^ ìvimcf^kc^
BORBA
Živeti Rdeča in Jugoslovanska armada, rešiteljici in zaščitnici demokratičnega sveta, poroka svobode in mirni
Leto II. — Štev. IS.
Ajdovščina, sobota 11. maja 1910
Cena 4.— lire

Deveti mai
Nikakor iti slučaj, da se nase Množice v zadnjih dneh tako često zbirajo, da tako često proslavljajo in Manifestirajo, ampak je to živ dokaz, kako tesno in kako nerazdružlji-00 80 povezani vsi dogodki iz preteklosti in sedanjosti z ljudskimi Množicami in kako neodpustljivo bi
dovalo uničenje in razbijanje, so zaplapolali pred letom dni prapori svobode in ves svet se je zlil v en sam krik, krik radosti, krik zmagoslavja, tisočkrat mučenega in pobijanega človeštva. Leto dni je od tega, leto dni, odkar so trde pesti demokratičnega sveta spustile orožje iz rok,
Organizatoija zmage demokratičnih množic nad fašizmom generalisim Stalin in maršal Tito.
86 zdelo vsakemu izmed naših ljudi, e bi pozabil praznovati enega izmed tetikUi dni slovenskega naroda ali kovnega ljudstva sploh. Zdi se, da oče preprost človek, da hočeta naš ^ovec in kmet ob takih velikih Vznikih povedati vsemu svetu, kako sf z dneva v dan jača delovnega Mdstva in kako nenehoma bedi naš clovek nad vsem lem, kar si je mo-r<,l° ljudstvo s težkimi žrtvami in 8 brvjo priboriti.
Jn eden takih velikih praznikov ^ih množic je tudi 9. maj, dan, ko n letu 1945 borba demokratičnih Množic pod vodstvom velikih zavez-nikov dokončno zrušila v Hitlerjevi Nemčiji zasidrani svet vojnega huj-8baštva, nasilja, morij in ubojev. Še °d ognja in dima opaljena lica juna-skih borcev Rdeče armade, Jugoslo-Vanske armade in zavezniških vojsk, °šinil blesk radostnega smeha, v stotisočev, ne, milijonov, ki so ^ še včeraj polni gròze, vajeni gle-
'M, kako bratu sekajo živo telo faši-stični nasilniki, kako vpričo hčerke Obešajo mater, kako sinu ubijajo °četa, kako pred bratom posiljujejo Sestro, v teh očeh je zasijal pred le-Mn dni nov ogenj veselja in radosti. Nad požganimi domovi in razrušeni-Mi naselji, kjer je do včeraj gospo-
prijele za plug, kramp in lopato, prijele za delo, da popravijo to, kar je svet nasilja uničil in razbil.
In med temi milijoni tisočkrat srečnih ljudi, ki so bili pripravljeni pozabiti na vse trpljenje in na vse žrtve in začeti graditi svojo osvobojeno domovino, je bilo tudi primorsko ljudstvo. Če je 9. maja praznoval ves svet zmago štiri-petletne borbe, potem je primorsko ljudstvo ta dan praznovalo praznik zmage nad četrt stoletja trajajoče borbe proti fašističnemu nasilniku.
Leto dni je od tega. Toda v tem letu je moral biti primorski človek eden najzvestejših zaveznikov demokratičnega sveta, priča temu, da so mu razkosali zemljo, da so mu vzeli oblast iz rok na zapadnem kosu njegovega sveta, še več, v tem teki je ta preizkušeni primorski človek bil priča, ko so padli ljudje iz njegovih vrst pod streli fašističnih provokatorjev, katerim daje anglo-ameriška okupacijska uprava polno zaščito. V tem letu pa je doživel tudi to, da skušajo nekateri še barantati z njegovo zemljo, barantati z njegovimi žrtvami in s tako nesebično žrtvovano krvjo.
