Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulioo štev. 15.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Šoatatopna petlt-vrata t kr., pri vefikratnom ponavljanji dajo ao popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
Štev. 75.
V Ljubljani v Četrtek, 29. maja 1884.
za IJubljano
v upravniStvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosec 60 kr., poSiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S l.junijam prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to ueini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec ....................gld. —‘50
do konca	septembra ................. 2'—
11 i,	decembra ......	„	3'50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po poiti:
na mesec ....................gld. —'85
do konca	septembra.................. 3-25
d „	decembra..............„	S'85
0 ruski politiki.
„Kedar ljubiš, ljubi iz celega srca, kedar pretiš, misli na resnost; kedar žališ, žali kolikor mogoče globoko; kedar biješ, udari, da zaboli'; a kedar se prepiraš, bodi korenjak11.
—	tako pel je ruskemu narodu iz duše gla-soviti pesnik T o 1 s t oj. Rus — v mislih imamo pač le veliko maso narodovo, - Rus ljubi svojega cara iz celega srca; on je njemu uzor dovršenosti ; vse, kar je dobrega v državi, pripisuje on njemu, a vse, kar je slabega, to je delo brezvestnih uradnikov, to spodtika Nemcem in Židom. Tako veruje ruska masa. In ta ruska masa, ki daje moč, o danih prilikah rušečo moč, ta masa nima še niti pojma o bitnosti ustave. Vse, kar se govori o potrebnosti ustavnih odnošajev v Rusiji, vse to so torej gole fraze in predsodki, ki se nam zde podobne bolniku, kateri išče analogije med svojo in svojega prijatelja boleznijo ter ga na-
Listek.
Bedna obitelj.
(Velikomestna slika. — Spisal Silvanus.)
Strašna zimska noč je nocoj. Ledena burja razpršava obilo naletujoči sneg; zdaj zažene ga v bogate prodajalnice okna, zdaj zopet v stekla plinove svetilnice, da kar luč ugasuje. Žgoče je mraz, pod nogami tenko škriplje sneg. Ni še pozno zvečer, vender se «a ulici cesarske stolice, sicer najbolj obiskovani ulici, le časi prikaže, skrbno se v gorko obleko zavijajoč človeška podoba, katera pa takoj zopet hitro izgine za voglom,
—	domov hiti v zakurjeno sobo, k svojim dragim. Kdo bi tudi nocoj v tem mrazu potikal se dolgo po ulicah. Nocoj mog<5 prebivalce izvabiti iz stanišč samo najnujnejši opravki — ali uboštvo.
Pod plinovo svetilnico tam na voglu ulice stoji naslonjen mož, še krepak mož, vender mu glava visi nekako obupno na prsi. Slaba, obnošena, tu in tam, osobito na komolcih uže
govarja, naj rabi isto zdravilo, s katerim se je on lečil. Ako je ta prijatelj razumen človek, iskal bode najprej uzroke svoji bolezni in njen obseg ter še le potem rabil lek v dozah, ki ugajajo njegovemu organizmu.
Ruska država ima v svojem sedanjem ustroji zares mnogo bolnih delov, ali nedvoj-beno je tudi to, da imajo mnoge teh boleznij uzrok svoj v prevelikih dozah, katere je rusko društvo zavžilo jedno za drugo, v prekratkem času za tako širno in raznorodno carstvo. To je ključ denašnjim nezgodam v Rusiji. Bori-telji, podobni onim nedavno od vlade ustavljenih „Otečestvenih zapiskov" ali pa genev-skega „Voljnega Slova" in „Narodne volje"
—	niso narod ruski, niti zastopniki njegovi. To oni sami dobro vedo in radi podizajo roke, da usmrtč reprezentanta denašnje ruske državne misli in da potem lebko porekč narodu: tudi car je samo navaden smrten človek! Ali ruski narod uživel se je uže preveč v svojo tradicijo, preveč je občutil carsko moč, počenši od uničenja »zlate horde" tj& do oslobojenja ruskega kmeta, ubozega „mu-žika“, da bi se mogel omajati v svoji vernosti ter izgubiti spoštovanje pred carskim veličanstvom. Ko je lani car prišel v Moskvo, čuli so se v narodu glasovi: „Gorjt5 tujcem in škricom, dogodi-li se earu kaj žalega!" To je pač karakteristična grožnja!
V očigled teh odnošajev morajo prave državne reforme v Rusiji započeti tam, kjer paragrafski reformatorji mislijo, da treba svr-šiti. Državna moč Rusije ne izteka od državnega sovetnika k seljaku, nego narobe. V tem smislu izrazil se je tudi najboljši poznavalec ruskega narodnega življa, slavni Turgenjev, rekši o caru Aleksandru III., da bode v prvi vrsti pozornost svojo posvetil masi naroda, zmanjšal državne troške, uničil korupcijo ter omogočil, da se kmetski živelj okrepi duševno in materijalno.
Ono torej, kar nam lahkoverno časnikarstvo hoče predstaviti kot slabost Rusije, ono ravno je njena moč. V dobi Napoleonove invazije na
raztrgana črna obleka pokriva mu slabo život; kar mraza trepeče na vseh udih; zdaj stisne krčevito roke v žep, zdaj dene jih zopet pred usta, diha v&nje, da bi si ogrel nekoliko otrple svoje prste. Idi, mož, domov v zakurjeno sobo, privošči si dobro večerjo ter podaj se k počitku potem, kaj postopaš v mrzli tej noči po ulicah. Mraz je, sila mraz!
„Vse je tiho in mirno! Od nikoder žive duše. Kakor bi se me bali, se me nalašč ogibali. O nebo, tolike pokore, tolike bede nisem zaslužil. Čuj, tam nasproti v palači doni veselo godba, plešejo in pritrkavajo si na zdravje z dragimi vini. To je hudo! A. .. .“ Tako govoril je mož pod plinovo svetilnico, najedenkrat pa utihne ter se ozre v nasprotno ulico. Kdo ga je motil v samogovoru? Iz ulice nasproti tam prihaja gospod, bogato oblečen, mimo plinove svetilnice gre.
