Posamezna številka: 1 krono. ,TAB0U* izhaja vsa* dan, razven iedolje ic praz .ikov, ob 18. uri r la umom naslednjega dne lei ’stane celoletno 180 li, polletno 90 K, etrUotno 45 mesečno 15 K. inserati po uogOToru, Pri večkratn objavi popust* 'aro- s« m aprav* „TAB0KA*, ' 'UUIBOK, Jurčičevi, ulica štev, i. ra5!**’ TAjbOR • Posamezna številka: * : 1 krono. ■ b UREDNI^T#0 so nahaja ▼ Jfari- " boru, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nad- S siropje. Tolelon internrb. 4t. 276. »• UPRAVA uahi.ja v JtuČioevi JI ulici $C. 4, pritličje, desno. Tei e* ■ on št, 24. SHS p osi n o čekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja m ne vefra. — Rokopisi se ne mčajo. Leto: I. Maribor, petek 22. oktobra 1920. Številka: 48. ■ Opusu® ■ razširjanje starke na AngStiktrn. (lasrjmne laži in napadi francoskega lista na nas radi koroškega plebiscita. — Slovenska deputacija pri regentu. Ogabna špekulacija.’ Maribor, 21. oklobra. Nasprotje med programom in dejanji, to ie bii vse ('ase največji greh več aii manj vseh socijalnodemokratič-nih organizacij vseh narodov, osobifo onih na teri*oriju na*e ožje domovine Slove-ije. N»mšld sodrug! na ri:m ozemlju so bili vedno najprej Nemci, nego priadniki drugih strank; isto je veljalo seveda tud’ za Italijane. Tako je bilo te ’a!, ko še ni-mo bili samostojni. Kako pa je danes? Nem*kj niso le ostali tudi v slovansk' državi Nemci, ampak so postali še celo mnogo boli zagrizeni Nemci, nego so b;l! prši. Italijani, niso pripadli naši drža"i, pač pa so pripadli naši llud:e Italiji, a laški sodrugi tudi pod Italijo nis" ostali le Italijani, amoak so postali celo bolj ne arni sovražniki Slovencev v za odenem ozemlu, kakor na so nv ciienahsti, ker d<'!uie’o z zahrbtno taktiko. Slovenski sodrugi so ve jali vedno za najideilneše in internacijonalce, nj h idealnost pa ni obstojala v tem, da so bili v narodnem oziru nevtralni, ampak v tem, da so se pnneinčurjeva’i in poitaiijančevali. K*j pa danes v naši samostojni državi? Ostali so isti. N ih idealna mednarodnost obsto;a v tem, da služijo Nemcem ter se puste od njih zlorabljati. Za zlorabljanje je treba dveh, enega, ki zlorablja, in drugega, ki se ru-sti zlorabljati. Kdo teh dveh je bolj kriv na zlorablianm? Odgovor je z ozirom na položaj teh in enih dvojen. Če je oni, ki zlorablja, gospodar v hiši, je kriv on, ker je oni, ki ga zlorablja, le žrtev nasilja. Če pa je.oni, ki zlorablja, le gost in je oni, katerega zlorablja, gospodar, je kriv oni, ki se da zlorbijati, in sicer mnogo več kriv, kakor drugi v prvem slučaju, ker tu o' | nasilju ne more biti govor?, amoak je njegovo pripuščanje zlor be najbrže nesramna špekulacijo, ki mu več ali manj nese. V naši državi so nemški sodrugi gost', oni, ki zlorab'ja;o, slo-vensk', domačini, gosTdarii pa oni, ki se ru te zlorabjlati. Po gorenjem zakonu so torej ti na.zNrab janju več krivi, nego zlrrabljalci. Ker smo zgo raj rekli, da je pudinga dopuščanju zl rabe v d ugem slučaju navadna nesramna dobičkanosna špekulacija, oglejmo si, v čem obsto:a ta d bičk^nosna špekulacija naših slovenskih zlorab je-n h sodrugov ? Malokdo z!orablj‘a drugega tako, kakor zlorabljalo rsobito naši mariborski Nemci naše slovenske so iruge. S'cralno-demokratična stranka v Mariboru je kot internacionalna zmes Nemcev in Slove cev. Toda razlika rnf d obemi 'e velikanska, Slovenski ^odrugi so z nemškimi skupaj radi, internacij nal?, nemški pa s slovenskimi ie zato, da pod n!a čem »jugo lo-venskih« sccija'nih demokratov lahko goni o svoje nemško nacijonal-tvo ter boj proti naši d žavi in narodu, ki bi ga kot meščani ne smeli. Soc jalni demokrati so radi razmer poslali nešteti poprejšnji zagrizeni nacijonalci, in ti ima'o danes celo večino- In ti zlorabi, jo socijalncdenriokratično ime in slovenske sodruge v svoje nečedne nam ne. 10 slo zenski sodrugi sami prav debro vejo in re treba, na štir oči tudi priznalo. Vzrok, da kljub temu to trpijo, pr. je torej špekulacija. Ta špekulacija pa obshva v tem, da se z onimi, ki jih zlorabljajo in od katerih se