In pečat tega je imelo praznovanje 9. maja na Primorskem. Pa bodi-
PO ENOLETNI BORBI ZA PRIKLJUČITEV JULIJSKE KRAJINE K JUGOSLAVIJI NAŠE LJUDSTVO DOBRO VE, KDO JE NJEGOV PRIJATELJ IN KDO NJEGOV SOVRAŽNIK
Primorska ie svečano proslavila obleinico proglasitve vlade Ljudske republike Slovenije
Dne 5. maja je vsa Primorska praznovala obletnico imenovanja prve slovenske ljudske vlade. Ne samo Ajdovščina, kjer se je zbralo okrog 15.000 ljudi, da proslavi obletnico tega velikega trenutka za slovenski narod, ampak po vseh vaseh na Primorskem so ta dan slovesno praznovali. V samem koperskem okraju so množice priredile manifestacijska zborovanja v Kopra, v Izoji, Piranu, Sicciolah, Krogu, Novi vasi, Šmarjah, Marezigah in Rižani, kjer je nekaj tisoč ljudi spregovorilo o tem, kar je čutil slednji na Primorskem, da mora ta že pred letom imenovana ljudska vlada Slovenije postati tudi naša vlada. V Šmarjah so se zbrali prebivalci iz Puč, Košiabone, Pomjan in Gažon. Znana partizanska vas, katero so fašisti do tal požgali, je ta dan ponovno povedala, kakor je povedala že zavezniški mednarodni komisiji, ko se je ustavila, da je vse svoje žrtve in vse svoje napore dala za to, da postane enkrat svobodna, v pravi domovini Jugoslaviji.
Najbolj svečano pa so proslavili peti maj na Primorskem Ajdovci. Ze v prvih jutranjih urah so se začele' zgrinjati v Ajdovščino množice vi-
si, da je človek prisluhnil klicu ma-nifestantov na Tolminskem, na Grgar-skem, na Idrijskem, po Vipavski dolini ali po Istri, po Pivki ali po Brkinih, povsod je odmeva' en sam klic primorskega človeka: »Za nas pomeni zmago priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. V teh dneh, ko je prav usoda Primorske pred vestjo sveta, so stotisoči primorskega ljudstva ponovno povedali to, kar je vsakomur na svetu že znano, povedali so svojo pravico.
9. maja je primorsko ljudstvo ponovno manifestiralo svojo neizprosno voljo, da tudi ono nadaljuje narodnoosvobodilni boj do popolne zmage ljudstva, da tudi ono zajamči svoji zemlji, da ne bo dovolilo, da bi z njo barantali vsi tisti, ki jim morda ni všeč, da je sploh do 9. maja prišlo in ki bi radi znova napisali primorski zemlji krvavo bodočnost, kakršno ji napovedujejo tržaški kričači s pobijanjem in šovinističnim razganjanjem naših ljudi. 9. maj pomeni na Primorskem klic: »Dovolj, dovolj je eno leto čakanja, dovolj je četrt stoletja krvavih dokazovanj, mi hočemo .pravico, mi terjamo samo svoje!«
Boris Kidrič
Predsednik prve res narodne vlade LR Slovenije.
pavskega ljudstva, med katerimi so vzbujali pozornost pred vsem stari partizani, kurirke in kurirji in skupine mladenk v narodnih nošah, ki so prišle z Gojačevega in Brij. V prisotnosti zastopnikov Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora, Glavnega odbora Komunistične partije Julijske krajine, zastopnikov mesta Trsta, Pokrajinskega poverjeništva in delegatov iz vseh okrajev Vzhodno primorskega okrožja je bila v dvorani, v kateri je Slovenski narodnoosvobodilni svet pred letom dni izbral prvo vlado Slovenije, odkrita v spomni tega velikega dne za slovenski narod spominska plošča.
Ploščo je odknU predsednik Mestnega narodnoosvobodilnega odbora, ajdovski aktivist in partizan tovariš Štekar, združeni pevski zbori pa so ob tej priliki zapeli Zdravljico.
