovolilnico in k. Vrsta je povsem enostavnih, idar na marsikaterega ne .odgovoriti. Da ne bomo pri-v zagato, kadar nas bodo tujci li o tem in onem, kar sprašuje turist, kranjsko ^o društvo v ta namen orga-dva informativna sestanka v „„,tni dvorani Delavskega doma «m 20. maja od 8. do 11. ure in ^a dne od 16. do 19. ure. Po se-taka se bodo udeleženci pod stro-"im\ vodstvom sprehodili po •m in si ogledali razne podrob-4* Prav bi bilo, da bi se preda-«* udeležili vsi delavci, ki imajo «4»turisti, od šoferjev do gostin-I trgovcev, frizerjev, bančnih ddbencev in podobnih. D. D. Iz površinskih kanalizacijskih jarkov zlasti poleti prihajajo neprijetni vonji. Sebenjčani upajo, da bodo s pomočjo novega občinskega samoprispevka problem končno odpravili. Prvo lopato za izgradnjo kanali zacije bodo konec meseca zasadili tržiški brigadirji. - Foto: H. J. POPRAVILO MOTORJA NA BLEDU Bled — Bralka se hudo pritožuje nad Alpetourovim servisom na Bledu in takole pravi: »Kem sem ženska in se na delovanje avta in mojega motorja bolj malo razumem, s,em se nedavno tega obrnila na pomoč k servisu Alpetoura na Bledu in že zdaj povem, da se ne bom nikdar več. Za menjavo glave motorja na osebnem avtu 126 P so mi z delom vred računali 7866,70 dinarjev. Ker je bilo to na dan 1. aprila, se mi je vse skupaj zdelo prvoaprilska šala. Ko sem odgovornega vprašala, če je avto v redu, mije odvrnil, da je v redu. Ko pa sem avto odpeljala, je v zadnjem delu nekaj čudno ropotalo in sem se vrnila na servis. Spet sem poiskala odgovornega tovariša, ta pa me je nadrl, češ, da se je preveč zgrela nosilna os, te pa nimajo. Mislim, da bi mi ta tovariš to lahko že prej povedal. Morala sem pač v trgovino po nosilec in k drugemu mehaniku, ta pa mi je spet zamenjal. Na blejski servis nisem hotela več. Doma pa sem ob pregledu računa ugotovila, da so se zmotili, v mojo škodo, za nič manj kot 627,94 dinarjev. Podatki o porabljenem materialu na dobavnici in podatki o porabIje nem na računu so se namreč za toliko razlikovali. Naj vam prepišem znesek iz računa in pa pravilen seštevek iz dobavnice. Prepis računa: material 5008,91 dinarjev plus 28 odstotkov je 1447,57 din, delo 1282,00 din in 10 odstotkov 128,20 dinarjev. Vse skupaj znese 7866,68 dinar jev. Moj izračun materiala po dobavnicah pa je: material 4553,55 din in 28 odstotkov je 1274,99 dinarjev, delo je 1282 dinarjev in 10 odstotkov je lf™LJinarjev atl skuPaJ /z,iti,74 dinarjev . . . Zanima me, kdo je dobil razliko? Upam le, da se bo blejski Alpetour oziroma njihova mehanična delavnica oglasila in nam pojasnila, zakaj ta razlika in zakaj takšen ^odnos do strank? Otroci bodo letovali Tržič - Tržiški otroci že vrsto let letujejo v Novigradu in na otoku Stenjaku. Lani je bila sklenjena obnova obeh letovišč, za kar so Tržiča-ni prispevali 60.000 dinarjev. V njih je letovalo 292 otrok iz tržiške občine in šest otrok zdomcev. Na eni od zadnjih sej izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva so sklenili, da se bo število otrok, ki bodo letovali letos, povečalo za dvajset, skupaj torej 310. Več bo predvsem otrok zdomcev. Cena letovanja bo z vštetimi prevoznimi stroški znašala 4270 dinarjev. Na tej osnovi je že izdelana nova lestvica za diferencirano pokrivanje stroškov letovanja. •J. Kepic Črtomir Zoreč MCI/A | D C ■ :crn s\ i/a iv/ikiii/i i Nti\AJ Dt ;otU U KAMNIKU OB NJEGOVI°750-LETNICI (89. zapis) Ta zapis velja opombi k bližajoči se stoletnici rojstva slovite dramske umetnice Marije Vere, rojene 21. novembra 1881 v Kamniku (dekliški priimek Eppich je pozneje zamenjala z moževim, ki je bil vseučiliški profesor v Zurichu in tako se je pozneje pisala za baronico pl. Osten-Sacken - Marija Vera pa je bilo le njeno umetniško ime). Kar brž se moram ustaviti ob sporni letnici njenega rojstva. V Slovenskem biografskem leksikonu (šesti zvezek, str. 236, letnica izida 1935), v katerem naj bi bili vsi podatki točni in resnični, namreč piše, da je bila naša kamniška rojakinja rojena I. 1889, kar pa seve ni prav. Točnejši so podatki o veliki igralki v Priročnem leksikonu (izšel 1. 1955) in v Linhartovem izročilu (izšlo leta 1957). Umrla je Marija Vera leta 1954 v Ljubljani, kjer ima na tamkajšnjih Žalah tudi svoj skromen grob. Dočakala je kar lepo starost. 73 let . . . Kot Ifigenija pač pa s solidno strokovno izobrazbo, z diplomo o odlično dovršeni Igralski in gledališki akademiji na Dunaju. Bilo je to leta 1907. Takoj po končanem šolanju je bila Marija Vera angažirana v ZUriškem mestnem gledališču in ostala tam 3 leta (tu se je tudi poročila). Pozneje je nastopala še na odru dvornega gledališča v Mannheimu in v nemškem osrednjem gledališču v Berlinu. Ves čas (1908- 1914) pa je bila v staležu dvornega gledališča na Dunaju. Kot tako jo je umetniška pot vodila tudi prek drugih evropskih odrov (Budimpešta, Petpograd, Hamburg, Gdansk, Riga, Draždani idr.). K nam, v domovino, je prišla v letih po končani prvi svetovni vojni, sprva je nastopila v Sarajevu, Beogradu, Dubrovniku in v Novem Sadu. Leta 1923 je postala članica ljubljanske Drame in ji ostala zvesta do smrti. Kot Judita MARIJA VERA Zaradi natančnosti sem moral zapisati tudi podatek, da se je naše kamniško dekle zaradi poroke pozneje pisalo tako plemeni-taško. Bila je namreč baronica Osten-Sacken. Toda že njeno umetniško ime (Maria Vera^, pod katerim je nastopala po svetovnih odrih ves Čas svoje kariere in pozneje kot Marija Vera na naših gledaliških deskah, je veljalo kot pravcati pojem žlahtne igralske umetnosti. Bila je ena od redkih starejših (recimo, kar edina!) Slovenk, ki ni prišla v poklicno gledališče prek amaterskih odrov. Kot Vrza v tragediji Tugomer ŠE NEKAJ K 80. ZAPISU »NEKAJ BESED O KAMNIKU« IZPOD PERESA ČRTOMIRJA ZORCA Simpatično pisani zapis s precejšnjo dozo topline, ki ima več namenov, sem prebral v »Glasu« (10. 3. 1981). Avtor zapisa je verjetno bil pri Josipu Vidmarju in si risbo tudi v originalu ogledal; kot osnovo za zapis pa je polee razgovora z Josipom Vidmarjem, vzel Vidmarjev članek v »Naši sodobnosti« iz I 1957. V tem članku zamenjuje Josip Vidmar mene z mojim bratrancem dr. Venčeslavom Koželjem, ki je bil član SAZU. Do pomote je prišlo zaradi dejstva, da sem bil prav v tem času tudi jaz zaposlen kot znanstveni delavec na SAZU (Kemijski institut) in tudi že opravil doktorsko disertacijo. . . j , , ... To tiskarsko pomoto je kasneje Josip Vidmar v eni izmed naslednjin zvezkov »Naša sodobnost« tudi »uradno popravil«. Smatram, da je stvar s tem urejena. .;. ., . ... NI . ... , Še nekaj. K »darovanju« te slike me je nagovorila Lih Novy, ki je bila večkrat gost moje družine. Josip Vidmar pa je bil po njenem mišljenju tisti ki mu po ugledu pripada čast, da hrani vsaj nekatere drobtinice iz zapuščine našega Prešerna. (Nekaj takega je Lili Novy ob tej »predaji« izjavila.) Da je temu res tako. obstajajo še danes čisto zanesljive priče (Josip Vidmar, dr. Anton Slodnjak, Črt Skodlar itd.). Omeniti pa moram, da sem tudi kranjskemu muzeju odstopil nekaj skromnejših risb, ki sodijo v okvir prešernoslovja, tudi to je bila zapuščina Matije Koželja oz. našega očeta Maksa Koželja. dr Koželj Bogomir V/llet »Jurija Kozjaka« (3) dvik izvleče ujetnika dva ugledne j ša ujetnika, ki so ju obdržali v Bosni, \ Žigo Polheima in Henrika Pruešenka, pa je izvleči iz ujetništva Ludvik Kozjekar. V naslednjih je namreč večkrat prihajal v Dubrovnik in je s » Dubrovčanov deloval pri njunem osvobajanju, rovnik je bil tedaj namreč nekakšen zdajšnji Hong-ki je imel dobre trgovske in druge stike tako s turško dr-kot z zahodom. S pomočjo njegovih zvez so večkrat od-w/nli ujetnike v Turčiji. Preko njega pa so prihajali tudi im\, ki so delali za Turčijo in oni, ki so za avstrijsko, beneš-i druge države vohunili v Turčiji, kot ugotavlja v svojih ','^jftih raziskavah dr. Josip Zontar. 