puste zlorabljati — drže kvišku. Le zafo in samo zato, da jih je več, sc 'puste zlorabljati le zato, da s to večino žive udobno. Ta špekulacija je navadna nizkotna kurč ja. -Njihovo prepričanje je p.ač, da ni prav, da se puste zlorabljati, toda pu-te se k'jub temu, k?r jim to nese, ker od tega živijo, ; nekateri celo prav mastno in udobno. } Shanka pa, ki sprejema v svo'e vrs!e tudi onr, ki le iz gol'g s egoizma prikopajo k r-jej le zato, da ima večje število pri st? lev, je ogabna. Z to je ogabna tudi naša stranka jugesloven-skih socijalnodemokratičnih sodrugov. Ogabna, kakor ni ogabna v tem oz ru ‘ nobena stranka na teritoriju kraljevine Srbov, H-vatov in S!overc- v. Ogabna j je in radi t ga ž njo neben ošten ]ugosloven ne mo-e simpatizirati, pa nai bo še tako prepričan sccijalist in I demokrat. Če bi ljubijan^-ri socijalno-demokratični prvaki ved ii, kako ub ja 1 in profanira njihov idealizem praksa i njik vih mariborskih slovenskih sodru-! gov, bi jih moralo bit sram le še en* k-at 'spregovoriti eno samo beredo o idealizmu in o poštenosti pred jugo-slovenski n narodom. ___________________i____________________ Koroški plebiscit. (Reminiscence). II. Renner je uspel, bolje rečeno, uspela je njegova grožnja zedinjenja z Nemčijo. Veliki predstavniki antante se ne obnašajo naorsm n?m — niti ne nepram Srbiji sami — kakov zavezniki, mi smo postali zanje le domena velikih računov. AnJsnta je dovolila Italiji, da je obdržala našo Istro, ostalo Primorje in del Kranjske, Dalmacijo in velik del ostale vzhodne jadranske obali ter da je zasedla R?ko. Dovolila je Romuniji, da je zasedla naše kraje v Banatu ter pričela »popravljati« našft mejo na severu s tem, da je dala Av^ striji špilje in Radgona, a za slovensko Koroško je določila plebiscit. Pri tem plebiscitu naj tudi ostane mo, ker je predmet naših razmotrivanjj Predvsrm pa se moramo tu vprašat^ Smo li smeli pristati na plebiscit? Odgovor je samo eden — nikakor ne Zakaj? Ako se ni sprejel plebiscit za ona ozemlja, katera si prisvaja v našd škodo Italija, ako se ni sprejel za južnj Tirol. katerega si je prisvojih ista Ita^ lija, zakaj potem sprejeti plebiscit z9 Koroško, v kateri po pnznanju Nem* cev. samih, živi pretežna večina SIoJ vencev? Preko enajst stoletij je bila Koroška rod nemškim jarmom in ako*! ravno je Nemcem us, elo ponemčiti večino sevfrnega in z-.-padnega dela le dežele, celovške kotline, a osobifd podjunske in rožne doline, se jim ni posrečilo ponemčiti. Prehodil šeni jskoro vse občine okrajev Vel kovec id Borovlje, razgovarjal sem se s kmetu toda redkokje sem našel katerega, kB gdvofi nemško, a osobito med stareH širni. Slovensko pa zn jo vsi, celo oni dosel eni Nemci po več ih krajih, kad kor v Velkovcu, Borovljah, Pliberku/ Grebinju in drugod. O tem se je pre>( oričala lahko tudi antanta po svojin zastopnikih, more pa se prepričati ša vsakdo, kdorkoli to hoče in ima ni tem interes. Naši diplomatski in vladni krogi s& izgovarjajo, da so bili prisiljeni spre-j jeti plebiscit. A bolje bi pač bilo, dal bi odkrito priznali, da niso znali našo! stvar dostojno zastopati in braniti. Kdo1 se je potegoval za našo koroško stvad v Psr'zu? ImeM smo tam cel regiment ekspertov, profesorjev in advokatov/ nismo pa imeli odločnih politikov/ L. Jadranov: Klub antiplssalcev. Šetal sem se po gosnoski ulici, tej arteriji našega mesta, kjer mrgoli’ ob vfcakem času polno Hudi, kjer se kujejo ljubimske zarote in dajejo rendez-1 vousi. Šetal sem kakor vsi ostali, na-! mreč brez vsakega namena, samo za * to, ker je že tradicija taka, da se šeta! v Gosnoski in morda ne kje v Nunski' ali drugi ulici. Brez vsakega posebnega' namena sem se vgnetei v pestro pro-j menado, onazoval ljudi, ena mojih* bi-. stvenih lastnosti. O 'azovati in molčati, to mora biti geslo dobrega opazovalca. Beg varuj, ko bi moral opazovalec iz- j faž iti pri tem svoje miali. . Koliko neusmiljenih udarcev stvarne Kritike bi deže ;a!o na uboge marijo-, nete. čutili bi se grozno užaljene, in i fjf^.Sorje onemu, ki rride v nemi-h Jfh.,iudi- Ubogi