„Gospod milostni, usmilite se siromaka, ne berača, ne lenuha, ne potepuha," govori mož pod svetilnico ter nastavlja mimoidočemu roko, ponižno stoječ pred njim. »Tu!" in gospod dene prosilcu nekaj drobiža v roko.
„Tisočerni blagoslov iz nebes na vas!"
Nemškem pretili so »svobodni" nemški mestjani zapovednikom svojih posadk, naj jih ne razpostavijo bombardovanju, ampak naj jih izročž bližajočemu se osvojitelju, ker oni da so v prvi vrsti »mirni državljani." Ruski mužiki rajše so sežgali svoje seno nego-li ga prodali za drag denar Francozom; uničili so živež, zapalili svoja sela ter s tem odvrnili pretečo nevarnost od svoje domovine.
Po vsem, kar smo rekli do sedaj, ako se sploh more govoriti o ruski kulturi v modernem smislu, je to kultura specifično ruska, koja svojim načinom more delovati na razvoj ruske države in naroda, ki pa ne more vplivati na starejše evropske narode, tudi ne na slovanske. To morali bi pomisliti tudi oni obrekovalci, kateri posebno avstrijskim Slovanom podtikajo pogostoma težnje in namere, nestrinjajoče se z državno idejo avstrijsko. Ono, kar je špecijalno kulturno-za-padnjaško, to je nam mnogo bliže, a ono, kar je rusko-kulturno, identifikuje se toliko z verskimi odnošaji, ostaje tudi preveč rusko, za nas nesprejemljivo, brez vsakega vpliva.
Državniki ruski so to pač uže uvideli, in pogled mogočnega ruskega orla ne obrača se več proti zapadu, razpel je temveč svoja krila nad vzhodom: v Aziji išče Rusija terrain razširjanju svojega gospodstva. Carigrad, nekedaj glavni smoter ruskih poželjenj, izgubil je prejšnjo svojo važnost, odkar so se Rusi na potu skozi centralno Azijo toliko približali angleškemu biseru, bogati vzhodni Indiji; Carigrad niso več vrata, skozi katera jediuo se more dospeti v azijski raj; krajša pot, brza železnica popelje sedaj severnega medveda od obal ledenega morja v solnčnati jug. Širno ozemlje med Sibirijo, Kitajem, Indijo in Perzijo pokorava se večim delom uže sedaj ruskemu žezlu in vedno prihajajo nove vesti, da se je ta ali ona pokrajina podvrgla bodi si šiloma, bodi si svojevoljno ruskemu vplivu. In prav je tako. Rusija poklicana je, da v teh pokrajinah vrši imenitno nalogo, da izvrši kulturno misijo tam, kamor
ječi hvaležno prosilec ter hoče darovatelju poljubiti roko, a ta jo odtegne ter hiti dalje, porosile pa so mu jo vender prosilčeve solze, hvaležnosti solze.
»Berač — toda sila!" zdihne mož pod svetilnico, otre si z rokavom solze ter naglo izgine za voglom v prodajaluico, kupi za darovani mu denar kruha, potem pa hiti, kakor bi mu gorelo pod nogami v temno ulico, v hišo ob voglu v tretje nadstropje, v borno stanovanje svoje
»Ana, tu je kruh, kruh! Kaj pa najino dete? Kako je angeljček moj?" kriči veselja naš znanec izpod plinove svetilnice, Emilio, ter z jedno roko tišči ženi kruh v naročje, z drugo pa boža otroka svojega.
„Kje si dobil to, Emilio, kje? Morda si dobil kaj dela?" vpraša žena.
»Gospod doli na ulici . . . pošten denar, oh!" vzdihne mož, le pretrgane stavke izgovarjajoč.
»Tako daleč je prišlo! Beračil si ",
zaječi žena, bolesten glas, polijo jo solze, obile solze, strastno pritiska k sebi dete svoje ter je poljublja. Emilia pretresel je ženin obupen glas tako, kakor bi mu bil zasadil nož
žarki prosvete do sedaj še niso prisvetili. Vsakdo mora priznati, da je Rusija to misijo do sedaj tudi vestno izpolnjevala navzlic nespametnemu kriku, katerega zažen6 angleški kramarji, kakor hitro ruska država stori nov korak v centralni Aziji. Ta krik našel je svoj odmev tudi v angleškem parlamentu, kjer je neki član zbornice interpeloval vlado, kaj da namerava storiti proti napredovanju ruskega vpliva na mejah vzhodne Indije. Lord Fitz-ma urice potolažil je sicer dotičnega poslanca rekoč, da Rusija angleškemu gospod-stvu v Aziji do sedaj ni nevarna, da pa bode angleška vlada pazila na vsak ruski korak ter da bode v slučaji nevarnosti tudi znala braniti svoje pravice.
Da se reši roparskih napadov sovražnih mejnih plemen, prisiljena je Rusija, raztezati meje svoje čim bolj proti jugu in vidno je, da bode prišel morebiti v nedaljni prihodnosti čas, ko se bodo jeli križati ruski in angleški interesi. Borba, huda borba med Rusijo in Angleško je potem neizogibna.
Na kateri strani bodo v tej borbi naše simpatije, ako se ohranijo sedanji prijateljski odnošaji s silnim ruskim carstvom, o tem pač ni dvojbe. Po rusko-turšk vojni skalilo se je bilo sicer za nekoliko časa zgodovinsko prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo; toda v najnovejšem času postale so razmere med obema državama zopet po vsem prijateljske in srčne, in čvrsto upamo, da bode to prijateljstvo ostalo trajno. Kot Avstrijci torej in kot sorodniki ruskemu narodu se moremo le strinjati z uspehi ruske politike v daljni Aziji.	—gl—.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Sesija državnega zbora je torej zaključena. V včerajšnji seji gosposke zbornice izjavil je koncem sednice ministerski predsednik grof Taaffe, da po nalogu Njegovega veličanstva cesarja državni zbor preloži na ne še določen čas. Neposredno pred oficijal-nim zaključenjem pokazal se nam je nov dokaz, da med zjedinjeno levico zbornice poslancev in ustavoverci gosposke zbornice ni nikake zveze. Zakon o melioraciji, kojega na-daljno parlamentarno razpravljanje je levica označila kot »protiustavno11, bil je včeraj na dnevnem redu gosposke zbornice, in nikdo ni niti poskušal zastopati mnenja zjedinjene levice; da, cela ustavoverska stranka gornje hiše glasovala je za „protiustavni“ predlog.