Medtem, ko so v dvorani odkrili ploščo, se je zbrala na trgu 15.000 glava množica ljudi. Gostje, ki so prisostvovali odkritju spominske plošče, so v spremstvu združenih pevskih zborov odšli na slavnostno okrašeno tribuno, kjer je množici spregovoril v imenu primorskega ljudstva tovariš Slavko Benevol, ki je naglasil, da praznujemo Primorci prvo obletnico imenovanja slovenske narodne vlade še ne popolnoma svobodni, pa zato v trdnem prepričanju in zavesti, da je ta vlada po naši zavesti in našem občutku že naša in da mora v naj-
krajšem času s priključitvijo celotne Julijske krajine k Jugoslaviji dokončno postati tudi naša vlada.
Nato je spregovoril tajnik Pokrajinskega poverjeništva tovariš France Perovšek, ki je med drugim dejal:
»Ko govorim o velikem pomenu ustanovitve prve slovenske vlade, ko danes praznujemo obletnico tega dogodka, vemo, da smo do prve ljudske vlade prišli potom borbe, dala nam jo je namreč naša narodnoosvobodilna borba, naša Osvobodilna fronta, skovalo si jo je primorsko ljudstvo samo v borbi skupno z ostalimi narodi Jugoslavije. Nekaj dni potem, ko je slavna Jugoslovanska armada s pomočjo primorskih patriotov osvobodila Trst, se je prav na primorskih tleh ustanovila slovenska vlada. Naše množice so prišle iz vseh krajev Primorske, iz Krasa, Istre, Tolmina in iz drugih krajev, in zavpile vsemu narodu, zavpile Ljubljani, ki ni bila še svobodna, da ima slovenski narod svojo vlado.
Ko danes proslavljamo obletnico obstoja naše ljudske vlade, ko mislimo na to vlado, ki se je osnovala tukaj, mislimo, da mora ta vlada čimprej postati naša in kaj pomeni to. To pomeni, da moramo biti priključeni k Jugoslaviji. Priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji zahtevajo vsi naši narodi nemudoma. Eno leto je minilo, odkar se ljudstvo Julijske krajine s Trstom bori za priključitev k Jugoslaviji. V tem letu se je pri nas mnogo dogodilo. V tej enoletni borbi je primorsko ljudstvo mnogo spoznalo. Danes smo bolj močni kot kdajkoli prej. V Trstu je 1. maja kljub vsem oviram tamošnjih oblasti nad 200.000 ljudi izrazilo svojo voljo, da hočejo priključitev Julijske krajine s Trstom in Gorico k Jugoslaviji, da hoče junaško delovno ljudstvo Trsta živeti v Jugoslaviji.
Takšni smo po enoletni borbi za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Po tej enoletni borbi naše ljudstvo dobro ve, kdo je njegov prijatelj in kdo je njegov sovražnik. Zaradi tega se srdito bori proti reakciji, proti silam v svetu, ki hočejo preprečiti, da bi Julijska krajina s Trstom bila priključena k Jugoslaviji. Spričo tega pa se naše ljudstvo tudi zaveda, da je samo priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji zmaga ljudstva, da pa je vsaka Nadaljevanje na 2. strani.
Rsizori s slavnosti v Afdovšcini: mladinke v narodnih nošah v sprevod u, 2. tajnik PPNOO France Perovšek govori, 3. povorke prihajajo v trg, 4.mala pionirka recitira, 5. ogromna
množica na trgu v Ajdovščini, 6. žene iz Šmarij recitirajo.
15.000 ljudi je 5. maja v Ajdovščini manifestiralo, da mora takoj postati vlada LRS tudi naša vlada
Nadaljevanje s t. strani
druga rešitev zmaga fašizma. Po tej enoletni borbi ljudstvo Julijske krajine dobro ve, da bo svojo zemljo s Trstom vred samo priključilo k Jugoslaviji. Tovariš predsednik Mestnega narodnoosvobodilnega odbora pri odkritju spominske plošče ni slučajno zaklical: »Naj živi naš zaščitnik gene-ralisim Stalin !< Ta parola nam namreč pove, kdo je naš največji prijatelj, da je naš najveeji prijatelj Sovjetska zveza.