tobakar. Zaman hnn^nt« ?al pra9 one trafike, čigar fikri« l-SmPtn° UŽaliI* i,ak m0"l SLSci' rST°ie Politično miš! en je, u-5 0 pr,'sodi, da ne do-; ko two! prijatelj! ]z nasprotnega tabora, z velevažnimii fie&taoif zyne cjggir^o za cjggpeto. To! sem omenil le zato, ker se mi je to že nekdaj prisodilo. Tak egoist pa še nisem, da bi tega ne sporočil tudi drugim', katerim se bo morda še pripetilo, ali se je že. Smolo s?m pravzaprav že imel prvič, ko sem obiskal Gosposko, ulico in od tedaj sem jo imel vedno. Čim bolj si dekletom sim naličen, tem slabše je. Do tega zaključka je prišel gotovo že marsikdo, a ni imel toliko odkritosrčnosti, da bi to tudi povedal. Če pa ]e tvoi pogled, posebno pa tvoje govorjenje nreveč kritičnega značaja, te-m-x pade^ pr* Sosoodičnah v nemilost. Nič ne bode dekletom tako v oči, ka-*°-r r®sn*c,a. bodisi kateregakoli zna-i ?if* Kasnice ne smeš povedati in de-x P°deš simpatičen in,prikupljiv. Pretirano, kavalirsko, go-V mo9očjh rečeh, samo nič pametnega; oblači se po najnovejši f^?1.naln°voiSe kravate in klo-buke, obiskui vse plese in zabave, in dekletom si se prikupil. Ce pa si po vrhu še izboren plesalec, ki je izvež-ban v vseh plesih do najnovejšega »mačjega koraka« (Katstep), potem si postal ideal našega mariborskega »nežnega spor?« , in računati saieš n? j razne privilegije. Katere ravno ne povem. saj si jih lahko sam ugane. Take in podobne misli so me ob-kroževale med tem, ko sem se sprehajal po omenjeni ulci. Med šetalci je bilo mnogo znanih obrazov. Saj ni čudo! Do olj je, ako si parkrat tam in vse te bo poznalo in sam boš poznal vse. So vedno eni in isti. Človek ima klobuk le zato na glavi, da ga vedno suka v roki in maha v pozdrav. Upravičena je bTa moda, hoditi brez klobuka, dasi je odločevalo pri tem tudi mnogo drugega. N' traialo dolgo in ugledal sem med pasanti ti*di svojega kolego Vinkota, ki je razburjen mahal s svojo krasno gizdalinsko palico in v sveti jezi to varišem nekaj razlagal. Kaj je dalo ternu razbuijenju povod sem izvedel šele pozneje. Ko me je opazil — in opazovati je znal dobro — se je razburjenost takoj polegla, palica je m'rovala in pridirjal je k meni, kakor bi me ne videl bogve koliko 'let. Družba, katero je tako na cedilu pustil, ni bila videti radi tega razžaljena, marveč še vesele, da se je končno 9itneža znebila. Vinko ie bi! namreč.že.Jzza.5olsker klopi znan po svojih večnih moralnih pridigah in pričakovalo se je splošno] da jo popiha v lemenat. A glej ga spaka! Nekega lepega dne sem zvedel oo tovarišu, da jo ni pobrisal tjakaj/ ampak oost3l izreden slušatelj fiio-! zofske f-kultete. Kje, še sedaj ne vem in od njega tudi najbrž ne bom izve* del. Da je imel nežni spol svoje prsta vmes, ni ravno tako nemogoče. Kol bojevnik bodoče ljudske univerze v Mariboru, je bil vedno na ulici agitiral, kritiziral, zmerjal, kjer se je le pokazaL Nič mu ni bilo rrav, ničesar dobro« Stranki gotovo tudi ni pripadal nobeni, ter se jezil na vsako. Že od daleč mi je zadovoljno kimal nasproti in njegov dobro rejen obraz je izražal vese je in zadovoljnost ko me je ugledal. Ne tako jaz; vedel sem, da me bo trpinčil s kako novo idejo, ki se je v potu porodila v nje*, govi bistri glavici. Meni ni bilo to ravno po godu moje razpoloženje je bilo skrajno slabo in Iskal sem izgovor, a, katerim ga bi čimpreje odpravil. A glej? Ko človek kaj rabi, tedai ne nejde. (D«lje 4«*ihoidaič) Stran 3 & r? ir TIVHfflSSF,"22rBRl5Bfa 'I92cr jProti plebiscitu in za zedinjenje z Jugo-plavijo bi se bilo moralo poslati v Pariz, forošce s podpisi, a teh podpisov bi se oglo zbrati najmanj 30.000 od samih jnad 21 let starih avtohtonih Koroščev fen Korošic. Ce se je pa že moralo pristati na plebiscit, potem bi se moralo zahtevati ta plebiscit čez kakih 15 do gO let. ’ Razlogi za to bi bili: i) ker jo to (ljudstvo bilo nad 11 stoletij pod Nemci jfcer stoji še vedno močno pocl vplivom j&emške kulture in strahu pred nemškim nilitarizmom in birokratizmom; 2) ker to ljudstvo ni v stanu, da bi presodilo 'kratkem času katastrofalni