Kakor smo uže poročali, sestal se bode lirvatski sabor dnč 5. junija. Oglejmo si zaradi tega nekoliko razmerje posameznih strank hrvatskega deželnega zbora. V saboru zastopanih je pet strank, in sicer: narodna (vladna) stranka, neodvisna narodna stranka, stranka prava, rede Starčevideva stranka, Srbi in skupina tako zvanih divjakov, to je
v srce. Kakor omamljen pade na stol, podpre trudno svojo glavo v roki ter dolgo zrč srpo pred se: Povsod revščina, pomanjkanje, beda, obup — nič tolažbe! Ko se izbudi Emilio iz težkega premišljevanja, hoče tolažiti ženo svojo, pristopi k njej, dvigne jej ljubeznjivo glavo, ki jej je visela čez dete, — toda Ana ni potrebovala več tolažbe. Preobile bridkosti prenašati ni več moglo njeno srce. Ana je bila mrtva!
Tedaj pa, ko se je to godilo v tretjem nadstropji, zbrana je bila v pritličji iste hiše v zakotni gostilnici vesela, divja, pijana družba, postopači in lopovi.
„Mi pa hočemo imeti godbo in petje!“ culi so se hripavi glasovi, „gostilničar , duša črna, pripravi nam godbe ali petja, inače razbijemo ti goljufivo glavo, duša črna, saj nas poznaš!"
Tedaj pa je sprevidel gostilničar, da se ne bode mogel vstavljati tem gostom in prišel mu je na misel Emilio. »Kaj, ko bi šelpčnj? Nekdaj bil je gledališki pevec, baje dober pevec, gotovo si bode rad zaslužil kak krajcar, da zapoje tej »izbrani" družbi. Hi, hi! Plačajo pa ven-
onih, ki se niso pridružili nobeni saborski stranki. Vse slednje štiri stranke skupaj po številu ne dosegajo narodne stranke; vidno je torej, da bode narodna stranka tudi v prihodnjem saborskem zasedanji lehko obvladala terrain ter zaprečila kake si bodi izgrede Starčevičevcev. Ker je v zadnjem času med neodvisno narodno stranko in stranko prava nastal hud razpor, pač ni misliti na skupno delovanje obeh. Narodna stranka imela bode torej priliko, da v prihodnji saborski sesiji začne enkrat resno baviti se s toliko potrebno notranjo reorganizacijo. Ne stori-li tega, potem se bližajo politične in društvene razmere nevarnemu raztvorenji.
Tuje dežele.
Včeraj smo poročali, da je Nemčija vzela pokrajino Angra Pequena v svoje varstvo. Angleži, ki so prej radi te zadeve toliko ropotali in žugali, kako bodo znali braniti svoje pravice, ne ustavljajo se temu činu ter pravijo, da jim je nazadnje Nemec vender-le prijetnejši sosed nego-li Holandec. Pač lehko umljivo, da si Angleži nečejo nakopati novih sovražnikov, ker jim uže v Egiptu tako huda prede.
Konferenca sestala se bode po najnovejših poročilih najpozneje v drugi polovici prihodnjega meseca. Turčija sprejela je predlog o konferenci s pogojem, da se ne omenja niti protektorat, niti osvojenje Egipta; v nasprotnem slučaji zapustil bi zastopnik Turčije nemudoma konferenco.
Iz Sudana prihaja vest o precejšni zmagi Egipčanov nad Mahdijevimi pristaši. Guverner dongolski porazil je ustala plemena ter jih celo prisilil, da plačajo višji tribut nego-li do sedaj. Sedaj je srednji Egipt popolnem oproščen ustašev.
Dopisi.
Iz Komende 26. maja. (Izv. dop.) Lep dan je bil včeraj, nebo je bilo mirno in žarko solnčice je sijalo tako ljubo in milo! Tudi mi smo bili veseli, kajti počastili so vrli Kamničani nas in našo okolico se svojim pohodom. Napravila je namreč ta dan kamniška čitalnica in ž njo v družbi pevsko društvo „Lira“ izlet iz mestnih zidov k nam na kmete, v našo Komendo.
Z radostjo v srci pozdravili smo naše gospode sosede. — Naši fantje so olepšali gostilnico z narodno trobojnico in pri vhodu pa so postavili dvoje mlajev; zabava bila je izborna, melodični glasi vrlih pevcev »Lirašev" kakor tudi dobro vbrana godba so nam krajšali čas.
Le prehitro tekle so veseli družbi skromne ure, — ob sedmi bilo je odločeno odriniti proti domu. Pred odhodom napil je gospod Močnik kot namestnik čitalničnega predsed-
der le, in kaj mi mar, kje dobodo denar!" Tako si je mislil gostilničar ter tolažil družbo, da jej hoče izpolniti željo. Takoj odpravi se v tretje nadstropje ter stopi v Emilijevo sobo, ne da bi bil prej potrkal.
„Spodaj je družba, Emilio, petje bi rada poslušala. Pojdi in poj jim. Plačali ti bodo!" govori gostilničar.
Tedaj pa je Emilio ravno položil mrtvo ženo svojo na posteljo, slonil je nad njo ter jej poljubljal bleda ustna; trgalo se mu je srce.
„Ne morem — Ana je mrtva!" izgovori težko Emilio.
»Kaj, če je mrtva! Jedna nadloga manj. Peti pa moraš, družba zahteva od mene, in ti moraš. Saj veš, da si mi za stanovanje dolžan za dva meseca. Ti moraš iti z menoj ter peti družbi, drugače izpodim te še danes na ulico!" deje kratko z zapovedujočim glasom gostilničar.
»Pojdem!" zdihne Emilio. „Odpusti mi, Ana — zaradi otroka!"