4(0 ea kan je Kaže, da se je o dokaj&nji uspešnosti teh potov prepričal na bži tudi Ludvik Kozjekar, saj je bil marca 1477 spet v /*wniku S seboj je imel denar za odkup onih dveh, ki sta ut» v Bosni. Z njim je bil tudi turški ujetnik, ki so ga, kot I 'jjdi na Kranjskem in ga je pripeljal s seboj, da bi onima ■m\ »odklepati« vrata turškega ujetništva. Kozjekar je zato vrtal okrog vplivnih Dubrovčanov in do-% da je 18. marca 1477 dubrovniški senat napisal sultanu Dajo ts vrnitev Žige Polheima in Henrika Pruešenka. Sam 4ap je Kozjekar zaupal Dubrovčanu Nikši Puciču, ki mu je. '*je pokazalo, bahavo obljubil, da bo v dvanajstih dneh Mika odkupil. Za odkup je Kozjekar dal Puciču 400 dukatov in še 20 dukatov za Pucičeve stroške. Nato pa je potrpežljivo caka vse poletje, da bodo ujetnika pripeljali. Vendar pa je prišel september, a njiju še ni bilo s hribov onstran dubrovni-škega obzidja. V dubrovniškem arhivu še zdaj hranijo precej žolčno pismo, ki ga je 22. septembra tistega leta pisal Ludvik Kozjekar Pucičevemu stricu, ki ga je bil nagovoril, naj da denar nečaku Nikši, Nikša pa dotlej še ni opravil zaupane mu naloge. Kozjekar je v pismu poudaril, da ga čakanje stane že 300 dukatov in zahteval, da mu vrnejo štiristo dukatov, ki jih je bil dal za odkup, sicer da se bo pritožil senatu in odšel. Kozjekarjevo jezo pa je najbrž okrepil tudi pobeg njegovega turškega ujetnika, ki ga je imel s seboj. Sicer pa so pobeglega ujeli in ga zaprli v dubrovniški zapor. Vendar pa Kozjekar ni odpotoval. Zgodilo se je, da je devetnajst dni po pritožbi dopotoval v Dubrovnik Mihajlo, odposlanec hercegovskega sandžakbega. Kaže, da so se tedaj trdneje domenili, da bodo ujeta viteza izpustili. »Trdnejša« pa je bila tudi cena zanju, saj so njuni »varuhi« zanju zahtevali 2200 dukatov. Najbrž zato, da bi stvar vendarle stekla, pa so tedaj iz dubrovniškega zapora tudi Kozjekarjevega ujetnika, nda se je Kozjekar nato vrnil domov na Kranjsko, da je zbral denar za odkupnino. Kaže, da tolikšne vsote ni lahko /h i se je verjetno vrnil pozno, saj se je v Kotorju šele 18. maja 1478 pogodil s plemičem Marinom Gunduličem, da mu bo (.andulič odkupil ujetnika. Za to mu je plačal 1500 ogrskih in 700 beneških dukatov. Nepopustljivost »varuhov« Dva meseca pozneje, 24. julija, sta sklav Elez in še en Turek iz Foče pripeljala oba ujetnika. Pa tudi tedaj še ni bilo konec človeške kupčije. Ogrske dukate, s katerimi je bil plačal Kozjekar «o na Turškem cenili slabše kot beneške in zato se je moral Kozjekar zavezati, da bo plačal še razliko 60 dukatov. Res je še isti dan na otoku Daksa pred Gružem podpisal takšno zadolžnico. Kozjekar se je z osvobojencema nato najbrž vrnil domov. Še prej pa je želel, da bi dubrovniška vlada posredovala za osvoboditev tudi tistihujetnikov, ki so jih bili odpeljali v Carigrad. Vendar pa je senat 11. avgusta istega leta Kozjekarjevo prošnjo za posredovanje zavrnil, bodisi, da je imel že z osvobajanjem teh dveh dovolj preglavic, bodisi, da je bil sit Kozjekarja in takšnih prosilcev, najverjetneje pa zato, ker so od začetka njihovega ujetništva pretekla že tri leta in so ujetnike medtem razprodali kdovekam in bi jih bilo težko najti. O teh ujetnikih pa ve Valvasor, da so za zmeraj ostali, kamor so jih bili odvedli. Ohranjeni zapiski v Dubrovniku pa zanikajo Valvasorjevo poročilo, da bi Ludvik Kozjekar po svoji vrnitvi iz turškega ujetništva iz dneva v dan in iz ure v uro hiral in nato kmalu umrl, ker bi mu Turki izkazali zadnje prijateljstvo s tem, da bi mu za razhodnico dali skrivaj zaužiti počasi delujoč strup, ker je bil junak in taki so Turkom trn v očesu. Res pa je, da so marsikdaj odkupljenim ujetnikom dajali takšen strup, saj so tudi tisti, ki so jim poverjali odkup iz ujetništva, večkrat opozarjali, naj svojci kljub odkupnini ne upajo, da bo odkupljeni doma kaj dolgo živel. Dubrovniške listine pa le govore, da je Ludvik Kozjekar živel na svobodi vsaj še tri leta. O drugem Kozjekarju, ki naj bi ga ujeli skupaj s prvimi Turki, najbrž ni ohranjenih poročil. Sklepamo pa lahko, da so tudi tega skupaj s prvim odkupili, sicer bi Ludvik v Dubrovniku najprej sitnaril za odkup le-tega, če le ni bil tak, kakršen je bil Jurčičev Peter Kozjak, kar pa njegova vztrajnost v Dubrovniku zanika Ilja Popit O L. A S18. STRAN ROMAN, POTOPISJ^ADAUEVANKA TOREK, 19 MAJA 1*1 Tomo Križnar 32 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN 5 Sonce ne ljubi vitezov V senci poznega fevdalizma rastejo nove industrijske revolucije. Brazilska država Sao Paolo ima 20 milijonov prebivalcev, katerih dohodek je na ravni . ev »pskega. Zato okoli tri milijone brazilskih kmetov vs.. .levo«, priključujejo se gibanju neuvrščenih (Peru, Bc ivija, Panama, Mehika). Desnica izgublja ugled. V tem odkritem boju za obast se je ponudila priložnost tudi nacionalni buržo-az.ii, saj se z njeno krepitvijo krepi tudi neodvisno t od neokolonializma. Tako nastajajo stranke denokrščanskega in populističnega kova (Čile. Venezuela, Urugvaj). Ta meščanska gibanja zago-va jajo srednjo pot, s čimer naj bi preprečila, da bi lju Istvo, ki je zavrnilo desničarske teze, sprejelo nova gei a napredne levice. Socialno demokracijo bogate Za todne Evrope bi radi presadili na tla revne Li finske Amerike, da bi ohranili oblast manjšine. Br izilija ima neslutene možnosti w razvoj plantažnega kmetijstva Na krilu rastočih demokratskih sil razne mark-sis «čne stranke, še zlasti komunistične in socialistične, večinoma niso vodilne in nimajo odločnejšega vpliva na politično opredelitev narodov. Razlog leži v obiektivnih okoliščinah in slabostih levice (ostro preganjanje marksističnih partij in ideološka nezrelo? množic ter notranja neenotnost levice, ki povzroča njeno atomizacijo). Znotraj levice nastajajo dil< 'me, ali naj bo revolucija izključno oborožena ali ne, ali naj bo kontinentalna ali naj vsak narod sam izpelje svojo revolucijo in ali ima v revoluciji prvenstvo kmetstvo ali delavski razred. Tako kot v levici, tudi v desnici ni miru, zato je celina v nenehnem vrenju. Značilen za Latinsko Ameriko je tudi militarizem v diktatorski izdaji. Vojska je odločilni dejavnik v veČini držav, saj ima vlado in politično oblast na 80*? • površine celine. Poglavitna naloga te vojske je, da »buni deželo pred notranjim sovražnikom«, ne pred zu. anjim agresorjem. Takšna vloga ji zagotavlja, da je »naimočneiša stranka«, ki v boiu za oblast uoorab- prinesla novo strategijo v prihodnjem boju narodov za večjo svobodo in blagostanje. Določeni družbeni, gospodarski in politični procesi so na tem področju sveta zaostali v svojem razvoju; precej avtorjev, ki so proučevali razmere v latin-skoameriških deželah meni, da se še vedno v marsikateri državi »zelene celine« prepletata fevdalizem in kapitalizem. Posledice takega zakasnelega in neizdiferencira-nega odnosa so v prvi vrsti še Vedno nerešeni zemljiški odnosi, zaradi katerih se ogromna množica kmečkega prebivalstva nahaja v eksploatacijskih odnosih proti lastnikom države in zaradi česar se še danes v 20. stol. postavlja praktično vprašanje prehrane kmečkega in mestnega prebivalstva. V Braziliji na primer se še 50 ^ obdelovalne zemlje nahaja v rokah samo' 2 % bogatih latifundistov, v Venezueli je 5 ^ prebivalstva lastnik več kot polovice obdelanih površin. Na drugi strani pa je več kot polovica prebivalstva, ki živi v težkih delovnih razmerah pri velikih lastnikih plantaž in latifundijcev. Da bi lastniki velikih latifundijev obdržali monopolni položaj in visoke cene na tržišču poljedelskih pridelkov, omejujejo proizvodnjo na cene na tržišču poljedelskih proizvodov in tako ne izkoriščajo celotnega zemljišča, primernega za obdelavo, ampak samo 24 ? od skupne površine. Posledica tega je, da mora večina špansko govorečih dežel, pa tudi Brazilija in Gvajana živila uvažati, čeprav na celini obstajajo mnogo boljše možnosti za pridelavo, kot v ostalih predelih sveta. Obdržanje fevdalne strukture v družbeno gospodarskem sistemu dežel Južne in Centralne Amerike onemogoča ne samo razbijanje koncentracije politične oblasti v rokah peščice zemljiških posestnikov in mestnih kapitalistov, temveč tak parazitski sistem onemogoča izkoriščanje naravnih izvorov dežel, glede na sistem povečevanja števila prebivalcev. Tako nerešeni agrarni odnosi in obstoj velikih posestnikov privede do zajemanja in koncentracije nacionalnega dohodka s strani manjšine bogatašev, tako