ekonomsko-inancijelni položaj propadle Avstrije rer blagodat močnp in bogate Jugoslavije; 3) ker so vsled dolgodohne sistematične germanizacije v tem ljudstvu zamrli na-jrodni čuti. a nyyno ta moment bi moral |)iti najjačji pri presojanju pripadnosti (kakega ljudstva. Vse to pa so je po; krivdi naše diplomacije in naših zastopnikov pri mirovni delegaciji opustilo ter kratkomalo jpristalo na plebiscit'v'kratkem roku. Ko tee pa tak plebiscit ni moglo več preprečiti, bi se bilo moralo vsaj paziti na to, jpod kakimi pogoji in po kakih formali-j^elah se ho ta plebiscit izvedel. Naši zastopniki ne bi .bili smeli pod jjobenim pogojem dovoliti, da pride v plebiscitno komisijo zastopnik Italije, ker Se ta država v tem času ne le dovolj (pokazala svojo neobjektivnost napram paši državi, ampak tudi še popolno so-jvražno stališče, katero je prišlo, do izraza (pri njenih zastopnikih pri plebiscitni komisiji dovolj jasno in s čemer se borno podrobno baviii proti koncu teh naših Reminiscenc k koroškemu plebiscitu. Naši zastopniki bi dalje ne smeli dosoliti, da v plebiscitni komisiji naš delegat. nima pravica glasovanja, kakor o-stali delegati antante, Morali pa so tudi »viditi, da nikakor ni pravilno, da uraduje plebiscitna komisija, dokjer se vrši plebiscit le f coni A. izven te cone v Celovcu, kjer stoji pod neposrednim pplivom Nemcev. Čim se je komisija sestala bi bi a morala naša vlada protestirati proti njeni nepopolnosti, ker bi se po odredbi mirovne pogodbe moral v. njej nahajati tudi ameriški delegat. Ako pa Amerika ni hotela postati svojega zastopnika, morala bi bila naša država zahtevati, da to mesto izpolni zastopnik kake diuge države, n. pr. Japonske, kakor je ta zastopana tudi v. del im i l adjo komisiji. To bi bilo za nas osobito važno. Že samo radi tega. bi sp bilo lahko napravilo — vprašanje plebiscita. To dejstvo apost.roJirarn še posebno ter konstatiram d a p 1 e b i s ci t n a komisija ni bila sestavljena p'o pogodbi ter je radi tega p o g o d b a b i I a prekršena! Preko tega se niti sedaj ne sme iti mirno Jaz sem globoboko prepričan, da zastopnika Amerike in Japonske ne bi mogla, niti hotela domisliti, da se postopa tako pristransko v korist Avstrije, kakor se je postopalo, osobito s strani italijanskega zastopnika, piirnca Borghese in njegovega štaba oficirjev, in članov distriktnih komisij. Naša vlada bi morala ,r svojem protestu posebno naglasiti to formalno stran izvedbe plebiscita. (Dalje sledi.) Popravek: V začetku teh reminiscenc, objavljenem *t. 46 nagega lista se je vrnila Blodna napaka, ki je spremenila ves smisel. Btavek „V polovici novembra , . “ t' vrstici 24 na strani 2 bi se moral pravilno glasiti: „V polovici novembra se jo se-tal osrednji oduor Narodnega veča v Zagrebu, dočim se je njegov podpredsednik dr. KoroSoc nahajal v ino*emetwi ter na svojft eoto 'veHH' pdgajftrtji " PB«i(.omn In ne najobc. Zunanja in notranja politika. * Dr. Rybar kandidira v Mariboru. Glasom poročil iz vrst NSS, bo nosilec kandidaturne liste NSS v Mariboru tržaški * Slovenec, odvetnik dr. Otokar Rybar. — Nosilec kandidatne liste JSDS pa bo baje Etbin Kristan. Vprašanje narodnega predstavnika GJure Džamonje na ministrskega predsednika radi izida koroškega glasovanja in posledic. Naš narodni predstavnik Gjuro Džamonja je poslal ministrskemu predsedniku Vesniču, odnosno njegovemu namestniku sledeče vprašanje: „Gospod minister! Vse. naše časopisje prinaša nebroj poročil o raznih sleparijah, katere so izvršili nemški plačanci s pomočjo italijanskih članov distriktnih komisij o priliki plebiscita. Jaz sem se o tem tudi osebno prepričal na raznih mestih ter sem na del teh sleparij opozoril tudi kraljevsko vlado, posebej pa tudi še g. ministra zunanjih poslov v mojem govoru o priliki razprave o mirovni pogodbi z Avstrijo, dne 17. pr. m. Vsi objektivni opazovalci izvedbe plebiscita so se prepričali, da je bil izveden pod nemškim terorjem s kupovanjem glasov na debelo, z materi-jalrio in moralno podporo italijanskih članov distriktnih komisij, potvorjanjem glasovnic itd., itd. Jasno je torej, da je plebiscit potvorjen in da se njegov rezultat ne more smatrati za ljudsko voljo. Na ta način izveden plebiscit naš narod v sVojem časopisja in pa ne* brojnih javnih zborovanjih ni priznal niti ga bode kdaj priznal, dočim se vsled tega, da je naša vlada izdala nalog za umaknitev naše vojske in ursdništva iz cone A, resno boji, da je ta vlada1 plebiscit — priznala za veljaven. Vsled tega Vas Vprašujem g. minister: 1. Je li kr. vlada priznala plebiscit? 