Emilio vzame dveletno svoje dete v naročje ter koraka za gostilničarjem v pritličje, med družbo pijano.
nika gospoda dr. Sameca — zdravico celi družbi in se v lepem govoru spominal prijaznega sprejema. Zahvalil se mu je v našem imeni vrli naš grajščak gospod Črnič, ki je kratko a tehtno napitnico napravil kamniškim gostom.
Ljudstvo je veselo opazevalo naše goste in se tudi samo udeležilo veselice. Povsodi je vladala radost, povsodi največji red in mir.— Proti sedmi uri zvečer odpeljali so se Kamni-čanje; sledili so jim burni živioklici. Lep ta dan pa nam je rodil željo, da bi se kmalo ponovila jednaka veselica! Komenčan.
Iz Postojine 28. maja. (Izv. dop.) »Ljubljanski List" omenil je uže o svojem časi, da je bila pokojna cesarica Marija Ana v Kranjski zlasti Po stoji ni naklonjena. Da je tedaj resnico govoril, priznava na glas nje povestnica, ki je zabilježila visoke darove po-stojinskemu trgu. Leta 1857. vračajoč se visoka gospa z Laškega, mudila se je v Po-stojini dva dni; obiskala je cerkev ter izročila nje predstojništvu za nje potrebe 50 zla-tov — napcleondorov. L. 1860. pripomogla je s 400 gl., da so se napravile nove cerkvene klopi, a 1. 187G. z ravno toliko svoto (400), da se je cerkev olepotičila s krasno slikarijo. Tudi za šolske potrebe darovala je 1. 1862. meseca oktobra 200 gl., a leto popreje 50 gl.
Cerkveno predstojništvo, hvaležno blagi dobrotnici, priredilo je denes v sredo 28. maja za visoko pokojno gospo zadušnico. Črno sv. mašo daroval je z azistenco Najvikšemu prečastiti gospod dekan Hofsteter ter ko-nečno opravil pri okusno ozaljšanem kata-falku navadne mrtvaške molitve. Prisotni bili so vsi c. kr. uradi, železniške postaje uradniki z načelnikom svojim gosp. Sterle-tom, šolska mladina s svojimi gg. učitelji in učiteljicami, občinski zastop, požarna straža ter pobožnih vernikov toliko, da je bila cerkev skoro natlačena — dokaz, da je ljudstvo iz srca hvaležno pokojni cesarici za nje radodarnost. Bog ji daj večni mir!
Iz kočevskega šolskega okraja 27. maja. [Izv. dop.] (Zopet korak naprej.) Marsikoga zna zanimati, posebno pa učitelje našega šolskega okraja, kaj se je zadnje dni ukrenilo. Kakor bode bolj ali manj kolegom našega šolskega okraja zano, je pretečene tedne nekatere ljudske šole prvikrat nadzoroval novoimenovani c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. BI. Hrovath. Pri tej priložnosti se je s spora-zumljenjem stalnega odbora določil (kar se popred ni nikoli zgodilo) čas, kraj in predmeti okrajne učiteljske konference. Običajno drugim letom se je iz različnih uzrokov mesto Kočevje odmerilo kot najumestnejši kraj, in konferenca bode 13. avgusta, koncem šolskega leta. Predmeti so sledeči: 1.) Kako naj se v ponavljavni šoli poučuje, da bode pouk za vse učence plodonosen? (Referent gos. L. Voz-laček, učitelj v Velikih Lašičah.) 2.) Kako
»Pel nam boš, vrana lačna, saj ti bomo plačali, mi imamo denar. Na, pij!" kričijo pijani lopovi ter molijo kozarce Emiliju.
Emilio položi dete svoje na trdo mizo tam v koti. Tiho in mirno je ležalo tu, nič ni jokalo. Emilio pa je moral peti, peti pozno v noč tej zloglasni družbi.
Ko pa je bilo končano njega opravilo, odnesel je lehno dete svoje v stanovanje.
»Kako si priden, angeljček moj, da tako mirno spavaš, — naji bode uže stvarnik rešil te bede!" govori med potjo iz pritličja v tretje nadstropje Emilio detetu ter ga poljublja.
Dospevši v stanovanje svoje, opazi, da je dete mrtvo. Tedaj pa se mu izvije iz prsij strašan, obupen krik. Vrže se na posteljo k svoji ženi, ruje si lase ter grozno kriči... —
Naslednji dan pa so prinesli lokalni večerni listi vest: Nekdaj sloveči laški gledališki pevec Emilio V. je zblaznel, ker mu je umrla žena in j edin otrok. Baje, da je živel v slabih razmerah. Umetnost izgubila je zopet jednega čestilca. Srečen, kdor more kaj storiti v razvoj in prospeh umetnosti!
naj se učenci napeljavajo, da bodo po izstopu iz ljudske šole pridno prebirali koristne knjige in da ne bodo priučenih znanostij pozabili? (Referent gosp. A. Lapajne, učitelj v Ribnici.) 3.) Kako naj se šolski vrti uredujejo in kaj je uzrok, da pouk v sadjereji v našem šolskem okraji tako slab sad donaša? (Referent gosp. J. Jaklič, učitelj v Starem Logu.)
Tudi je stalni odbor namenil predlagati samostojni predlog v odobrenje vseh učiteljev, naj se šolsko leto v našem okraji konča kou-cem julija vsacega leta in začenja se 15. septembrom. To bode vsacega učitelja gotovo zelo razveselilo. Ne samo, da bodo počitnice ugajale ljudstvu bolj nego sedaj, ker ono takrat najbolj deco za domača dela porabljuje, bode tudi učiteljem mnogo grenkih in vročih ur prihranjenih. Zato upa stalni odbor, da ne bodo le vsi učitelji radostno ta predlog sprejeli, ampak da ga bode tudi sl. c. kr. okrajni šolski svšt uresničil. In tako bi bili tudi v tem za korak naprej!
Razne vesti.