da 4? prebivalstva razpolaga s 50? ustvarjenega dohodka. Ta razred velikih posestnikov pa tega denarja ne vlaga v razvoj domačega gospodarstva, temveč se pretvarja v družbene parazite in rentarje z vlaganjem domačega kapitala v tuje banke, ki ga nato uporabljajo za luksuzne izdatke. Tudi v tem pogledu je prišlo v 19. stoletju do specifičnega preobrata fevdalne strukture in ekonomskega liberalizma tipa »loisser fair«, ko so se posamezni kapitalistični monopoli, da bi dosegli dobiček, vključili v domača gospodarstva, in to v glavnem zaradi izkoriščanja bogatih surovin in cenene delovne sile. Poleg zemljeposestniškega razreda se je •---Uo+Miirnv. ki so v ta tujini o ubili nekega večera, ko se je vračal domov. Pobil, so gaj ,r steklega psa. Mar ga je mati zato rodda ? .... Niti sodili mu niso pa čeravno je bil Nemec, si kaj takega ni zaslutil. [ bogom naj odgovarja za svoje zločine Celo opat, svet mož. kakor steklega psa. Mar ga je mati MtorodUa? Niti sodili mu Pred bogom naj odgovarja za svoje ziocine. v e.o opat, svet moz. se je na tihem strinjal s tem dejanjem. Kaj šele njen mož. ki je sploh menil, da boga najbrže ni. ... j i i Vicedom Rošlin je tožanl in pravdal na svojo roko, sovraštvo ga je lo Toda ničesar ni dosegel. Fevdni gospodar, Herman drugi Celjski, je ^ ,omahml / roko. Časi niso bili primerni za reševanje takih makn. gonilo. samo zamahnil z roko. Časi niso k°StKonec je bil pa tak. Goriški grof je poslal žolnirje na Štajersko in njihov stotnik je bil Sebastijan Gal. Njen starejši sm Kakor po pomoti so požgali nekaj kmetij, ki so bile v Rošlinovi lasti. In Rošhnova posestva si še dolgo niso opomogla od tega. Pozneje je njen sin stopil v službo k Celjanu in ta je uredil, da je dobil fevd na Pemskem. Poročil ga je z neko bogato žensko, iz starega rodu. Zdaj pa so ga pobili neverni usiti. Pravili so, da je strašen borec, vendar njeno srce tega ni moglo verjeti Ko je bil še majhen je bil namreč tako mil dečko in imel je nežne modi* Življenje beži, kakor jesensko listje v vetru. Tako je stara gospa obračala liste spominov, dokler zopet ni zadremala v kratek spanec. Gašper Gal, zdaj knežji mimstenal, se je nagnil proti svoiom in mu pogledal v oči. ' jeTnu V ogradi so topotali in hrzali konji. — Klemen! Prišel je čas. Dobil boš konja in meč. Fant, ki je od mladih let drhteče poslušal zgodbe o • petal od veselja. junakih, j«? vzt»| Starec se je nasmehnil. Razumel je malega dečka Razu veliko željo priti med može, med viteze. Tudi sam je bil neko?? l ie okrog ramen in povedel v utrjeno poslopje. ak- Prijel Tam so v veliki sobi, ovešeni s trofejnim orožjem, kako 1 am SO V Vt-lll\l »mi, utg™£ J pPa celotno samo enega ali dven v< ^ svetovnega KSSSSfi&fc i^-rrabijo in kupujejo te surovine. ---------...,_0~.. p.rauuu au ae Dojevali n Pnliakov v krvavi bitki pri Griinvvaldu in zmaga tistih davnih časov se i* V Ino uporabljala v družinskih zgodbah kot najslavnejša. Sam Kanit je ,ia mirnodobskih turnirjih pobil do smrti šest nemških vitezov. V Koa-"tanzi mu je cesar prepovedal udeležbo. Zdaj, ko je bil star, starejši od Gašperja Gala se je zvezal z Modruškim grofom in koval z njim dinasuč« načrte Modruških. In kakor po nekem čudežu so bih vsi naperjeni prod Nemcem. Klemen se je tisti trenutek zavedel da je Ravbar izreden rod. T iubil oa ga je že od najranejše mladosti, zakaj v njegovo otroško duš) i ie zapisal Ravbar s svojim razumevanjem in velikodušnostjo Sas Ravbar pa je fantu namenil vsa svoja koroška posestva, on sam je imel le eno hčer, ki pa je kmalu umrla. Zato se je navezal na tega neugnane« nečaka in mu je sklenil zapustiti svojo posest. To je bilo vsem znano Zato ie bilo že odločeno naj Galovmo prevzame njegov mlajši, neveseli bntt Štefan. Klemenu se o tem ni niti sanjalo. On je videl samo en cilj. Svoje Vlte§Menim, da je čas, je počasi spregovoril Ravbar, čas, da gre fant v, čen uk, med tuje ljudi. Potem borne»videli. - Kakor želiš. Tako je dejal stan Gal Bil je ponosen na svoj rod in na svoje seme. Menil je, da so najbolj* med najboljšimi. BRANKO BABIC NA KOZARI r BRANKO BABIC VLADO se je rodil leta 1912 v Dolini pri Trstu. V Jugoslavijo je emigrirat leta 1930, član KPJ od leta 1935. De lal je v Mariboru in Banja Luki in imel pomembne politične zadolžitve (sekretar oblastnega komiteja KPJ za Bosansko Krajino). V partizanih od leta 1941, leta 1942 sekretar okrožnega komiteja za Kozaro, od 1943 do osvoboditve sekretar PK KPJ za Slovensko Primorje, namestnik politkomisarja IX. korpusa. V letih 1946/47 sekretar CK KP Julijske krajine, do 1952 sekretar KP STO. Potem številne funkcije v družbenopolitičnih in kulturnih organizacijah (glavni odbotSZDL, Ca KPS, republiški poslanec, predsednik Svobod in Zveze kul-turnoprosvetnih organizacij ter drugo), zdaj član predsedstva ZZB NOV Slovenije in član sveta federacije. Branko Babic je nosilec številnih odličij in priznanj, omeniti jih gre vsaj nekaj: Spomenica 1941, Orden za hrabrost. Orden zaslug za narod. Orden bratstva in enotnosti I. in II. reda itd.' Ta gibanja je čestokrat vodila komunistična partija, čeprav je bila ilegalna. Zato je tudi vselej uživala velike simpatije med ljudmi iz Podkozarja. To se je posebno pokazalo ob veliki stavki rudarjev Ljubije 1940, ki je, kot vemo, trajala 36 dni in je mobilizirala vse prebivalstvo Podkozarja. Kmetje so organizirali preskrbo z živežem, prebivalstvo Prijedora pa je z množičnimi demonstracijami izražalo solidarnost s stavkajočimi rudarji. Stavka je dejansko prerasla mezdno gibanje in se razvila v široko politično manifestacijo enotnosti vseh naprednih sil v boju proti režimu reakcije in terorja stare Jugoslavije. Stavko je namreč od vsega začetka vodila komunistična partija, kakor tudi vso politično akcijo solidarnosti s stavkajočimi. Ta mogočna akcija na predvečer usodnih vojnih dogodkov in revolucije je jasno pričala o razpoloženju, zavesti in pripravljenosti ljudi Podkozarja na boje. ki so jih čakali. Takšno je bilo Podkozarje na pragu vojne in revolucije. Svobodoljubno, puntarsko proti tujcu in proti vsem fevdalnim ter buržo-aznim izkoriščevalcem. VSTAJA NA KOZARI Ko sem prišel na Kozaro, je bila prva faza množične vstaje /< mi mo. Ta je bila tako silovita, da je v hipu pome tla s staro jugoslovansko in novo ustaško oblastjo na obširnem območju med Prijedorom in Bosansko Dubico. V noči med 25. in 26. julijem 1941 je bilo v bližini Prijedora partijsko posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se začne takoj z vstajo. Ozračje je bilo že tako nabito, da je bila potrebna ena sama iskra, in ljudski gnev proti ustašem je zagorel v močan plamen. Glas o vstaji na območju Drvarja 27. julija se je bliskovito razširil po vsej Bosanski krajini in še bolj razgrel že razgreto ozračje do samega vrelišča. Ko je 29. .julija oborožena skupina komunistov in drugih domačinov napadla orožnike v med-ju vodju in naslednji dan zavzela orožniško postajo v Knežici, le 15 km pd Bosanske Dubice, je zavrelo. Vstalo je ljudstvo iz Knež-polja in v naletu osvojilo orožniške postaje v Kadincih, Jelovci, Svodni, Palančišču, uničilo ustaško občino Brezičani, naslednji dan pa so množice osvojile Bosanko Kostaj-nico ter pregnale posadko 90 usta-šev in orožnikov preko reke Une v Hrvatsko Kostajnico. V Bosansko Kostajnico je vdrlo okrog tisoč vstajnikov, pri čemer so razpolagali samo s 15 puškami in enim puškomitral jezom. Na hosanskonovskem območju je prebivalstvo vstalo istega dne. Vstajniki so v naletu /.av/eli Do-brljin in rudnik Lješljani. Napad na ta kraj je imel namen sovraž- niku onemogočiti izkoriščanje radnika, kakor tudi priti do orolja. Napad ie organiziral in vodil Jotis Mažar-Soša s pomočjo komunistov iz bosanskonovskega območja V akciji je sodelovalo okrog 300 vstajnikov, v glavnem kmetov it okolice, ki so imeli vsega 3 vojafte in 10 lovskih pušk. Drugo orožje so bile vile, sekire in podobno. Po ttea urah boja je bil rudnik zavzet, posadka orožnikov uničena, rudni ter električna centrala pa porušena. Po zavzetju rudnika je bilo « mestu veliko ljudsko zhorovan*. najboljšim borcem pa je bilo podeljeno zaplenjeno orožje. Tako