2. Se je !i kr. vlada osvedočila o raznih pritožbah proti nezakonitosti plebiscita in kaj je v to svrhe ukrenila? 3. Je li kr. vlada vložila protest proti veljavnosti plebiscita? 4. Zakaj je kr. vlada odredila evakuacijo naše vojske in naših oblasti iz cone A, dokler se cela zadeva ne preišče ter ne pade končna odločitev jn pravorek v Parizu ? 5. Kakšne garancije je dobila kr. vlada za zaščito življenja in imetja slovenskega prebivalstva v ‘ odsotnosti naše vojske in naše uprave v spornem ozemlju ?“ Radovedni smo na odgovor sl. kr. vlade! •‘Odmev koroškega poraza po naši držav?. O priliki žalostnega koroškega poraza so nam dali osobito bratje iz Hrvatske, Bosne in Dalmacije, krasen primer sočutja in medsebojnega razumevanja, kakršnega doslej nismo bili vajeni. Zagreb,' Osijek, Sarajevo, Split, Vsi so protestirali in demonstrirali proti krivici, ki se nam je dogodilo na Koroškem in to še z večjim gnevom, kakor mi v Sloveniji sami. Težko bi bilo verjeti, da bi Slovenija enako protestirala proti krivici, ki bi se dogodila bratom na Hrvatskem v Bosni ali pa v Dalmaciji. Po lem protestu smo si mnogo bližje, nego smo sP bili 'kdaj poprej. Nesreča na Koroškem je šele pokazala, kako tesno so se zrastle naše duše tekom dveh let skupnega življenja. Sploh pa moramo z veseljem konsta-tirati, da se z brati preko Sotle vsak! dan bolj razumemo. Vesel pojav naših ! žalostnih dni, jj • San Paolo. Na vse je pristala lašfl. slavna beograjska vlada, na vse, tar so Mafijam zahtevali •; radi' formalni -so da se pogajanja vrše v Italiji in ne v. kaki nevtralni državi, molče so pristali tudi na to, da g. dr. Ryba? ni šel k iem pogajajem kot ekspert za Primorje, ker Lahom to ne bi bilo pogodu. In sedaj? Ali smerno - pričakovati, da ne bodo pristali morda tudi na največjo krivico, katero bo zahtevala Italija napram nam ? Ne, tega ne moremo. Lahi so dobro vedeli, zakaj so silili San Paolo za kraj pogajanj. Njim je šlo pač za to, da odrežejo naše delegate od upliva javnega umen ja države, katero zastopajo, če smemo rabiti ižraz »zastopajo", kajti pravzaprav ne zastopajo nikogar, najmanje pa naš narod, ki jim ni dal nikoli pooblastila in ga jim tudi nikoli ne bo dal. Beograjski delegati bodo torej odrezani od jugoslovenskega javnega mnenja ter bodo tako oslabljeni, dočim se bodo italijanski pod okriljem javnega mnenja vedno čutili močne. Toda gospodom delegatom iz Beograda je bila pač samo na tem, da gredo sedaj na zimo malo v tople kraje, kjer se toči dober chianti in kjer bodo prav lepo prebili zimo, kajti, da se ne mislijo vrniti iz San Paola pred pomladijo, izpričuje že to, da so se pred obhodom poslovili, kakor da gredo na drugi konec sveta ter so govorili celo o ustavi in ureditvi naše države, pri kateri ne bodo mogli sodelovati, katero pa bo krojila ustavotvorna skupščina komaj-enkrat po novem letu, saj bo koncem novembra šele izvoljena. * Bolgarski novinarji proti izročitvi vojnih krivcev. Bolgarski listi prinašajo te dni poziv bolgarske organizacije novinarjev, ki je naslovljen na vse, zlasti pa na sosednje države. V pozivu prosijo bolgarski novinarji, naj se 600 Bolgarov, ki jih zahtevajo Srbija, Grška in Romunija radi obtožbe vojnih zločinov, pusti v domači državi, kjer bodo sojeni, kakor je bilo to dovoljeno tudi Nemčiji. Posebno je zanimiv oni del tega poziva, ki se obrača do nas, predvsem na Srbe, ki so predložili najobširnejši imenik krivcev. Bolgarski tisk opozarija na to, da je 1. 