— (Koparsk napad.) Zgodnjega jutra 12, t. m. prišel je nepoznan človek k udovi Kati Jakopanjkovi v selu blizu Varaždina. Predstavi so ji kot logar grofa Bombellesa in pravi ženi, da mora izročiti orožje pokojnega moža. Ker se je udova branila, preiskal je navidezni gozdar sam k'očo, in ko je dobil dvocevko, nastavi jo ženi na prs'a, rekoč: „Denar sem, ali te pa vstrelim!11 — Žena mu je dala 3 gld., vse svoje imetje. Stražniki so pozneje vjeli lopova, ki jo nekov Josip Žitnik iz Sv. Margarete na Štajarskem. — Taki rojaci nam pač ne delajo časti v sosednji Hrvatski I
— (Tragikomičen prizor v morji.) Te dni se je spreiaja] llletni dečko Arturo Se-nesi na obalih morja v Livorni. Na vrvici je vodil seboj svojega „pinča“. Dospevši na most od luke, vržč psa v morje, češ, naj se nekoliko skoplje. A dečko ni poprej preračuni!, da je vrv prekratka! Pes je potegnil fanta za seboj in oba sta bila v vodi. Dečko se je trudil na vso moč, da zagrabi psa in se reši ž njim vred. Pinč pa je bil dobre volje in je menil, da se njegov gospod hoče le igrati in vsled tega je delal najkomičnejše skoke in kozolce v vodi — med tem ko je fantč uže požiral slano vodo in mu je uže zelo predlo, kajti plavati ni znal. Nek matroz z bližnje barke je opazeval čudni prizor. Z bistrim očesom je spoznal nevarnost in skočil po dečka v vodo. Pro-vodel je nezavestnega na ladijo in trajalo je dolgo, da je okreval.
— (Španjsko.) V nekem selu blizu Madrida se je 221etni mož Fauente dogovoril z druzimi oženjenimi prijatelji, da hoče tisti večer ž njimi igrati podoknico pred hišami znanih zakonskih. Res se snidejo v noči — kar začuje omenjeni mož v daljavi glase gitare ter vpraša, kaj to pomeni. „Par fantov dela podoknico," odgovori mu tovariš. „Nocoj igramo samo oženjeni," zavrne ga Fauente, poseže po svoj nož ter leti fantom nasproti. Prijatelj ga hoče obdržati, a Fauente se obrne in mu zasadi nož v prsa! Potem skoči v svojo hišo, nabaše puško in jame streljati na svoje prejšnje tovariše, ki so drli vsled krvavega zločina za njim. Med strašnim krikom vstreli tri mlade može, med tom ko drugi preplašeni zbež<5. Fauente zadere jednemu ustreljenih nož v prsa, na druzega pa se vsede in začne pušiti cigarete. Potem vstane, gre k farovžu in tam napade župnika z besedami: „Daj mi takoj 3000 realov!" Ker duhovnik pravi, da nema toliko novcev, ga s pestmi pobije na tla. — Konečno se jame daniti in še le zdaj se upajo vaščani iti lovit krvoločneža. Najdejo ga v farovški kleti skritega. Po noči je usmrtil štiri ljudi in druge štiri je hudo ranil.
— (Obe nogi kvišku.) Častnik zapovd: „Levo nogo kvišku!" Vsi vojaki drže levo nogo vun na kvišku, le eden vzdigne po zmoti desno, tako da se je ta skupaj tiščala z levo soseda. Častnik, od daleč to opazivši, zagrmi: „Katera kamela obe *iogi vun drži?"
— (Kratek odgovor.) —Potnik: „Slišal son>, da se na tej planini najlepši vidi solnčni vshod; rad bi so navžil te prirodno krasoto. Kedaj navadno tukaj soluce vshaja?" — Kmet: „Večjidol zjutny.H
Domače stvari.
— („Scliulverein II.“), pod tem naslovom prinaša „Slov. Narod" v včerajšnji številki uvoden članek o znanem projektu ljubljanske hranilnice, na društvene troške ustanoviti v Ljubljani privatno četverorazrednico z nemškim učnim jezikom. Pridržujemo si, v jedni prihodnjih številk spregovoriti besedo o nameri hranilničnega vodstva. Za danes Je nekoliko besedij glasilu „Narodne Tiskarne", iatero tudi pri tej priliki prav po nepotrebnem, dasi le pogojno, napada vlado, češ, da bi njegovi pristaši „morali misliti, da ako-ravno sta vlada in nemška stranka v dejanskem razporu, ste vender jedini v svojih smotrih našim narodnim težnjam nasproti, jedini tudi v strategičnem načelu: „Getrennt mar-schieren, vereint schlagenu.
Z mirno vestjo prepušča deželna vlada vsakemu objektivnemu opazevalcu razsodbo, ali so se doslej z njene strani v katerem koli oziru prezirale duševne koristi slovenskega prebivalstva dežele kranjske ali ne. Razbori-tosti „Narodovih" pokroviteljev sicer nikakor ne precenjamo, vender se jim bode časi morda samim dozdevalo, da se nahaja sem ter tjži frapantna sličnost med postopanjem „Narodo-vega" generalnega štaba in med ukrepi strankarskih kolovodij „Laib. Wochenblatta“. „Ge-trennt marschieren, vereint schlagenu — to Moltkejevo načelo jih vodi tudi v njihovem protivji proti domači vladi, kakor se je uže večkrat uaglašalo v nemškem uradnem listu. Ne-čemo gospfidi kratiti tega veselja, konstatu-jemo tudi, da čestokrat v lepem soglasji napadajo našo vlado, premagali pa in užugali je dosedaj vender k vsej sreči še niso!
— (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo jo ces. kr. vladnemu svetniku in referentu v šolskih stvareh v Trstu, g. Fr. Ks. Schvvarzu, kot vitezu železne krone III. reda, blagovolilo podeliti vi-težki stan. — Dostavljamo, da je odlikovani oče vladnemu komisarju in prezidijalnemu tajniku v Ljubljani, g. Mirosl. Schwarzu.
— (Prememba v šolskem nadzorstvu.) Ravnatelj učiteljske pripravnice, g. BI. Hrovath, ki je bil do sedaj šolski nadzornik za kočevski okraj, zamenja svoj okraj z ljubljanskim; dosedanji nadzornik ljublj. šolskega okraja, prof. L. vitez pl. G ar ib o Idi, pa prevzame nadzorovanje v kočevskem okraji.