je bila ustanovljena skupina 35 oboroženih borcev pod poveljstvo« Josipa Mažara-Šoša. Povsod so osvobodili talce, ki so jih bili usta* zaprli. Progo med Prijedorom in Dobrljinom ter dalje proti Bihaču so uničili. Vstajniki so planili tudi na Bosansko Dubico, vendar jih ie vodstvo zadržalo, ker je bua \ mestu močna ustaška posadka, vstajniki pa slabo oboroženi Ns pad na Bosansko Dubico bi namreč terjal preveč žrtev Napad vstajnikov na Podkoiane je bil silovit kot vihar. Na tak način so namreč Kozartani med vojno in revolucijo vedno napadali, to je bila njihova značilnost Sovražnik je bil v prvem hipu presenečen in prestrašen Tako tudi s postojanko SPD — Celovec, ki je postavljena na Bleščeči nad Arihovo pečjo. Posnetek pa je z obiska kranjskih \ih vodnikov. P. Leban UAN08 rnkato, 23. maja organizira kranj-ifDlfaaiaaci izlet n« Nanos. Na ris nadmorske visine je Voj-it, odkoder do vrha Plese ni »baje. pai po Vipavski dolini in nr~. stolp, ki ga je videti te iz ter drzni pristop na pohlevno m k nekatere značilnosti, ki pri-»Merilne planince in turiste. Naj listnato ie Erazmov P red jamski p bodo ob sestopu obiskali, je tudi dobro počutje, pa raje—ost, kar krepi in sveži ._ia ter moči. I je predviden ob uri izpred vreins v Kranju. Prijave sprejo-fUninnkem društvu v Kranju »avtobusa. P I. IADA V KEGLJANJU k LOKA — Konferenca osnovnih te sindikatov v škofjeloški Jnici je pripravila tekmo-m*uih organizacij devetih go-i tekstilnih delovnih kolektivov v l Zaradi velikega števila nodelu-ssrenjsks tek stil i ada potekala (RAZVRSTITVI je bila najboljša in Tekstil indu-a Kranj pred { ps je imela v svojih vrstah v pos—mečni konkurenci. Z kegiji je zmagal dote Kosir, v .teranom Ahacicem pa sta ,," 1744 podrtimi kegiji. GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMOVANJIH NOGOMET - V osemnajstem kolu slovenske nogometne lige so bili doseženi pričakovani izidi. Le Lendavi je v Sms rt nem uspelo, da so premagali vodilnega. Kranjčani so gostovali v Trbovljah in tekmo izgubili. Izidi - Rudar : Triglav 2:0 (0:0), Ilirija : Kladivsr 3:0 (1:0), Mura : Slovan 3:1 (2:1), Železničar : Koper 1:0 (0:0), Izola : Vozila 3:2 (2:1), Šmartno : Lendava 1:2 (0:1). V drugI slovenski ligi — zahod so Jeseničani v dveh srečanjih iztržili le dve točki. Tako kot v Litiji so tudi doma le remizirali. Izida — Litija : Jesenice 0:0, Jesenice : Kočevje 2:2 (2:0). ROKOMET - V tem klu so nas razveselile le rokometa tiče. Moštvo Alpleaa je v drugi zvezni ligi na domačem terenu prepričljivo opravila z INO, medtem ko so se dekleta Preddvora iz gostovanja v Veliki Polani vrnile z obema točkama. Manj sreče so imeli fantje. Jelovica je v gos te h izgubila z Lipo, Peko pa v Mariboru z Branikom. Izidi«- ženske - Alp len : INA 18:13 (9:4), Polana : Preddvor 14:21 (4:12), moiki - Lipa : Jelovica 30:27 (15:9), Branik : Peko 19:16(10:10). KEGLJANJE - Kegljači Triglava v slovenski moški ligi nadaljujejo s serijo zmag. Tokrat so na domačem kegljišču z veliko razliko v kegljih opravili z ljubljanskim Gradinom. Izid - Triglav : Gradia 5990:6443 (Triglav Urbane 1026, Bosta r 997, Potočnik 927, Turk 980, Mariniek 1041, Jereb 1007). STRELJANJE - Na drugem republiškem strelskem tekmovanju je Kranjčan Franc Peternel starejši na strelišču na Dolenjski cesti dosegel s hitrostrelno pištolo dober rezultat. Peternel je nastreljsl 591 krogov. -dh RINALDI PREIZKUSIL PROGO TRŽIČ - Pred dnevi je dvaindvajsetletni italijanski mo-tokrosist Michele Rinaldi, ki vodi po točkah letošnjega svetovnega prvenstva v kategoriji do 125 cem preizkusil prenovljeno moto kros progo v Podljubelju. Vozil je skupaj z našimi fanti. Ta preizkus je bil zadnji pred nedeljsko tekmo za »Veliko nagrado Jugoslavije« v moto k rosu, ki bo na tej znani moto kros progi v Podljubelju. Po končanem treningu je Rinaldi dejal: »Vaša proga je ena od najlepših na svetu. Čeprav sem preizkusil nov model gilere, mi je dobro šlo. Vaša proga je tehnično zahtevna,' raznolika z vzponi in spusti. To zahteva dobre stroje, odlično telesno pripravljenost in veliko spretnosti.« Roj v nedeljo, 24. maja v Podljubelju bo trd in zagrizen. Za letošnji naslov svetovnega prvaka je nekaj izenačenih voznikov. Vsak od njih bo tudi v Podljubelju skušal doseči največ. To bo šesta dirka za svetovno prvenstvo. Dirka na podljubeljski progi bo zanimiva od starta do* cilja. Gledalci bodo res lahko videli vratolomne vožnje vseh nastopajočih. Ne samo tiste, ki se bodo borili za točke za svetovno prvenstvo, temveč bo zanimiva tudi dirka za pokal Karavank. V kategoriji do 250 cem bo namreč nastopilo petnajst tekmovalcev iz Avstrije in petnajst Jugoslovanov. -dh I. zvezna vaterpolska liga Rokomet VODIJO ROKOMETASICE DUPELJ Ze na startu dva poraza KRANJ - I. ZVL Triglav : KPK 7:10 (1:1, 4:3, 1:4, 1:2), letni bazen, gledalcev 590, sodniks Brkljač* (Osijek), Jovič (Split). Triglav - Plave, Jerman, Vukanac, Ča-lič, Svarc, Stariha, Svegelj, Strgar, Kraso-vec, Malavasič, Balderman, Wsgner, VI- dic. KPK - Vernic, 2uvela, H. Lozica, K ih ter. Trifunovič, Arneri, Separovič, Jeričevič, Radonič. Bojio, Botica, Kalogje-ra.Vilovič. Izključitve - Triglav (Stariha, Svarc, Svarc, Čalič, Svarc, Svegelj); KPK (Radonič, Radonič, Kalogjera, Bajič, Arneri, Botica, Bojič); 4-m - Triglav - 1(1), KPK 1 (1); Strelci za Triglav - Balderman 4, Vukanac 1, Svarc 1, Starina 1; KPK - Trifunovič 3, 2uvela 2, Rihter 2, Bojič 1, Botica 1. Gostje iz Korčule iz Kranja zasluženo odhajajo kot zmagovalci. V boji z neposredni tekmecem za slovo od lige nta njihovi dve točki pomembni. Domači vaterpolisti no pred TV kamerami pokazali bore malo. S tako igro kot no jo pokazali, se tekme ne dobi. Po uvodnem enakovrednem srečanju se je igra razživeln v drugi četrtini. V tej so ne goli vrstili na obeh straneh, toda domačini no bili vedno za en gol v prednosti. Usodni za poraz Triglava pa sta bili zadnji. V teh dveh domačini niso pokazali ne borbenosti ne prave igre. Tudi z igralcem več niso znali doseči gola. Nasploh so premalo plavali in igrali so preveč statično. V napadu so se prepočasi gibali, tako da so jih gosti presenetili z direktnim pokrivanjem ie na njihovi polovici. Edina svetla točka v poraženem moštvu je bil vratar Plavc, kf je branil odlično. Vsega pa ni mogel narediti nam. CA8TEN PORAZ S PRVAKOM KRANJ, I. ZVL Triglav : Jug 7:19 (0:6, 2:4, 2:6, 3:5), letni basen, gledalcev 700, sodnika Jovič (Split), Brkljačič (Osijek). Triglav - Plavc, Jerman, Vukanac, Čalič, Svarc, Starina, Svegelj, Strgar, Kraso-vec, Malavaiič, Balderman, Wagner, Vidio. Jug - Boikovič, Savinovič, Staničič, B. Vuletič, Djuha, B. Lozica, Matuiič, I.. V uletio, Sukno, Dabrovič, B roke ta, Vukaiinovič, Dragojevič. Izključitve - Triglav (Stariha, Vukanac, Svegelj, Čalič), Jug (B. Vuletič, Savinovič, Dabrovič, Lozica); Kranjski vaterpolski vratar Vine Plavc je bil na uvodnih srečanjih prve zvezne vaterpolske lige med najboljšimi igralci Triglava. — Foto: D. Humer 4-m - Triglav 1 (1). Jug 0; Strelci za Triglav - Balderman 3, Malavaiič 2, Čalič 1, Svegelj 1; za Jug - Savinovič 6, B. Vuletič 4, B. Lozica 3, Djuha 2, Sukno 2, Staničič 1, L. Vuletič 1. V dobri, dinamični in fer igri so domačini proti lanskoletnemu evropskemu in državnemu prvaku pokazali dovolj vaterpolskega manja. Čeprav je poraz visok, nmo s prikazanim vaterpolom lahko zadovoljni. Usodno za tako visok poraz je bila prva četrtina srečanja, v kateri ao Triglavani zaigrali preveč zadržano. Preveč no spoštovali »velikega« nasprotnika. Ta je izkoristil njihovo zmedo in jim dal kar pet golov. V preostalih treh četrtinah, ie posebno v zadnji, so bili domačini dorasel nasprotnik Dubrovčanom. V naslednjih dveh kolih Kranjčani v petek gostujejo v Zagrebu, kjer bodo igrali z Mladostjo-Student, v nedeljo pa jih v Šibeniku čaka ie en neposredni tekmec za i-pad Solaris. I). Humei 10VAHCIC ftfOfrrVO LJUBLJANE - V organizaciji Temeljne ; složno prizadetih Kranj in Iteijstvom republiškega od-Intt slagao prizadetih je bilo ' republiško prvenstvo v keglja skirfseinJ g x 20O lučajev so ■ kegljači Maribor, Celja, Ljub-Iraaja. Prvenstvo je veljslo nike. delu je bilo najboljše * IJsMJane, med posamezniki pa tfsnabuiki prvak Stanko Vahčič i. .