1914 vstal ves srbski narod proti zahtevi avstro-ogrske monarhije, naj namreč avstro-ogrska sodišča sodijo krivce zaradi napada na prestolnaslednika r erdinanda ter je ves srbski narod ogorčeno odbil to zahtevo. Čustva, ki so se tedaj pojavila v duši srbskega naroda, soj bila sprejeta z odobravanjem vsega sveta. Biievoa kronika — Da se razumemo .. . Težko bi bilo najti' v žurnalistiki primer, da bi se kak list tako skesal svojih grehov, kakor je to storila »Straža". Morda pa bi ga celo zaman iskali, ker bi ga ne našli. Kdor je videl podivjano grešno »Stražo" (?d petka in kdor je videl ono pošteno in skesano »Stražo" od prošle srede, ta bo gotovo verjel, da so na svetu vendar še mogoči čudeži. Ona posurovela clenuncijantska »Straža" od petka je po-polno/ nasDrotje oni pobožni in odpuščanja in milosti proseči »Straži" od srede. Morda ni prav, da ji danes mečemo pred obraz njene sedaj že skesane rrehe, katerih se je že izpovedala ter napravila zanje pokoro; toda tega po-ovo.ne bi znali, da ta njena izpoved, res m pokora m bila iskrena in proste-/oljna. ^ Po zakonih svete vere mora ,Straža vede.i, da neprostovoljna in le llmjena izpoved, kes in pokora niso nič /redne pred bogom, pa tudi pred ljud-ni ne, ako ti ljudi to vedo in niso tako unejem, da bi surogate jemali za zlato. ,Da se razumemo . . .* pravi izpoveda-l*Jrn,sk^5* .StfAža«, O da, draga kar oifskd sestra, razum&i bi »e s teboj ka- mteto* a* j petek in ne šele v sredo. Razumeli b se in bi bili prijatelji, toda danes je prepozno. Danes se ne^razumetno več, kei se razumeti ne moremo. In vendar b; se tudi še sedaj, po vsem tem, kar je bilo med nami, razumeli, da bi bila tvoja izpoved, kesanje in pokora resnična. Radi tega ti pa mi ne moremo odpustiti in ti tudi bog sam odpustiti ne more, ker je vseveden in vseviden ter vidi v tvoje srce: Odpustili ti bodo kvečjemu tvoji verniki, katerim pa bo bog to odpustil, ker ve, da so preneumni, da bi jih zato mogel kaznovati. — „Straža“ nesramno razlegal r dr. Leskovarja. Dne Jt. oktobia t. 1. je objavila št. 113 »Straže* sledeči napad na dr. Leskovarja: »Kakšni možje nek* sddijo v okrajnem zastopu in kaj li ljudje delajo. Zadnji čas je že, da pridejo iz svojih brlogov in si že vendar enkrat prav temeljito Ogledajo ceste, za katere bi morali skrbeti. Kamor pogledaš, vse je zanemarjeno. Višek zanemarjenosti m sramota za okraj je cesta od LajterŠ-berga k sv. Marjeti, Jarenini, Sv. Juriju in Jakobu! NajslabSa hribovska pot ni tako slaba. Nič Čudnega bi ne bilo*, če bi si kjik voznik in konj pti bolem dnevu polomil svoje noge v tisočerih cestnih jamah in jamicah. Cernu imamo okrajni zastoj), samo za parado ? (O, ne, ampak zato, da dobiva načelnik dr. Leskovar mesečno plačo 600 K, draginjske doklade, se vozi na komisije in nabira pri torn kmečke klijente za svojo odvetniško! pisarno. Op. ur.) Glejte, da kmalu popravite ta javen škandai ali pa da od~j stopite, Ce ste preleni za javna dela.® —> Za spremembo so torej gg. stražani enkrat namesto Mihe Napotnika napadli dr. Leskovarja, kateremu grozno zavidajo! njegovo bogatenje. Radi lepšega so imenovali ta okrajni zastop nemškega, pa vsak ve, kam pes taco moli, posebno če je lačen, pa mora samo pod inizo gledati bogatega gospodarja, kako se masti.' — Nesrečo imata sestrici „Enakost" in „Vo!ksst»mme“ s svojim očetom „Naprejem", ter ju sedaj skoro vsak dan postavlja na laž. On pošten mož je sponosorn govoril o sinku »Socijalistu" med tem, ko sta ga »Enakost" in »Volksstimme" zatajili. Ko smo mi prinesli poročilo o razkolu socijalno-demokratične stranke v Mariboru ter o ustanovitvi stranke »ujedin« jenih _ socijalistov" sta nas sestrici ozmerjali, da se nam blede. »Naprej" od srede pa prinaša, Čujte in strmite tole: »Načelstvo stranke (JSDS) je v svoji seji dne 18. t. m. z ozirom na zadnje dogodke v Mariboru, kjer so nekateri bivši pristaši naše stranke ustanovili novo stranko »Ujedinjenr socijalisti", napravilo sledeče sklepe; 1. Konštatira, da se skriva za pokretom »Ujedinjeni socijalisti" komunistična stranka Jugoslavije, ki si ne upa nastopati v Mariborskem okvirju pod svojo firmo. 