— (Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani) ima jutri ob 6. uri zvečer v mestni dvorani redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1.) Zapisnik zadnje seje; 2.) poročilo o delovanji; 3.) poročilo člana državno-železničnoga sveta gosp. K. Luckmanna o zadnjih obravnavah državno-že-lezničnega svčta na Dunaji; 4.) poročilo o vprašanji, ali bi ne bilo dobro izdati ukaz, s katerim bi se onim, kateri imajo po postavi, izdani dne 23ega junija 1881. 1., le pravico z žganimi opojnimi tekočinami tržiti, prepovedalo imeti v svojih proda-jalnicah žgane opojne pijače v odprtih posodah in nezapečatenih steklenicah; 5.) poročilo o vprašanji, ali so sme tudi od mlinarjev terjati, da izkažejo sposobnost za pekovsko obrt, če hočejo črni kruh peči; 6.) poročilo o prošnji mestne občine Radovljica za dovolitev živinskih semnjev;
7.) poročilo o prošnji farne občine Prežganje za tri semnje; 8.) poročilo o 8 prošnjah, da bi pro-sitoljem ne bilo treba predložiti dokazov sposobnosti za nastop obrti; 9.) posamezni nasveti.
— (Umrl) je včeraj v Dolu pod Ljubljano g. Gašpar Kosina, lekarnar v Mayerjevi lekarni in starina kranjskih lekarjev, v 83. letu dobe svoje, — Ljubljančanom obče znan po svojih veselih dovtipih. Pokojni Kosina je bil tudi odlikovan povodom 6001etnice Kranjsko s srebrnim križcem s krono. Pogrob bode jutri popoludne ob petih v Dolu.
— (Mestna košnja) se bodo v torek dne 3. junija dopoludno ob 9- uri oddajala na mestnih senožetih ob zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskom mlinu kosoma po očitni dražbi. Dražba se bo pričela na senožeti pod Rakovnikom.
— (Izgubil je) včeraj bruseč Janez Gor-tani iz Cazazo v okraji Tolmozzo na Laškem črno
listnico, v kateri je bilo 37 gld., potni list laškega konzulata v Budimpešti in več druzih listin. Ker je mož sedaj brez krajcarja, ga jo izguba hudo zadela. Kdor najde zgubljeno listnico, naj jo odda blagovoljno pri mestnem magistratu. — Neka gospa izgubila je včeraj dragoceno srebrno zapestnico. Mož, kateri je to lepotičje našel, poklonil ga je svoji ljubici v dar; a mestna policija izvedela je o lepem prezentu in ga dekletu vzela tor ga vrnila lastnici.
— (Majales.) Danes praznuje šolska mladina protestantovske tukajšnje šole svoj majnik na novem strelišči tik Rožnika, kjer se je zbralo obilo gostov in prijateljev mladine.
—	(Vknjiženje nepravih imen v krstne bukve) prouzročila je neka tukajšnja babica s tem, da je pridejala detetu ženskega spola obiteljsko ime materino namesto očetovega; vrhu tega se je pa še krstno ime napačno vknjižilo. Deželna vlada za Kranjsko rešiti ima sedaj to babičino zmednjavo. Koliko pisarenja bi utegnilo nastati, ko bi bilo dote možkega spola, podvrženo vojaškemu naboru, ali celo, ko bi tej na napačno ime krščeni stvarici kakov strijc v Ameriki volil dedščino več milijonov.
— (Posnemanja vredno.) Gospod Jos. Podgoršek, profesor na kr. veliki gimnaziji v Karlovci, doma s Ponikve na Štajerskem, odločil se je, dokler bo živ, darovati vsako leto po je-don cekin tistemu učencu, oziroma učenki, iz najvišjega oddelka šole svoje rojstvene fare, ki bo pri izkušnji najbolje odgovarjal iz Slovenske slovnice. K temu blagemu činu so g. prof. Podgorška napotili „šulferajnski" napori, našo mladež svoji narodnosti izneveriti. Naj bi so ta rodoljubni čin tudi drugod posnemal.
„ Popotnik."
— (Gosp. Karl Štrekelj), tudi bralcem našega lista dobro znani pisatelj slovenski, prebil je 26. t. m. na dunajski univerzi glavni rigoro-zum iz slovanskega in primerjajočega j ez ikoznanstva z izvrstnim vspehom. Izpraše-vatelji so bili profesorji Miklošič, Frid. Milller in Hoffmanu. — Ravno isti dan je g. Jos. Paglia-ruzzi („Krilan“) z izvrstnim vspehom naredil rigorozum iz pravoslovja. Čestitamo iz vsega srca vrlima goriškima Slovencema!
— (Zaradi neke britve) jela sta se 25ega t. m. v Vevčah pri Ljubljani prepirati Andrej M. in Jaka H. Prvemu je bila par dni poprej izginila britev in takoj se mu je zdelo, da mu jo je Jaka H. „pofulil". Vsled tega hud prepir in konečno pretep. Andrej M. je z debelo palico mahal po svojem nasprotniku in ga je procej oklestil po glavi, po hrbtu in po rokah. Revež je ves višnjev, a hudega se mu vender ni zgodilo, ranjen ni nikjer težko. Je li Andrej M. dobil s tem energičnim po-stopaujem svojo britev nazaj, o tem zgodovina molči.
— (Iz poštojinskoga okraja) se nam piše 28. t. m Učiteljska konferenca za ta okraj bode letos due 2. julija v Št. Petru z naslednjim programom: 1.) Volitev dveh zapisnikarjev. 2.) Nadzornikovo poročilo. 3.) Ali krajni šolski sviiti zadostujejo svoji nalogi glede po postavi jim določenega delokroga? (Gospod P. Kavčič.) 4.) O vpeljavi Greinerjevih zvezkov s predpisi na vseh šolah tega okraja. (Gospod J. Okorn.) 5.) O cerkvenem petji. (Gospod A. Perne.) 6.) Poročilo knjižnične komisije. 7.) Volitev knjižnične komisije.