Nadalje je tovariš Perovšek govoril, da je Primorska spoznala v lem letu v celoti, kdo je Komunistična partija, ki je s svojim odločilnim in požrtvovalnim delom edinstven voditelj ljudskih množic. Za tem je spregovoril tovariš Perovšek o tem, da je naše ljudstvo v tem letu dodobra spoznalo vlogo ljudske oblasti in Osvobodilne fronte ter med drugim dejal: »Ne bi bilo prav, če bi ob obletnici ustanovitve naše vlade ne spregovorili ničesar o naši ljudski oblasti. V nasprotju s cono A imamo pri nas ljudsko oblast, imamo Krajevne odbore, imamo Okrajne odbore, imamo skupščine in moramo reči, da je v enem letu naša oblast mnogo napravila, da je naše ljudstvo mnogo napravilo. Večkrat pa vidimo v naši ljudski oblasti tudi pomanjkljivosti in kdaj ter kje naj kritično pogledamo na delo naše oblasti, če ne danes, ko praznujemo obletnico ustanovitve ljudske vlade. Kaj so naši krajevni odbori, naši okrajni odbori, okrajne skupščine, če niso to rezultat naše težke narodnoosvobodilne borbe. Ce je naša ljudska oblast rezultat naše borbe, če nam jo je dala naša Osvobodilna fronta, moramo napraviti jasen zaključek, da je ljudska oblast inštrument Osvobodilne fronte, inštrument našega ljudstva. Povsod tam, kjer odbori oblasti in odbori Osvobodilne fronte pozabljajo na to osnovno resnico, tam se dogajajo napake. Če je pa temu tako, se mora torej vsak predstavnik naše ljudske oblasti v prvi vrsti zavedati, da je aktivist Osvobodilne fronte in da ga je ljudstvo kot takega izvolilo.
Prav zaradi tega moramo ob tej proslavi podati svečano obljubo naši slovenski vladi, vsem jugoslovanskim narodom in maršalu Titu, da bomo imeli pri nas take osvobodilne odbore, kot so v Jugoslaviji, da bomo imeli pri nas utrjene odbore Osvobodilne fronte. Ne samo, da ustvarimo take odbore, ustvariti moramo tudi tak delovni polet naših množic kot ga imajo narodi Jugoslavije, ker je prav tak delovni polet najpomembnejši dokaz ljubezni do Jugoslavije, do našega Tita in ljudske oblasti sploh. Če pogledamo torej naše naloge, vidimo, da moramo vzporedno v borbi za priključitev utrjevati naše odbore in obnavljati naše porušene domove.
Govorili smo o ljudski oblasti in o Osvobodilni fronti. Če smo ugotovili, da so odbori oblasti inštrument Osvobodilne fronte, potem moramo sedaj na pot utrjevanja odborov Osvobodilne fronte iti z geslom: »Kdor je izven članstva OF, je sovražnik naše ljudske oblasti, je sovražnik Jugoslavije.« Zato bomo vzporedno z borbo proti tuji reakciji poostrili boj proti domači reakciji, boj proti tistim, ki govore, da ni treba udarniškega- dela, boj proti reakciji Margottijevega tipa, ki blati Jugoslavijo in jugoslovansko ustavo.
Tisti, ki danes nergajo, ko je treba še prenašati te ali one eko-
nomske težave, da je že konec vojne, tisti naj vedo, da narodnoosvobodilni boj pri nas še traja. Teh je sicer zelo malo, toda to so prav tisti, ki v dobi narodnoosvobodilne borbe tudi niso prav nič žrtvovali. Ti ljudje niso na strani ljudstva, niti ne mislijo na žrtve, ki jih je primorsko ljudstvo dalo za svojo osvoboditev.