2. Vsak pristaš in vsaka organizacija, ki se pristave k stranki »Ujedinjenih socijalistov" se s tem postavi izven socijalno-demokratične stranke. Zato ne bo imel noben član stranke »L jedmjemh socijalistov" niti tej stranki priklopljene organizacije pristopa na strankin zbor v Celju. 3. Socijalna demokratična krajevna in okrožna politična organizacija v Mariboru se reorganizira na podlagi novih pristopnih iziav. bjačelstvo JSD." Tako je očka • »Naprej" zopet enkrat postavil na laž »Enakost" ih »Volksstimme" ter proti njima potrdil, kar smo mi napisali. Radovedni smo, če bosta sedaj tudi to poročilo očka »Napreja* ovrgli? — Dr. Miravlagg kot »Kriegslie- ferant". iz informiranih trgovskih krogov nam poročajo : Mravlaggova odvetniška pisarna ni nikdar posebno ekscelentno funkcijonirala, ker je bi! strankam pre-domisljav in robat. Iskal je torej drugod zemeljskih dobrot in tako se mu je potom svojih nemško-nacijonalnih zvez posrečilo, da je postal v družbi drugih! trgovcev, tudi Zidov, vojni dobavitelj vo-1 jaškega taborišča v Knittelfeldu. Samoi PiriruneSinnRftnr 3*-a ta druZha zasluzila 800 000 k N! torej čudno, da si ie 11 drr 1 Irav%& te dni avtomobil za 127.000 K, s kat?rim kaže sedaj svojo; renegatsivO oholost po mariborskih ulicah. !Praš*ni>o davčno oblast, čc.jfej Jr. ‘iiflagg plačal tem zaslužkom 4>dsMi - ,,Španska muha"- lav. ab. ............ “* " predsednikov volilnih odborov v Sloveniji Danes bo nadaljeval delo glede določitvi predsednikov volilnih odborov v zapadi Bosni, Iz narodnega predstavništva. LDU Beograd, 20. okt. 135. redni sestanek začasnega narodnega predstav* ništva otvarja predsednik ob IG.15. uril Po običajnih, formalno tih fte je prečital vladni zakonski predlog o zakonskih ured-i bnh, v katerih so zapopadene že izdana stare naredbe. Odsekovo poročilo o teni zakonskem predlogu omenja nekatera ugovore glede tega načrta. Z ozirom na zelo majhno število navzočih poslancev zaključi predsednik sejo in poživlja narodne poslance, da se prihodnje seje udeleže v čim večjem številu, da bi se moglo razpravljati o omenjenem načrtu. Seja se zaključi ob 16.20 uri. Prihodnja seja je odrejena z| jutri z dnevnim redom: debata o vladni predlogi glede zakonski!) uredb. Ratifikacija poljskih in finskih mirovnih pogojev. DKU Moskva, 20. okt. (Brezžično). Centralni eksekutivni komite je sklical za 23. okt. izredno, sejo, da ratificira poljsko-finske mirovne pogoje. Na Ruskem vpokličejo nove letnike^ DKU Moskva, 20. okt. (Brezžično.! Vlada vpokliče letnika 1886 in 1888 radi ustanovitve nove delavske armade. Trgovska pogodba s Čehoslovaško: LDU B eogra'd, 19. oktobra. Pdl pogodbi s Čehoslovaško, ki je bila te dni ratificirana, dobi Jugoslavija za žito 1000 vagonov sladkorja in 1500 vagonov koksa. Tvornica za sladkor v Dubrovicf. LDU. Beograd, 18. oktobra. Neki beograjski in francoski kapitalisti boclo i glavnico 30 milijonov dinarjev postavil? v Dubrovici veliko tvornico za sladkor; fsta družba bo ustanovila tudi poljedelsko šolo v Zaharinu* Brzovlak! Beograd-Budimpešta. LDU Beograd. 19. oktobra. (ZNU) Med našo vlado in upravo madžarskih! železnic se vodijo pogajanja radi uvedb« brzovlakov med Beogradom in Budimpešto. Upravnik sarajevskega gledališča. LDU Beograd, 19. oktobra. Podpisa# je ukaz, s katerim je imenovan za upravitelja sarajevskega gledališča g. Stevan Prakulj. »Kabinet Grlmius demlsljonlrbl. DKU Poznanj, 19. okt. Po poročilih iz Kovna je kabinet Grimius padelj ker se je iz.kazal v vprašanju Vilne kof premalo energičen. Kot novega šefa se imefiuje 01egowicza, ki je Poljakom zelo sovražen. Ukrajinsko vojno poročilo. DKU Dunaj, 19. okt. Ukrajinski dopisni urad poroča iz Stanislave: Napadi rdečih čet, ki se ponavljajo že več dni na celi ukrajinski fronti, so bili povsod odbiti. Ukrajinske čete so pričele 16. t. m. na obeh bojnih krilih z ofenzivo. Rusko vojno poročilo. DKU Moskva, 39. okt. (Brezžične.) Poročilo z dne 18. V odseku pri Plocku se umikajo naše čete na državno mejo. Mesto Minsk je bilo po Poljakih izpraznjeno in od nas zasedeno. Vzhodno