8.) Volitev stalnega odbora. 9.) Volitev treh poslancev v deželno učiteljsko konferenco. 10.) Sa-mostalni nasveti, kateri pa naj se vpošljejo c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku vsaj tli dni pred konferenco. — Pri konferenci bode tudi razstava šolskih izdelkov iz pisanja, risanja, spisja, slovnice, računstva i. t. d. Želeti bi bilo, da se te razstave mnogo šol vdeloži. Šolska vodstva naj vpošljejo boljše izdelke nekoliko dni pred konferenco naravnost šolskemu vodstvu v Št. Peter.
— (Požarna kronika.) 23. maja ob treh zjutraj nastal je ogenj pod streho koče Ivana Glavica iz Sela pri Kamniku. Pogorela jo vsa lesena koča s hišno opravo vred in nekoliko obleke. Škode jo 550 gl., a lastnik ni bil zavarovan. Sumi se, da je nalašč zažgal sin sosedov, s katerim je bil pogorelec uže dolgo v hudem sovraštvu. Žandar-merija je poizvedovala in našla dokaj momentov, ki potrjujejo omenjeni sum. Vsled tega jo sose-dovoga sina prijela in ga tirala k sodniji na Brdo.
— (O požaru v Rudolfovem) se nam od druge strani poroča, da je ogenj nastal v se-nici posestnika in gostilničarja Franca Pintarja iz Kandije. V malih urah uničil mu je senlco in bližnji skedenj; od tod se je plamen zanetil na senfco in kozolec klobučarja Franca Andrela, na senico, kozolec in skedenj Ivana Fapeža in na kozolec posestnice Marije Jeknerjeve. Vsi ti objekti so (razun zadnjega) po polnem pogoreli. Škode je blizu 4000 gl. Zavarovani so bili lastniki le za male zneske. Požarna bramba iz Rudolfovega in vojaki tamoSnjega batalijona deželnih brambovcev so bili takoj na pogorišči in so krepko gasili. Tej vrli pomoči in vgodnemu vetru se je zahvaliti, da se ni ogenj prijel še družili pohištev in napravil večje škode.
— (Za lovce!) Priljubljeni ..Ljubljanski List" po pravilu „vsakemu svoje" tudi lovcem po gosto s kako mično posebnostjo postreza. Evo jo tudi iz Dober niča jedno tako! Prinesla mi je minuli teden kmotska žena divjoga zajca, mladiča, komaj do tedna starega. Trebalo ga je tedaj z mlekom pitati, in v štirih dneh se jo toliko privadil, da sedaj uže sam iz posodice pije. Sinoči ga po navadi prinesem v sobo, kjer sem ravno malo družbo imel, postavim mu posodo z mlekom ter pustim, da bi nekaj časa prost po sobi letal, kar mu zvečer posebno ugaja. Ko pa slednjič na zajca pozabim, opazim, da se je izpod pisalne mize zmuznil Šeko, precej priletni in strastni zajčar, in v veliko veselje in zabavo vseh navzočih jo lazil za njim po sobi zajček, kateremu se je pes, kot nekaki neprijetni druščini, čmerno umikal. Gotovo bi se zunaj na prostem pes ne bil tako stojično premagal!
— (Za maturante!) Na umetniško-obrt-nijski šoli avstrijskega muzeja na Dunaji je razpisanih 10 štipendij po 300 gl. za kandidate učiteljstva risarije na srednjih šolah. Prosilec mora imeti maturo realno, godno spričevalo stavbeno-tehničnega oddelka kake višje obrtnijske šole, ali pa maturo gimnazije; v poslednjem slučaji mora delati sprejemni izpit, pri katerem mu je dokazati, da zna toliko risarstva, kolikor ga zahteva učni načrt zgorenjih realk. — Prošnje naj se pošiljajo potom deželnega šolskega sveta ravnateljstvu umetniške-obrtnijske šole na Dunaji do 1. avgusta t. 1. Prilože naj se prošnji poskušnje, ki dokazujejo zmožnost prosilca v risanji.
Novi pot izpod Turna v Šiško.
Vsa Ljubljana je polna hvale novemu potu, katerega je odbor za olepšavanje ljubljanskega mesta dal narediti izpod Turna proti Šiški. Da jo bilo ta prekrasni sprehod možno odpreti, za to gre največja hvala gospodom bratom Koslerjem, kateri so radovoljno odstopili za Cekinovim gradom svoj gozd, kolikor ga je bilo treba za novi pot A ne samo to; g. J. B. Koslor ml. je sam trasiral novi pot v dolgosti 554 metrov in gospodje bratje Koslerji so ga dali na svoje troške prodreti, tako da je mesto imelo stroške samo za mostove, klopi in za gramoz. Novi pot pa ne vede mimo nekdaj ljubljanskim dijakom toliko priljubljene „Hipokrene“, kakor smo čitali v nekem slovenskem listu, ampak par sto korakov niže tega vrelca. Kaj ko bi ljubljanska občina izmed mnogih ondotnih studencev jednega zajela ter tako priredila, da bi se sprehajalec mogel okrepčati tudi z bistro vodo, gotovo najboljšo v vsem ljubljanskem okraji ? Stroški bi ne bili veliki, a novi pot bi s tem izdatno pridobil. — Posebno lep razgled se odpre sprehajalcu, ko stopi iz gozda na travnik, katerega je g. Alojzij Jenčič, c. kr. okrajni sodnik v Zatičini, tudi radovoljno prepustil, da se je pot potegnil mimo njega. Žal, da sl. starejšinstvo narodne in zavedne Spodnje Šiško o tej priliki ni pokazalo prav nič zavednosti in obzirnosti.
Svet se z Jenčičevega travnika hipoma nagne proti šišenski cerkvi; vender bi bilo lehko, novi pot lepo izpeljati do cerkve; toda svojeglavni očetje, ki zdaj vladajo „zavedno" občino šišensko, z malimi izimki, niti pedi zemlje niso hoteli odstopiti, da bi se bil pot zložneje naredil proti Šiški. In vender je z novim potom tudi Šiška mnogo, mnogo pridobila! Toda v tem meru, katerega se zdaj drži pot z Jenčičevega vrha do cerkve, izvedel bi se bil
brez posebne težave jednakomernejši strmec, da so se zasule nekatere globine in poravnali nekateri mali klanci.