Prav tako si moramo biti na jasnem tudi o tem, da borba ljudstva Julijske krajine ne bi bila tako učinkovita, če ne bi bilo v Trstu najbolj organiziranega in najbolj vdanega italijanskega delovnega ljudstva, ki se z nami ramo ob rami bori. Zato je naša naloga, utrjevanje bratstva med slovenskimi in italijanskimi množicami.«
Izvajanja tovariša Perovška so množice pozdravile z viharnim vzklikanjem prvi ljudski vladi, Osvobodilni fronti. Komunistični partiji in našim voditeljem.
V imenu Jugoslovanske armade je spregovoril major Čmugelj Franc. Poudaril je, da si je naše ljudstvo zgradilo dve veliki stvari: Svojo legendarno jugoslovansko armado in svojo ljudsko oblast. Ko danes praznuje ljudstvo mejnik v izgradnji ljudske oblasti, se tega velikega trenutka v celoti raduje tudi ljudska armada, tista armada, ki daje našim množicam polno jamstvo, da bo znala v vsakem trenutku zaščititi interese ljudstva. Armada, ki je zrasla iz upora ljudskih množic, ki jo je oblikovala ljudska borba, ta armada ne more pozabiti, zakaj je zrasla, ampak se dobro zaveda, da gledajo ljudske množice v njej zaščitnico vseh pridobitev narodnoosvobodilne borbe.
Po govorih zastopnikov oblasti in vojske so pevski zbori zapeli pesmi, posamezniki in skupine pa so nastopili z recitacijami. Pred vsem prisrčno je recitirala ajdovska pionirka pesem: »Mala pionirka«. Končno je bila prebrana tudi pozdravna brzojavka predsedniku vlade tovarišu Borisu Kidriču. Nadalje so bile poslane pozdravne brzojavke tudi maršalu Titu, podpredsedniku zvezne vlade Edvardu Kardelju in predsedniku Pokrajinskega narodnoosvobo-dilnega odbora v Trstu tov. Bevku.
Po zborovanju se je razvil veličasten sprevod, na čelu katerega so nosili sliko predsednika vlade LRS, tov. Borisa Kidriča, številne slovenske, jugoslovanske in delavske zastave ter transparente. Sprevod se je med vzklikanjem in igranjem dveh godb pomikal po okrašeni Ajdovščini ter se vrnil na trg, kjer je skupina mladih fizkulturnikov zaplesala Titovo kolo.
Tako je Ajdovščina svečano proslavila prvo obletnico imenovanja prve slovenske vlade v globokem prepričanju, da ni več daleč dan, ko bo Primorska priključena k svoji matični deželi ljudski republiki Sloveniji.
★
Ob obletnici sestave prve slovenske vlade je primorska mladina nesla s štafeto pozdrave ljudski vladi Slovenije
Dne 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini imenovana prva slovenska vlada. Primorska mladina je sklenila obletnico tega dogodka proslaviti s pozdravno štafeto. Na treh skrajnih točkah cone B Julijske krajine je bilo izhodišče izmenskega teka. V Grgarju se je štafeta začela v soboto ob 9.15 dopoldne, v Tolminu isti dan ob 11.15 in v Kopru v soboto opoldne.
Štafeti iz Grgarja in Tolmina sta se združili opoldne v Želinu. Še isti dan ob 7. uri so tekači prišli v Postojno, v nedeljo zjutraj ob 7. uri pa se je štafetni tek nadaljeval proti Ljubljani. Udeleženci so se menjavali vsakih 500 metrov.
Točno po predvidenem času, to je ob 11. uri dopoldne, je prispela v Ljubljano štafeta mladincev in mladink, ki je prinesla pozdrave prebivalstva Julijske krajine vladi Ljudske republike Slovenije ob priliki njene prve obletnice.