■setveni red - l. Ljubljena Cehe 4949, t. Maribor 4990, 4. 14911; posamezno — 1. Vahčič 0M, 2. špan (Celje) 875, 3. •Ijans) 872. 4. CJaSperSir (OKOLI BLEJSKEGA pasiimikalisrnih organizacij obči-Ses.Obci-.k- konferenc. ZSMS i is s—s vtis organizacij. ZSMS j ■Uzdi si n ▼ soboto 13. maj. 1981 ISd ■Iskdugs jezera. Start je ob r atrarHiskem parku pod hotelom Tekmovanje je organizirano za ^ kategorije od pionirjev do vete-rsjfssafsib doHiaah prog. Starejii M asa! is veterani tečejo celotno »aha jsasra. Tekmovanje je ekipno smzso. Za ekipo štejejo trije nsj-|4jssi tekmovalcev, ki tečejo celotno asujumsjii na ZTKO Radovljica i Sspssass. Pozneje pa tudi uro fatskea tekmovanja. M. Faganel čanje ničarjev t korpusa , (Ukor za zgodovino artile-mi korpusa NOV Ljubljana ,i trljani Dolenje T rebuse pri taksna organizirajo tovarili srečanje, ki bo v nedeljo, jstja 1M1, v Dolenji Trebu-l Vabilo še posebno velja m preživelim borcem te »k enote, ki žive na Gorenj-fca, vsem svojcem padlih • sariih borcev in vsem, ki si Jfcftjo srečanj .z nekdanjimi "isti, predvsem pa mladini. TRŽISKE ŠPORTNE NOVICE s KOMISIJA za sport pri občinski konferenci Z8MS v Tržiču v mesecu mladosti pripravlja tekmovanja v petih športnih zvrsteh: koiarki, rokometu, nogometu, odbojki in streljanju. Turnir v koiarki je že sklenjen. Zmagali so mladinci iz Bistrice, 2. so bili iz Tržiča, 3. Peko, tozd Obutev itd. Sodelovalo je devet ekip. Tudi rokometna srečšnjs so končana. Vrstni red treh najboljših ekip: 1. Bistrica, 2. Peko, tozd Obutev, 3. Osnovna iola heroja Grajzerja. Tekmovanja bodo trajala do 21. maja. Zmagovalna ekipa v skupni uvrstitvi bo prejela prehodni pokal. s V letošnji nogometni trimski ligi sodeluje le devet ekip v primerjavi z lanskimi petnajstimi. Vendar pa no dosedanja srečanja pokazala kakovostno boljši nogomet, zlasti pa se je izboljšala disciplina v ekipah. Po nepopolnem drugem kolu vodi na lestvici Podmladek pred Primoloco in Kopriva s Ob izteku letoinje zimske sezone je smučarski klub Tržič v nedeljo na Zelenici pripravil klubsko prvenstvo. Bilo je zelo množično in kvalitetno. Zmagovalci v posameznih skupinah pa so postali: cicibanke: Andreja Godnov, ženske: Polona Pehare, cicibani: Primož Jazbec, pionirji: Robi Vodnik, člani: Janez Dov-žan. Skupaj je nastopilo 70 smučarjev. s Športno društvo Lom pod S torti čem pa je na planini Javornik pripravilo tradicionalni »zadnji slalom sezone«. Med cicibani Szmagal Grega Meglic, med pionirji arko Primožič, med članicami Marica Vodnik, med starejšimi veterani Jože Tisler, med veterani Janez Meglic, med starejšimi člani Mirko Meglic, med člani pa Izidor Primožič. s Športno društvo Jezersko iz kranjske občine ter Lom pod S torti čem že več let sodelujeta. Tako so Jezerjani pred dnevi pripravili dvoboj v veleslalomu. Goste so ekipno premagali le za sekundo in 50 stotink. Povratni dvoboj bo prvo nedeljo junija na veleslslomski progi pri čeiki koči. s V organizaciji iolskega Športnega društva Kokriki odred Križe je bilo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za učence vseh treh trži Ak i h osnovnih iol. Pri mlajših pionirkah in pionirjih so največ znanja pokazali igralci iz osnovne sole Kokriki odred. Grega Mali ter Jure Albreht sta zmagala ekipno, prav tako pa tudi Melita Albreht ter Maja Lužar. Posamično je med mlajšimi pionirkami slavila Tanja Potočnik (Kokriki odred), pri mlajiih pionirjih pa Grega Mali. V skupini učenk in učencev do vključno 8. razreda je bil boj ostrejši. Pri učenkah so ekipno slavile Mojca Teran, Maja Nunar in Jana Mladič (Kokriki odred), pri učencih pa so zmagali člani ekipe S8D Polet iz osnovne iole heroja Bračiča v postavi Dragan Manjulov, Tomaž Zabkar in Matjaž Kuhar. V posamični konkurenci je pri učenkah zmagala Mojca Teran sz K rižev, pri učencih pa Dragan Manjulov iz Bistrice. KRANJ - V ženaki drugi republiški rokometni ligi — zahod igrajo gorenjsko ekipe zelo uspešno, kar ie posebej velja za ekipi Duplje-F. Preteren in Peko, vse uspešnejše pa so agre mladih rokometaiic Alnlesa. Rezultati — 8. kolo: Peko : Novo mesto 21:9 (8:3), Olimpija : Alples 16:14 (5:7). Kamnik : Duplje 9:10 (2:7), Zagorje : Radeče 18:21 (10C12); 9. kolo: Radeče: Kamnik 22:9 (10:4); 10. kolo: Olimpija : Novo mesto 18:15 (9:7), Kamnik : Zagorje 26:22 (13N13), Alples : Duplje 14:14 (8:6), Peko : Radeče 19:7 (6:3). Vodijo rok ometa si ce I Ki polj s 17 točkami pred Pekom, ki jih ima 16, in Olimpijo s 15 točkami. Četrta je ekipa Radeč s 14, peti Alples 9, šesto Novo mesto 5, sedmi Kamnik 3 in osme Zagorje brez točke. ■I Kuhar POKAL KRANJA PREDDVORU KRANJ — Na I eto An jem tekmovanju v rokometu za pokal Kranja je sodelovalo deset ekip kranjske občine. Največ uspeha je imelo moitvo Preddvora, prijetno pa so presenetili igralci Britofa, ki so v devetih kolih izgubili le dve srečanji in sicer z zmagovalno ekipo Preddvora in Dupljami. Tretja je bila ekipa Dupelj, četrti pa kranjski Veterani. Končna lestvica za »Pokal Kranja«. Preddvor 9 8 Britof 9 7 Duplje 9 5 Veterani Kranj 9 5 Zabnica 9 4 Gumar 9 4 Sava 9 4 Krvavec 9 3 Storži o 9 2 Besnica 9 1 152:108 194:153 150:123 166:153 170:147 163:170 139:162 129:196 97:114 95:149 ■I. Kuhar MOKERC NA CELU KRANJ - V drugi moiki republiiki rokometni ligi - zahod obe gorenjski ekipi Kamnik in Zabnica uspeino tekmujeta, vodi pa ie vedno brez poraza po 16. kolu ekipa Mokerca in ima že sedem točk prednosti pred drugouvričeno ekipo Črnomlja Rezultati 13. kolo: Kamnik : Ponikve 26:24 (10:9), Piran : Mokerc 18:20 (9:10), Grosuplje : Krka 36:28 (19:10), Izola : Slovan 32:23 (21:9), Inles : Jadran 32:31 (16:14), Zabnica : Črnomelj 23:27 (10:13); 14. kolo: Krka : Izola 26:26 (15:12), Jadran : Grosuplje 24:33 (14:15), Črnomelj: Inles 36:18 (8:10). Mokerc : Krka 22:14 (7:6). Zabnica : Mokerc 19:24 (12:13); 16. kolo: Mokerc : Ponikve 21:13 (9:6), Inles : Izola 30:24 (12:14), Črnomelj : Grosuplje 21:21 (8:9), Slovan : Zabnica 31:28(15:15), Krka: Kamnik 36:28 (19:12), Jadran : Piran - ni zapisnika. V vodstvu po 16. kolu so rok ometali Mokerca z 31 točkami pred Črnomljem s 24 točkami, tretja ie Izola z 21. četrte Grosuplje s 20 točkami, peti so Kamničani z 19 točkami. Zabničani pa sesti s 13 točkami itd. .1 Kuhar Vaterpolisti kranjskega Triglava so v drugem kolu brez potrebe v igri s KPK iz Korčule izgubili pomembni točki. Igralci KPK Separovič, Žuvela in Rihter so dobro pomagali svojemu vratarju Veršiču. - Foto: D. Humer Vaterpolo LIGA PRIJATELJSTVA SE KONČUJE KRANJ - Kadeteka Uga prijateljstva se bliža h koncu. V kratkem času je bilo v Kranju odigranih kar pet srečanj. Za presenečenje so poskrbeli vaterpolisti Triesti-ne, ki so v kranjskem zimskem bazenu premagali svoje vrstnike iz Kranja. Ta poraz bo zadete Triglava potisnil na tretje mesto. Ob zmagi bi bili Triglavani lahko prvi. Izidi - Triglav : Triestina (Trst) 5:6, Kamnik : Edere (Trst) 4:4, Triglav : Videm 28:0, Kamnik : Gorica 13:2, Triglav : Kamnik 14:1. Ker vsi izidi se niso znani, ie ni končnega vrstnega reda. Pričakuje se, da bo Triglav na koncu med sedmimi moštvi tretji, Kamničani pa peti. PARTIZANSKI MNOGOBOJ V KRANJU KRANJ - Ob dnevu mladosti in ob prvi obletnici smrti Eredsednika Tita bo Partizan ranj v nedeljo, 24. maja, že petič zapored organiziral partizanski mnogoboj. Letos bo to še posebno obeleženo, saj je bil pokojni predsednik Tito dolgoletni pokrovitelj »Jugoslovanske smotre v partizanskem mnogoboju«. Partizanski mnogoboj je vsejugoslovanska akcija preverjanja telesne pripravljenosti občanov in ima enotne propozicije za vso državo. H hi GORENJCI V NAMIZNEM TENI8U KRANJ — V gorenjski namiznoteniiki ligi je letos sodelovalo osem ekip: štiri iz kranjske, po ena pa iz radovljiško, jeseni Ako, tržiike in ikofjeloike občine. Ligs je dokazsls, da strokovno in množično v namiznem tenisu zdaleč največ delajo v kranjski občini. V drugih je organiziranega dela manj, prepuščeno je lastni iniciativnosti posameznih društev. Lestvica po konačnem tekmovanju: Gumar Kranj 14 14 0 70:29 28 Triglav Kram 14 11 3 62:34 22 Jesenice 14 10 