Konečno še omenjamo, da se je najprijetneje sprehajati po novem potu proti večeru, ko solnco obseva vzhodno stran. Pogled na Ljubljano, na ljubljansko polje, na Savsko dolino proti Lazam, na Šmarno goro in na kameniške Grintovce je res veličasten. Novi pot je pa tem večje hvalo vreden, ker ž njim lehko združiš utile dulci. Ako te jo sprehod izpod Turna v Šiško utrudil, okrepča te z ukusno pečenko in izvrstno dolenjsko kapljo gostoljubna Ančnikova ali Vodnikova gostilna; ako pa verneje častiš Gambrina nego Dioniza, poišči si prostora pod veličastnimi platanami Koslerjeve pivovarne, in veruj mi, tudi tara si vpokojiš žejno svojo dušo z izvrstno ječmenovo kapljo!
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 28. maja. Gosposka zbornica je sprejela brez debate v drugem in tretjem Pitanji zakone, ki so bili danes na dnevnem redu. V delegacije so bili voljeni: Bezecny, baron Ceschi, knez Czartoryski, pl. Czedik, grof Falkenhayn, Fluck, grof Furstenberg, Goegl, grof Herberstein, Hiibner, opat Karl, grof Latour, grof Montecucoli, Moser, Seilern, knez Tburn in Taxis, grof Trauu, grof Wid-maun, knez Windisck-Graetz, grof Wodzicki; potem 10 namestnikov. Zbornica je konečno dokončala več peticij v smislu predlogov komisije.
Dunaj, 28. maja. V pravdi proti delavcema Schaffhauser in Ondra, ki sta bila tožena zaradi soudeležitve pri umoru policijskega komisarja Hlubeka, bil je Ondra oproščen, Schaffhauser pa obsojen v dveletno težko ječo. Državni pravdnik in zagovornik sta objavila priziv.
K a hira, 28. maja. Guverner dongolski brzojavi, da je ustaše po polnem premagal; ustaši so se podvrgli iu obljubili celo, da bodo plačevali večji tribut. Telegrafična poročila majorja Kitclienerja v Koroški to vest po-trjujejo.___________________________________________
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 29. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................80	• 55
»	»	»	»	srebru....................81	• 35
Zlata renta...................................102'	—
5°/0 avstr, renta...............................95	'90
Delnice narodne banke......................... 859	• —
Kreditne delnice.............................. 308	• 50
London 10 lir sterling.  .......................122-30
20 frankovec................................. 9'70
Cekini c. kr................................. 5	• 75
100 drž. mark...................................59	• 80
Tvajei.
Dn6 27. maja.
Pri Maliči: Eckstein, fabrikant; Lacka in Blažek, trg. potovalca, z Dunaja. — Pogačnik, c. kr. stotnik-avditor, iz Trebinja. — Kaltdorff, kr. bav. sodec, s obiteljo, iz Trauensleina. — Kalcher, c. kr. kontrolor kaznilnice, iz Kopra. — Jax, fabrikant, iz Linča. Wurditsch, trg. potovalec, iz Gradca. — Washington-Walenta, inžengr, iz Maribora. — Jeuniker, c. kr. okr. sodnije predsednik, s soprogo, iz Nov. Mesta.
— Fridrich, soproga c. kr. okr. komisarja, iz Radovljice. — Kercevani, zasebnik, iz Dornberka.
Pri Slonu: Nadler in Kronberger. potovalca, z Dunaja.
— Stadler, stavbinski mojster, s soprogo, iz Pasave.
— Holler, trgovec, iz Gmundna. — Ciana s hčerko iz Trsta. — Dežela iz Idrije. — Maljevec s soprogo in Ambrožič iz II. Bistrice.
Pri Avstr, carji: Solner, zasebnik, iz Celovca. — Pirc, zasebnik, iz Krope.
Tržne cene.
V	Ljubljani 28. maja: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 30 kr., domače 7 gld. 80 kr.; ječmen 5 gld. 3 kr.; rež 5 gld. 69 kr.; ajda 5 gld. 20 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 23 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 86 kr., špeh po 66 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 66 kr., svinjina 74 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 6 gld. 80 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Umrli so:
Dne 28. maja. Štefan Dolenc, puškar 25. dež. brambovskega batalijona, 60 1., Rimska cesta št. 9, naduha.
V	bolnici:
Dn6 2 6. maja. Ignacij Bergant, krojač, 30 1., za krvavenjem.
Dne 27. maja. Martin Malavašič, hišni posestnik, 43 1, pljučnica.
Dne 28. maja. Fran Bajžel, mizar, 44 1., jetika.
—	Martin Nastran, delavec, 70 1., pljučni emfizem.
Meteorologično poročilo.
	C rt P	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	rt c?	7. zjutraj	736*73	+ 6-3	svzh. sl.	m.	
	fc	2. pop.	733*87	+19-6	>	js.	o-oo
	!>• C*	9. zvečer	733-43	+13-6	>	»	
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
in sicer:
Narodni Koledar in Letopis «Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. Costa.. '50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J, Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil	dr. Janez	Bleivveis.	50 kr.
—	za	1880. 1.	—	—•	—	—	50 kr.
—	za	1881.1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Erb en a. 20 kr.
Vojvodstva Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr.
Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr.
Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr.
Oermanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr.
Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šu bic. (Iz Letopisa 1875. I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnioa češkega jezika z berilom. Spisal Fr. Marn. 60 kr.
Slovnica ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in lgrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld.
Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Gosta. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr.
Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec 10 kr.
Potovanje okolo svet& v 80. dneh. Iz francoskega prevčl D. Hostnik. 40 kr.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnioa, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld.
Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisal Janko Kersnik (drugi popravljeni natis). 20 kr.
Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lav ta r. 1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld.
Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. Erjavec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossmfisslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k Ij o.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.