Prebivalstvo Ljubljane je na ulicah prisrčno pozdravljajo tekače ter
1. maj je Primorska praznovala ne le v Trstu in Gorici, kjer je bilo to praznovanje sicer najzanosnejše, ampak lahko rečemo v prav vsaki primorski vasi. Na predvečer tega velikega praznika so zagoreli po Primorskem Mogočni kresovi in ob teh kresovih se je zgrnilo ljudstvo močno in silno in po vseh krajih na Primorskem prirejalo edinstvene mitinge. Poleg okrajnih središč, kakor so Postojna, Ajdovščina, Idrija, Tolmin itd., kjer so se zbrale večje množice in se razvrstile po zborovanjih v manifestativne sprevode, so prav ta dan sicer bolj skromno, toda tem zavedneje praznovale naše vasi. V vasi Brje v ajdovskem okraju sta zbranemu prebivalstvu pod večer na prostem spregovorila domačina Kodrič Metoda in Turk Jože o pomenu prvega maja. Potem pa sta domači dekleti Pečenko Nada in Makovec Nada recitirali dve udarni pesmi in bili nagrajeni s ploskanjem in vzklikanjem navzočih, res prisrčno nagrajeni. Končno pa je kot v povzetek spregovoril še naš tovariš Makovec Tone, ki je naglasil, kakšno silno moč predstavljajo danes strnjene množice delavcev in kmetov ter delovne inteligence, ki vedo, zakaj se bore in ki imajo na svoji strani veliko zaščitnico Sovjetsko zvezo. Delovne množice Julijske krajine pa imajo še posebej v svoji borbi zavest, da dokončujejo narodnoosvobodilni boj, da se bore za priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji. To zborovanje, ki se je vršilo v navidezno oddaljeni vasici, tam ob demarkacijski črti, je jasna priča dela in življenja naših ljudi.
Pa tudi vasi po bistriškem okraju so pokazale, da danes naš kmet s srcem praznuje ta praznik, da čuti, da mu ta dan mnogo pomeni in poleg tega je te ljudi-spremljala ponosna zavest, da prvi maj naše delovno ljudstvo prvič svobodno praznuje. Najbolj prisrčno so prvi maj proslavile vasi Pasjak, Bitnja, Šapjane, Zarečje, Rupa, Novokračine in Tomi-nje. V teh vaseh so si ljudje poleg govorov, v katerih so naznačili pomen prvega maja, sestavili tudi prisrčne borbene programe in v sprevodih prepevali partizanske pesmi in vzklikali prvemu maju, prazniku delovnega ljudstva. Prav posebno uspela je proslava v Novokračinah in prebivalstvo je ponosno napisalo poročilo:
»Tudi naša vas je na svečan način proslavila naš delavski praznik prvi maj, prvi, katerega smo lahko proslavili nemoteno v popolni prostosti v svobodi, tako da smo lahko izrazili vsa naša čustva, ki so bila toliko let prisilno, brutalno in krvavo tlačena. Mi smo bili nad proslavo vzhičeni, uspela je res veličastno. Bili smo vsi tako navdušeni in praznično razpoloženi. Na predvečer je naša mladina prižgala kresove na vseh gričih.«
Prav tako je primorsko ljudstvo veličastno proslavilo praznik 9. maja, praznik zmage. Na predvečer so zagoreli po Primorskem kresovi in po premnogih krajih, kakor so Ajdovščina in Vipava, so bile veličastne baklade, iznad praporov svobode in narodnostnih zastav, iznad bakel so se jlvigali mogočni vzkliki: »Živela zmaga demokratičnega ljudstva, živel 9. maj, živela Sovjetska zveza, naj-odkritosrčnejši prijatelj delovnega ljudstva vsega sveta, živel 9. maj, dan svobode delovnega ljudstva.« Maniffcstantom v Vipavi je na predvečer 9. maja spregovoril tov. Jože Primožič, ki je med drugim naglasil kako važnega pomena je bila v borbi delovnega ljudstva za svobodo trdna povezanost delavcaj kmeta in delov-
manifestiralo za priključitev Trsta in Julijske krajine k novi Jugoslaviji. V poslednjem delu štafete so tekli en mladinec in dve mladinki, ki so pred vladno palačo predali v lepo izdelanih tokili pozdravne resolucije podpredsedniku vlade Ljudske republike Slovenije dr. Marjanu Breclju, nakar je mladinec v svojem nagovoru poudaril voljo prebivalstva Julijske krajine, da hoče živeti tudi v miru skupno s svojimi brati v Sloveniji in FLRJ, kakor je bilo z njimi za časa borbe. Pozdravi, ki jih prinaša štafeta, naj bodo vidna manifestacija volje slovenskega naroda Julijske krajine.