Slu-5ka bajajo trdovratni boji še nadalje, pri čemer smo se pod pritiskom sovraž-iika umaknili v nove postojanke. Pri cepetovki napreduje sovražnik v 60 vrst široki črti od Rozačeva do Oitropol«. Trd: boj se nadaljuje. V ozeujjit Kjsogiu smo nuseio, AloškL? / kateri so prisostvovali načelniki ekonomskega oddelka ministrstva vojne in ministrstva trgovine, indusir'ji!ci Hič in Štern ter 10 predstavnikov kožarske trgovine. Vsi so soglasno dokazovali, da bi to državno monopoliziranje imelo nedcgiedne posledice Erar bi dosnel za volna potrebe do kož pozneje boli poceni potem javne dražb«. Rezultat te ankete je bil zelo I povolien, kor je ministrstvo preklicalo prepoved notranjega prometa s kožami.. volno in lanu, odnosno dolžnost prijava tfh surovin, fabrikatov in polf jbrikatov. | Amerika bo zahtevala od Anglije izplačitev fereditev. Po nek1 vesti vaš gtonskega dopisnika ..Ecchoj des Par!s“ ja izjavil republikanski j predsedniški kandidat Harding, da boj zahteval izolačitev med vojno ricvolje- j nih k.edilov, Pred vsem pa rnihj Anglije. Amerika ne sme b'tl v tem j oziru v nevednosti. Vedet? mora, kako naj ustavi u >anje na rešitev gospo* darsloh problemov. | Vojni budget Franclje. Komor! finančne komisije došii vojni budcset za leto 1921 predv'deva skupno izdajo 5.697,300 0'0 frankov. flazsia In humor. Potovat? okrog zemlje namera* vati po srorcčnu olovbeneo3 tajnika dve vel'ki amerikanski f'ofi. To neto-van e naj bi nredsavljalo največio olovbeno manifestacijo, ki se je sploh kdaj vršila. Uspesna reklame. Rszne trgovine in podjetja tekmuje?« med sebo?, kdo bo na najboli us^šsn način privabi! stranke k sebi. Ena najboljših kavarn , v Papzu fe pa doš’a na zelo originalno j idejo. Nameščenega je imela natakarja : s krasno, blestečo plešo. Neki slikar 1 ie potem naslikal na to »solnce« z j živimi barvami trne te kavarne. Nata- i kar ni imel sedoj drugega dela, nego da se je sprehajal po boulevardih, promenadah in po parku Ta reklama ;e tako izborno uspela, da je kavarnar v zadregi, kako bo pogostil vse te ljudi. Ali, se ponovi vesoljni potop? izšla je brošura Karla Brandler-Prachta, Nemca, v kateri hoče dokazovati, da ;e bode vesoljni po(oo ponovi! ok«!i °ta 3200. Za to svojo trditev navala Srandler-Pracht nebroj astronomlčnih In geoloških dokazov ter pravi, da 30do omenjenega Jeta i~tl astrono- ! ničpi in geoiošhi pojavi. Vesolini po- I op je del velikega renjodičneg* za- ! rons, ki se pojavi vsakih 12.500 let, [ ta se znebi vseh svojih nečed vh pr?- \ jivalcev. Mogoče se bodo skušali naši j jotomci ognili tel k»f3Strof< na ta na- > lin, da bodo zgraddi primerne nad- ] treaonoughte, dovolj preskrbljene z j :adostn!m živežem in drugimi pri- j ikllnami. Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. 1 £ Odgovorni urednik: Fran Voolar. » E?t»n?apJc2?Kj3 z večletno prakso išče službe. Ponudbe pod »Takoj« na upravništvo lista. 601 Restavracija m lužnem leoleteu Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stic&žer. V restevp? ^arffeop'% ©SfaJsM u . .'1, se vrši vsaki dan od 17. ure naprej znani izvrstni koncert, brez pobiranja, vstopnine in povišanih cen. Jedil in pijača znana. 641 3—3 osSaSJo s sscčn« ©ros- rac©, zavese iz čipk, stolice. prevleke za perjanke, posteljna pregrinjala in dva otroška vozička se prodajo. Glavni trg 18, II. nadsfr., vrata 7. (659 ©amslz! slnsstsil (čista volna)* popolnoma nov, se proda. Tomšičev drevored št. 115, I. nadsir. 660 Ssjsjonfasn sSr.-Rovanlc, obstoječo iz 2 sob in kuhinjo fia Glavnem frcu proti enakemu ali večjemu tudi kje v sredini mesta. Vpraša se Glavni trg 18, II. nadstr., vrata 7. 658 •V ” ' ' ---------------- Sam® nm last! i Oral©. profe. I ! - | Tovarna iz špirit [r fela dal. družlia I i 629 v Račjem s_3 priporoča svoja izdelke. I.' UBCVj- . - - - - •amnm — — ■------- «■ CE 01 ira p mm Us si išll nagrade tistemu, ki mi preskrbi stanovanje v sredini ir.esta Maribora, 'obstoječe iz dveh, s pohištvom opremljenih ali neopremljenih sob in kuhinje. Prijave na upravo »Tabora«, p. P? m K Ol -45% ©•*> t