4 63:41 20 Sava Kranj 14 9 6 58:45 18 Kondor Godeiič 14 5 9 55:48 10 TVD Partizan Križe 14 4 10 38:59 8 Mošnje 14 2 12 27:64 4 Planika Kranj 14 0 14 17:70 0 FRELIH OSVOJIL ETAPO Kranjski kolesar Drago Frelih je zmagal v nedeljski deveti etapi mednarodne dirke Berlin - Praga - Vartava, ki je vodila od Prage do Mlade Boleslave (170 km). Na odlično peto mesto se je uvrstil nai drugi re-prezentant Vinko Polončič, razen tega pa je Jugoslaviji pripadla tudi ekipna zmaga. To je doslej največje presenečenje naiih kolesarjov na dirki miru. V skupni uvrstitvi vodi po deveti etapi sovjetski kolesar Zagredinov. Od Jugoslovanov je najboljAi Bulic na 40. mestu. VSI NASLOVI KRANJU KRANJ - Kadetska vaterpolska moitva Kopra, Delfina iz Rovinja, Kamnika in Triglava so se ie zadnjič v tej zimski vaterpolski sezoni zbrala v Kranju, kjer je bilo republiško prvenstvo za to kategorijo. Po pionirskem, mladinskem in članskem prvenstvu, kjer so vse tri republiške naslove osvojili Triglavani, so se pri teh uspehih svojim klubskim moAtvom pridružili ie kadeti. Ns tem prvenstvu so kadeti Triglava zmagali zasluženo in z veliko prednostjo. Prikazali so hitro in učinkovito igro, s katero so brez težav premagovali fizično močnejše in ie starejše nasprotnike. Povprečno so bili člani zmagovitega moitva leto mlajši od svojih nasprotnikov, drugo moitvo Triglava pa je nastopilo s popolno pionirsko vrsto. Izidi - 1. kolo - Triglav A : Koper 17:3. Delfin : Kamnik 7:9. Koper : Triglav B 4:7, II. kolo - Delfin : Koper 19:9, Kamnik : Triglav A 1:14. Delfin : Triglav B 17:6, III. kolo - Triglav A : Triglav B 16:3, Koper : Kamnik 5:7, Delfin : Triglav A 10:17, Kamnik : Triglav 9:5. Vrstni red - 1. Triglav 8 (64:17), 2. Kamnik 6 (26:31), 3. Delfin 4 (53:41), 4. Triglav B 2(21:46), 5. Koper 0(21:60). Prvenstvo je pod pokroviteljstvom DO Central odlično organiziral domači vaterpolski klub Triglav. Najboljši strelec turnirja je bil Borut Sirk (Triglav), za najboljšega vratarja pa je bil izbran Roman Naglic iz drugega moitva Triglava. Na tem prvenstvu so sodili Gorjan iz Renč in Avsec ter Kodek (oba Kranj). -M G LAS 20, STRAN REPORTAŽA TOnEKJ9.»,VK1ir SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA PRIVABLJA VSAKO LETO VEČ OBISKOVALCEV Gostje in Letošnja prireditev, ki vključuje tudi razstavo inovacij, na vzorno aranžiranih razstavnih prostorih predstavlja vrsto obrtnih dejavnosti v zasebnem in družbenem sektorju. V teh dneh poteka na sejmu živahna borza ponudb in povpraševanj za kooperacijo, srečujejo se obrtniki istih in sorodnih strok in si izmenjavajo izkušnje. Obiskovalce na vsakem koraku presenečajo razstavljeni izdelki, ki nastajajo v obrtnih delavnicah. Obisk sejma je koristen za vse, ki radi doma kaj sami naredijo, popravijo ipd. številni obisko 80 si z zaniman ogledali 1 jene i razstiv 4' Afanjia z moderno tehnologijo proizvaja valk pletenine, tin^T ^Sf1 tkfmne> obdržale pa so vse lastnosti pler p^trosrfkih m ernih barv in ta>iev *° zel6 iskane pri Iskra na sejmu predstaylja izdelke njeni kooperanti — obrtniki. ki ran te ža nove izdelke. Obenem tu^aj*1 NESREČE PO NESREČI POBEGNIL Komenda - V nedeljo, 17. maja, ob 21-20 se je na lokalni cesti med Komendo in Zalogom pripetila prometna nezgoda, katere povzročitelj pa je pobegnil. Anton Bergant .("roj. 1934) iz Zaloga se je s kolesom peljal od.Komende proti Zalogu, ko ga je malo pred Zalogom zbil neznani avtomobilist. Voznik po hesreči ni ustavil, da. bi pomagal huje ranjenemu Bergantu. Nesre č a v -gozdu Skofja Loka - V soboto, 16. maja, popoldne se je v Fužinah pri delu v gozdu huje poškodoval Anton Bogataj (roj." 1953) iz Fužin. Bogataj je skupaj z drugimi na zelo strmem predelu i motorno žago razžagoval od neurja podrta drevesa. Pri tem se je eno deblo skotalilo po strmini: medtem ko so ostali Se lahko odskočili, pa je deblo Bogataju zlomilo nogo in mu poškodovalo prsni koš. Prepeljali so ga v Klinični center. OTROK PRITEKEL NA CE8TO Radovljica - Na Gorenjski cesti j? v četrtek, 14. maja, ob-18.30 štiriletna Doroteja Prevc iz Lancovega z dvorišča nenadoma pritekla na cesto pred osebni avtomobil, ki ga je nlimo pripeljal Emil Papič (roj. 1955) iz Sela pri Žirovnici. Voznik je. sicer zaviral, vendar pa je avtomobil, kljub temu otroka- zadel. Dorotejo so s hujšim pretresom možgan in zlomljeno nogo prepeljali v jeseniško Ifolnišnico, od tam pa v Klinični center Ljubljana. NESREČA V KRIŽIŠČU Skofja Loka - Na križišču regionalne ceste Skofja Loka — Železniki in lokalne ceste za Binkelj se je pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil lažje ranjen 7-letnf Jani Molk iz Podlubnika. Jani se je s kolesom pripeljal skozi Binkelj proti prednostni regionalni cesti, v križišču pa ga je zad*l voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije H ara ld Fladenhoffer, ki je pripeljal mimo po regionalni cesti. Voznik je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Ranjenega Janija so prepeljali v Klinični center. r Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (13) POSEBNI VZGOJNI UKREPI Ze dosedanji zakon je poznal vzgojne ukrepe, saj je predvideval, da se voznika motornega vozila, ki je storil v krajšem času več hujših prometnih prekrškov, lahko pošlje na preverjanje prometnih predpisov in spretnosti vožnje. Novi zakon pa je dodal še posebne vzgojne ukrepe, ki naj prispevajo k boljši prometni varnosti. Namenjeni pa so voznikom, ki so v enem letu s pravnomočno odločbo kaznovani za tri ali več prekrškov hujše vrste, v katerih so bili neposredno ogroženi drugi udeleženci v prometu ali je bila povzročena prometna nezgoda. Posebni ukrepi so — obvestilo 0 nevarnosti in možnih posledicah, ki jih v cestnem prometu povzroča voznikovo obnašanje; (to naj bi bil nekakšen opomin vozniku, naj vendar spremeni odnos do nevarnega ravnanja do drugih udeležencev v prometu). Oh UMRL V BOLNIŠNICI V Kliničnem centru je v nedeljo, 17. maja, iimrl Damjan Črnilec (roj. 1963) za posledicami nesreče, ki se je 11. maja pripetila -na magistralni cesti v.Naklem. ZADEL KOLESARJA Boh. Bistrica — Koje voznik osebnega avtomobila Stanko Pintar (roj 1956),z Bleda v nedeljo, 17. maja, 14.20 na regionalni cesti pred vasjo Log prehiteval kolesarja Mirkota Ažmana iz Nomnja, ga je pri tem zadel, da ga je vrglo s ceste na travnik. 'Ranjenega kolesarja so prepeljali k zdravniku. AVTO S CESTE Jesenice — V nedeljo, 17. maja, ob 14. uri je voznik osebnega avto-m obala Janez Marinčič (roj. 1958) * Hrušice peljal po regionalni cesti od Blejske Dobrave proti Jesenicam. V levem nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokrem vozišču zaneslo s ceste, da je avtomobil zdrsnil kakih 8 metrov pod cesto. Huje ranjenega voznika so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. S SODIŠČA »Suho tankanje Na tri leta zapora je bil objsojen Stanislav l kun, ker je 15 prodajalcev na Petrolovihbti skih črpalkah po Gorenjskem nagovoril za tankanje« - Drugi so dobili pogojne kazni Stanislav Markun, star 30 let, doma iz Šenčurja je bil konec leta 1977 in v začetku 1978 zaposlen kot strojnik in vzdrževalec pri K0GP Kranj, med' drugim je za svoj delovni stroj kupoval tudi gorivo, in sicer na naročilnico. Ko je sredi februarja 1978 prenehal hoditi na delo, mu je ostalo še nekaj naročilnic. Domislil se je. da bi jih lahko uporabil tako, da bi »kupil« plinsko olje, denar, ki bi ga kasneje po naročilnici plačal KOGP, Tozd Gradnje pa bi si lahko takoj s — poziv na posamične ali skupinske razgovore; (razgovor ho seveda potekal o storjenem prekršku, voznik pa se bo ob tem seznanil z nevarnostmi, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem v prometu), — napotitev na predavanja ali predvajanje filmov s področja prometne varnosti; (gre za vzgojni ukrep širšega obsega, predavanje pa bo prilagojeno značaju kršitev in posledic ali možnih posledic, ki bi zaradi tega lahko nastale), — napotitev na preverjanje prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji z motornim vozilom; (to bo zahteven ukrep, saj bo moral voznik ponovno in temeljito dokazati znanje in spretnosti, ki so potrebna za varno udeležbo v cestnem