Podpredsednik vlade dr. Brecelj se je zahvalil mladincem za manifestacijo prebivalstva cone B Julijske krajine za združitev z osvobo-
ne inteligence in naglasil, kako so se delovne množice v narodnoosvobodilni borbi oborožile s silnim revolucionarnim zanosom, ki ga vnaša v njihove vrste delavstvo, delavstvo kakršno danes bije neizprosen boj za ljudske koristi tudi v Trstu.
9. maja so se vršile veličastne proslave na Vipavskem, v Ajdovščini, v Št. Vidu pri Vipavi, v Šempasu, kjer so ljudski govorniki naglašali pred vsem dejstvo, da pomeni 9. maj našemu človeku dan, ob katerem si moramo pridobiti novih borbenih sil, novega borbenega ognja prav v spoznanju, da obstoja 9. maj 1945, da obstoja tisti dan, ko so delovne množice vsega sveta zmagale nad dosedaj najbrutalnejšiim nasprotnikom delovnega ljudstva Mussolinijevim in Hitlerjevim fašizmom. Ta dan je
j enimi brati ter naglasil obenem voljo vlade Ljudske republike Slovenije ter vlade FLRJ, storiti vse za dokončno osvoboditev Julijske krajine, zaključiti delo, ki ga je z orožjem izvršila Jugoslovčuiska armada, ter izpolniti želje, za katero so tisoči borcev dali svoje življenje. Zaprosil je mladince, naj sporeče vsem prebivalcem cone B najprisrčnejšo zahvalo vlade Ljudske republike Slovenije.
Tovariš dr. Brecelj je aozval nato okoli 100 udeležencev štafete v prostore vladne palače, kjer so jih !><>• zdravili predsednica Kontrolne komisije pri Predsedstvu vlade LR Slovenije tovarišica Vida Tomšičeva, minister za finance Zoran Polič in drugi. Primorska mladina je ostala v Ljubljani do večera, nakar so se s kamioni vrnili na svoje domove.
naše ljudstvo na množičnih zborovanjih, katerih se je udeležilo P° dva tri tisoč ljudi, podalo svojo neomajno obljubo tovarišu Edvardu Kardelju, da bo vodilo narodnoosvobodilni boj do popolne zmage ljudstva in naslovilo neštevilne resolucije tovarišu Edvardu Kardelju, v katerih izraža polno zaupanje v to, da pri današnji preizkušnji demokratičnega sveta glede vprašanja Julijske krajine ne bodo veliki zavezniki pustili» da bi bila sramotno gažena čustva primorskega ljudstva, da bi bile i^ dane obljube atlantske listine, da hi bil najzvestejši zaveznik, kot je Jugoslavija in njeni narodi, osleparjen za svojo lastno zemljo v prid včerajšnjega fašističnega zavojevalca " današnje pohlepno imperialistične Italije.
Mladinska štaleta jc ponesla s Prim morske pozdrave k obletnici imenovanja prve vlade LSR v Ljubljano.
Proslava obletnice osvoboditve St. Petra
Na predvečer praznovanja so zagoreli po hribih veliki kresovi in mladina iz Št. Petra in okoliških vasi je priredila slavnostno akademijo. Otvoritveni govor je imel tov. Milan, v katerem je orisal sedanji politični položaj na Primorskem. Govoril je o trpljenju in o borbah našega ljudstva, o naši veri v boljšo bodočnost v Titovi Jugoslaviji. Nato so mladinske skupine iz št. Petra, Hrastja, Petelinj, Rodohove vasi. Trnja in Palčja podale razne telovadne točke in deklamacije. Posebno je ugajala »Lepa Vida«. Med točkami je igrala domača godba partizanske pesmi.