prometu). Če voznik ne bo uspešno opravil zahtevanega preskusa, bo začasno ob vozniško dovoljenje, napoten pa bo tudi na ponovno preverjanje znanja- in spretnosti. Zakon predvideva možnost uporabe tudi drugih vzgojnih jjkrepov, vendar pa bodo zajeti v posebnem predpisu. Navedeni ukrepi bodo uporabljeni na podlagi posebej predpisanega vrednotenja teže dejanj pri storjenih prekrških in njihovega vpliva na nastajanje prometnih nezgod- Za vsak prekršek bo določeno ustrezno število točk v sorazmerju s stopnjo nevarnosti dejanja. Kadar bo kateri od ukrepov izrečen zoper poklicnega voznika, bo p tem obveščena, tudi organizacija ali organ, kjer je voznik zaposlen. Če se ho voznik izogibal ukrepom, ki jih je dobil pristojni organ, ali jih bi zavračal, se mu bo začasno odvzelo tudi vozniško dovoljenje. prodajalcem razdelila. Poskusi «' več bencinskih črpalkah po renjskem in kar petnajst prod cev je. bilo pripravljenih M način tudi nekaj zaslužiti V bližno enem mesecu je Markun naročilnice kupoval od it litrov motornega olja. včasih p* več - okoli 800 litrov laaak olje, ki je seveda ostalo v Petrok* cisternah, sta si s prodajalcem \ je uspel nagovoriti, takoj m Na sodni- obravnavi pred te sodiščem v Kranju so sker prodajalci trdili, da je olje vendar pa ja Markun pni.-.-. črpalko z osebnim avtomobil«1 olja niti ni imel kam dan SkS • zneski, ki so jih dobili prodaji* »uslugo«, niso bili veliki - 0018« do" 600,00 din, medtem ko n B*B ali več spravil Markun. Na U m je Markun kupil za nekaj vec 17.800 din plinskega olja. ki seveda ostal na Petrolu. * denarja, to je 12.200 din pa je k v Markunov žep. Toliko mor« po sodbi temeljnega sodijo* Kranju Markun tudi vrniti rVttol* tozd trgovina na dmbno K-r ostalo pa prodajalci Sodišč* < Markuna zaradi napeljevanj* « kaznivemu dejanju zlorabe pokfca obsodilo na 3 leta zapora. Ker pa * bil Markun že obsojen na 8 let zapora in to kazen prav sedaj pa staja, mu je sodišče izreklo enotno kazen 10 let in pol. Od obtoženih prodajalcev je sodfcV petnajst spoznalo za knve kaumep dejanja zlorabe položaja m jih *• sodilo na tri do štiri jn pol n**"* zapora pogojno za dve leti JBUHttJA1S81 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE _21.STRAH.OLAS VEDNO VEČ JE NAVDUŠENCEV ZA DOPUST POD PLATNENO STREHO, SAJ JE RESNIČNO SPROŠČEN INTUDI BOU POCENI ~ 0^'~ -e^V5*1 %v£\^ ^«V\Nl V'~" POGLEJTE.KAJ LETOS LAHKO STORITE 5^ . v v\\« ^&V>*- _„a m -c-t * * * tpc>> »SJ* ******** m 1 v %\ W i*' J.^ -4Wr ?jbm 1^*0 edni tnena lahka in prožna m mi 02 O L, AS22.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE T0NEK.11MIUI1 emona globtour SEJMI MUENCHEN: IFAT, - 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo »n zimsko službo avtobus, 3 dni, ODHOD 24. 6. 1981 MUENCHEN: ELEKTRONIKA, 3 dni, odhod 1. junija 1981 DUESSELDORF: mednarodni sejem RUDARSTVA, letalo, 4 dni, odhod 15. junija 1981 f LETNI ODDIH '81 OB MORJU: Slovensko Primorje, Istra, Dalmacija, otoki V GORAH: ob vznožju Julijskih Alp, na obeh straneh Karavank, na planini Tari V ZDRAVILIŠČIH: Čateške in Dolenjske Toplice ter Radenci OB BLATNEM JEZERU na Madžarskem ČEŠKOSLOVAŠKA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA Izleti v najzanimivejše kraje Češke, Slovaške in Moravske skozi vse leto. Pozimi smučanje na Visokih in nizkih Tatrah. IZLETI Organiziramo izlete po domovini in tujini za zaključene skupine INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR Bled, Cesta Svobode 9, telefon: (064)"77-790 GLOBTOUR Ljubljana, Trgovska hiša Maximarket, Trg revolucije 1, tefefon: (061) 20-029 Gosposvetska 4, telefon: (061) 311-164 Šmartinska 130, telefon: (061) 44-177, 41-595, 41-325 ter vse ostale poslovalnice Globtour v Jugoslaviji KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n.sol.o. objavlja prosta dela in naloge V TOZD OBRT b.o. SLIKOPLESKARJA - več delavcev PEČARJA - več delavcev Pogoji: - poklicna šola ustrezne stroke. Poskusna doba traja dva meseca V DS SKUPNIH SLUŽBAH HIŠNIKA V DOMU DRUŽBENEGA STANDARDA Pogoji: — poklicna šola kovinske, elektro ali lesne stroke, — izpit za kurjača centralne kurjave in šoferski izpit B kategorije, — poskusno delo traja dva meseca. Za vsa zgoraj navedena dela se združuje delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Obrt oziroma DS Skupne službe, Kranj, P rimsko vo, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa. zavarovalna skupnost triglav Kranj IZVRŠILNI ODBOR zbora delegatov temeljnih rizičnih skupnosti pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV n.sol.o. Ljubljana, Gorenjska območna skupnost n.sol.o. Kranj razpisuje prosta dela in naloge VODJE ODDELKA ZA ZAVAROVANJE OSEB (delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostjo). Za vodjo oddelka za zavarovanje oach i« l.kk« :__ ba, ki poleg aploinih pogojev i^afet «ST^l' pogoje: »••*■■* da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske snwn da ima 5 let ustreznih delovnih izkuftenj da je družbenopolitično aktivna, zavzeta aa »„j socialistične družbe, samoupravnih družbenuS^E^T SU?*nm zitiven odnos do dela. sodelav.-ev in d.?£^£2 ,B*",r*J sredstvi. ^"f" •"arjenui / dr Dela ve« za razpisana dela in naloge h« izbran za 4 k*ta oddelka za zavarovanje nftW. 2. da se zavzema za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov, J. da na podlagi dejanskega zavzemanja in rezultatov dela uživa ugled »^"Pfjffi.. 7fl sociaii. 4. da ima moralno politične kvalitete, ki se odražajo v politični in akcijski op^eljenost1 zasotia stično samoupravljanje in revolucionarno smer ZKJ; v prispevku utrjevanja »^SVS in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; v izvajanju ustave in zavzetosti za razvijanje samoupravnih odnosov ter delitve po delu; , , rj, ,„„_„.,*«.♦; 5. da ima moralno-etične kvalitete, ki se odražajo v odnosih do dela, ^^f&SS^S^SS za spoštovanje zakonitosti, poštenosti, odgovornega gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter spo-sposobnosti povezovanja pravic z obveznostmi in odgovornostjo: 6. da izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih zahteva zakon. Delavec na razpisana dela in naloge bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge v 15 dneh po razpisu i zaprti ovojnici na naslov: Zavarovalna ^upnostTri-glav, Gorenfrka območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2 - razpisna komisija za imenovanje direktorja območne skupnosti. Prijavljene kandidate bomo o rezultatu razpisnega postopka obvestili v 15 dneh po oprav-ljeni izbiri. REPUBU8KI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAHUn Komisija za kadrovske zadeve **»*AMB0 Ljubljana, Zupančičeva 3 centru za Objavlja prosta dela in naloge v Republiškem no usposabljanje v Poljčah 1 DVEH SNAŽILK 2. POMOČNIKA KUHARJA - nadomeščanje delavke na porodniške« Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati osnovno šolo. Kandidati morajo izpolnjevati tudi merila in pogoje predpisane n kom o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega noLn.„ i sko obrambo (Ur. list SRS št. 6/77). Delovno raar»rjebZ nimi kandidati sklenili pod 1. — za nedoločen čas pod 2. - za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniški pustu) s polnim delovnim časom in poskusnim delom mi sec. Pismene vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi kadrovska služba sekretariata 15 dni po objavi. Vlotre m na naslov Republiški sekretariat za ljudsko obrambo! Zupančičeva 3. KRAJEVNA SKUPNOST Skofja Loka — mesto KRAJEVNA SKUPNOST Kamnitnik Svet KS Skofja Loka - mesto in svet KS Kamnitnik razpisujeta prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI a polnim delovnim časom, za vodenje strokovnih in administrativnih del za KS Skofja Loka - mesto in za KS Kamnitnik (1 delavec) Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati: - višja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, - moralno politična neoporečnost ter aktivnost v družbenopolitičnem življenju Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu Sa naslov Krajevna skupnost Skofja Loka — mesto. Mestni trg 38, kofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMLJA Bled Razpisna komisija za imenovanje pomočnika ravnatelja osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — pedagoška izobrazba po 96. členu ZOS, — 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževalnem delu, — opravljen strokovni izpit, — organizacijske sposobnosti, — družbenopolitične in moralno-etične vrline Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa s pripisom » za razpisno komisijo«. JESENICE objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA Pogoji: - srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekaw#- ske smeri, — znanje strojepisja, — dve leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih — enomesečno poskusno delo Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delov** časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi t.-dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na nankT upravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Titova« DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge NOČNEGA VRATARJA Pogoji: — poznavanje varnostnih predpisov, — osnovno znanje o ravnanju z električnimi in vodovodnimi instalacijami Rok za prijave kandidatov je 8.dni po objavi 19 MAJA 1981 saM .23. STRAN. O OGLASI telefon 23-341 WDAM 'rodim električne ORGLE tiger i dvo-manualne. Se v garanciji, feiaacije po tel. 61-845 4433 lanski ceni prodajamo PE-*0ONIJE - BRSLINKE in * VRTNARIJA v Šenčurju 4255 tadam viseče PELARGONIJE aijme). VRTNARIJA Ganzi.Podbrezje 135 4462 *-xlam KONJA - PONIJA in beSLAMOREZNICO. Sutna 32. mt 4603 Sam PAJKA fahr, na dve vre-iZilog 40, Cerklje 4670 '•odam malo rabljeno SEDE2NO tf.VITURO. Sifra: Moderno 4671 p/dno prodam kuhinjsko razteg-UMIZO Ul. Tončka Dež mana 2. «Mwnje 18, Kranj 4672 TASTOV klasični PARKET, **bi. Informacije po telefonu *«5-537med 8. in 9. uro 4673 Ido prodam motorno KOSIL-(bencin — petrolej), z vola-fl*Štiri kolesa »BARTOLINI«. Janez. Brest 16, Ig pri 4674 nov bel prenosni TELE-pika. Ponudbe z navedbo NmIov v oglasnem oddelku. 4675 jn borove PLOHE. Keršič gp. Duplje 68 4676 un 100 kv. m smrekove sten-OBLOGE, 9 cm (napuSč). Kun-125, tel. 74-808 popoldan. 4677 o prodam ŠOTOR — priko-elefon 064-61-809 popoldan 4678 dva lipova DEBLA. Ponad Skofjo Loko 4679 kombiniran OTROŠKI !K Pintar, Kamnitnik 5, Loka 4680 mćmobelo KRAVO, ki bo v teletila. Podbrezie 19 4681 prodam STRESNO OPE-C. na Brdo 18, Kranj 4682 _ novo 80-basna HARMO-»lodija in 50 kv. m izgotov-^hega NAPUŠCA - »PO-L Informacije tel. 23-025 4683 700 kg SENA in MOR-PRAŠIČKE. Zefran Francka, 13 pri Naklem 4684 tku junija prodajam 0 BETONSKO OPEKO E, od rušenja hiše. Justin, 75, Skofja Loka 4685 prodam novo MOTOR-huaqvarna 480. Informa-H tel. 74-130 od 15. do 16. ure 4686 MOTORNO 2AGO stihi, težko 7,5 kg. Goričan Terezi-va 4, Radovljica 4687 40 kv m GRADBENIH TOV in PUNTE. Infor-dopoldan po tel. 77-951, po-Gorje 3 4688 5 tednov starega BIKCA, in 1 kub. m smrekovih "Vodje 52/aL Šenčur 4689 otroški ŠPORTNI VOZI Žagar, Moša Pijade 44. 4690 n 3500 kosov STREŠNE (E model kikinda 333. Tele-m 4627 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, primerno za ležišče Telefon 064-60-789 dopoldan od 9. do 12. ure 47i2 Prodam približno 2 kub. m DESK za napušč - »POBJON« Vidmar. Tekstilna 5, Kranj 4713 KUPIM Kupim ELEKTROMOTOR. 11-15 kVV. Zaplotnik. Letence 15. Golnik 4691 Kupim ali si izposodim (proti odškodnini) 2 kub. m DESK za opaže. Cenjene ponudbe pod: Deske 4692 VOZILA Prodam motor TOMOS 18. rabljen dve sezoni tel. 23-954 R-16 - TL in ŠPORTNO KOLO. prodam ali zamenjam za gradbeni material. Kurnik. Tržič, Bistrua 41, ali dopoldan tel. 50-260 -- int. 378 4488 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971, za 17.000 din, v voznem stanju Košir, Poljane 59 nad Skofjo Loko 4493 Prodam avto PZ-125, po ugodni ceni. Kokrški log 14, Primskovo -K ran j 4494 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Zupane, Predoslje 142 4533 Prodam PONY EXPRESS. Visoko, 92, Šenčur 4535 KATRCO, letnik 1978, prodam cena 10,5 SM. Suhadolnik Boris, Pot na Josta 39, Kranj, tel. 24-206 4633 Po ugodnih cenah imamo na zalogi krmila za krave molznice v skladišču KZK pri železniški postaji Kranj. .Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, v odličnem stanju. Posavec 25/a, Podnart 4393 Prodam MOPED tomos 14 TLC ali zamenjam za TOMOS cross. Ko-renčan, Podbrezje 17 4394 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRESS. Ravnikar, Stara Loka 37, Skofja Loka 4695 Prodam R-8, letnik 1970. Ogled v popoldanskem času. Radon, Cankarjeva 2, Tržič 4696 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, v voznem stanju. Breg 2, Komenda 4697 Kupim rabljen voznikov SEDEŽ za P-126. Telefon 26-096 4698 Ugodno prodam ZASTAVO 750, cena 1,5 SM. Kopač, Senično 20' Tržič 4699 Prodam AUSTINA, po delih, letnik 1970. Jakopič, Blejska Dobrava Trata 85/d (tel. 81-491) 4706 Prodam MOPEDA: tomos 15 in APN-4, v dobrem stanju. Podkoren 5. Kranjska gora 4701 Prodamo dobro ohranjeno ZASTAVO 750, izklicna cena 50.000 din AVTO-MOTO DRUŠTVO ŽELEZNIKI. Ogled vsak torek od 17. ure dalje. 4702 FORD ESCORD 1300 XL, letnik 1971, odlično ohranjen, prodam. Ko-vor 24, Tržič, ali tel. 061-340-243 od 14. do 14.30 4711 ZASTAVO 750, po delih, prodam Lanišek Andrej, Adergas 27, Cerklje 4714 Prodam NSU 1200, v voznem stanju. Babic Silvo, Bistrica 93, Tržič 4715 NTRAL Goaunska in trgovska delovna organizacija »CENTRAL« KRANJ objavlja proste delovne naloge in pravila 1 STROJNEGA KNJIGOVODJE II. 2. REFERENTA ZA OSNOVNA SREDSTVA IN DROBNI INVENTAR 3 KURIRJA (skrajšani delovni čas - 4 ure) 4 CI8TILKE 5 NATAKARJA 6 KUHARJA 7 SOBARICE i VODJE MALEGA GOLFA (sezonsko delo - za določen ftas) 9. TRANSPORTNEGA DELAVCA |0M: >4L - administrativna šola (2 letna) - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj M 2. - ekonomska srednja šola - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 7., 9. — osnovna šola >WI.,f.,8. — gostinska šola ustrezne smeri mm kandidati za opravljanje delovnih nalog pod točko 1., 2., 5., 6. in '•(Aoopravljali 3 mesece, ostali pa 2 meseca poskusnega dela. kk a prijavo z doka sili o izpolnjevanju pogojev je 15 dni po ttni oglasa. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni ''ista Izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijave. ISKRA Široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Otoki 21 64228 ŽELEZNIKI Po sklepu DS z dne 3. aprila 1081 objavljamo licitacijo prodaje: TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM-5500 — karamboliran v nevoznem stanju. Izklicna cena je 100.000 din. Prometni davek plača kupec. Ogled tovornjaka je eno uro pred licitacijo, ki bo 22.5.1081 ob 11. uri za družbeni sektor. Po preteku ene ure pa za vse ostale. STANOVANJA I oriY jeseni oddam novo dvosobno STANOVANJE (64 kv. m) Planina - Kranj. Šifra: 22 4704 Pr°dam eno in pol sobno STANOVANJE pri Vodovodnem stolpu. Naslov v oglasnem oddelku. 4705 ori?amemam dvosobno komfortno STANOVANJE, v I. nadstropju v Stepanskem naselju, za večje z vrtom v Kranju. Tel. 061-326-763 popoldan 4706 1 POSESTI eofovfamM ^0 V bHŽini KranJ«. ™ gotovmo. Naslov v oglasnem oddel- bliLTi2roWZ)\Zid,Jiv° PARCELO,4pri2 PARCP??? kl xm> na sončni ali če• kS-L- h,ŠO na območju Rate-štoo-A^in? «ora-Martuljek. Pod airro. Resni kupec 4707 ZAPOSLITVE REZKAS.trJrega ORODJARJA al 1 i >)• Ponudbe" pod: V Kranju 4708 nm?n?.r?£S? uposlim več DELAV-,Y ? 1 DELAVK za dela v vrtnariji, (lahko upokojenci). Možnost hrane in stanovanja. Aljančič Janez, Križe 16 4710 OBVESTILA SERVIS: za čiščenje »tepihov«, tapisoma in itisona. Čistim za zase-ni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 2224 ZAHVALA zahvali za pokojnim očetom URBANOM DOLENC, je bilo pomotoma izpuščeno: »Iskrena zahvala sosedom za vso pomoč«, ter se jim opravičujemo! DOLENČEVI! 4703 Izdaja ČP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, m ose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju: Številka 51500-s0s-319»» - Telefoni: n. c. 43-341, glavni urednik, odgovorni urednik m uprava 21-835, redakcija 21-860 komerciala - propaganda, naročnina, m? j,0*!*"1 In r**unovodstvo 23-341. ■ravIgMlsa polletna naročnina 40U,—