27. aprila, to je na obletnico osvoboditve Št. Petra se je zbralo na glavnem trgu okrog 3000 ljudi iz vseh okoliških vasi in iz Št. Petra samega. Prišli so v dolgih procesijah z zastavami na čelu, nekateri na vozeh, vsi s prazničnim razpoloženjem. Udeležila se je mladina vseh šol in učiteljstvo ter vse organizacije. Z glavnega trga se je razvil mogočen sprevod proti postaji med vzkliki in petjem partizanskih pesmi in se je nato vrnil pred hišo krajevnega NOO. Na pročelju poslopja je bilo razsvetljeno ime Tito in nad tem, med slovensko in jugoslovansko zastavo, peterokraka zvezda in črki OF. Ti dve črki, ki se sedaj zmagovito blestita kot emblema naše svobode, so leta 1944 pisali nemški zrakoplovi na naše nebo, želeč nam smrti. Po oknih, po balkonih, po mlajih so vihrale naše lepe trobojnice. Domača godba je igrala vesele koračnice in zvonovi šentpeterske cerkve so slovesno pri-trkavaii. Tajnik OF odbora je pozdravil navzoče, tov. Marjan pa je v dolgem govoru opisal postanek, pot in delo, trud in sad Osvobodilne fronte, njene žrtve in njeno sijajno zmago. Ob osvoboditvi Št. Petra so partizani s svojim hitrim pohodom presenetili Nemce, da niso mogli izvršiti umika po svojih strategičnih
V TRSTU SMO SE SPOZNALI
Kruta so dejstva in kruta je resnica, ki jo mora naše ljudstvo v teh dneh ugotavljati. In ta resnica je, da stoje na čelu vsega krvavega rovarjenja proti ljudskim pravicam v Trstu fašisti, ki pa imajo pri svojem zločinskem delu polno podporo tamošnje policije. Ljudske vrste so morale biti spet priča nove žrtve zločinstva CLN-ovih band, umora tov. Ravnikarja. Poleg tega krvavega zločina so posamezne skupine italijanskih šovinistov, ki nosijo okrog vratu italijansko trikoloro, izvršile celo vrsto zločinov, ki naše ljudstvo kruto spominjajo na začetke uvajanja Mussolinijevega fašizma pri nas.
Prvega maja so fašistični kričači začeli vpili nad sprevodom mladink, ki je korakal preko trga della Borsa in vzklikati fašističnim mladinskim organizacijam: »Viva le piccole italiane, viva avantguardisti!« Medtem je neki izzivač skočil med naše mladinke ter zagrabil tovarišico Milavec Jožico iz Postojne za lase in ji pljunil v usta.
Prav tako so lapadli fašistični iz-zivači skupino pionirjev iz Postojne, Bukovja in Sludenega, ko se je vra-
načrtih, to je, pognati v zrak podminira-ne ceste, mostove in železnico. Od Palčj® in od Sv. Primoža so pele partizanska strojnice in grmeli po cestah težki tanki, ko so Nemci v divji naglici in zmešnjavi bežali na desno in levo, ne vedo« kam prav za prav kreniti. Raz oken s° v vsaki hiši zaplapolale naše zastave jn v marsikaterem očesu se je zalesketa18 smehljajoča solza veselja. Zdelo se n8™ je, da je Velika noč.
Govoril je tudi tovariš v imenu vojske. Natančno je očrtal pozicije okupatorjevih sil in partizanskih posadk v zadnjih dneh pred osvoboditvijo. Težk® in krvave žrtve so partizani doprine8}1 za osvoboditev Trsta. Tudi tov. Milan J® v svojem govoru podčrtal, da bo d®*0 OF dokončano z dosego priključitve c®!® Primorske k Titovi Jugoslaviji.
Pri proslavi je sodeloval mešan VeT ski zbor delavcev SIKLE. Manifestaci!® je zaključila skupno zapeta himna »H®1 Slovani«.
•
Zvečer je proslavilo obletnico osvoboditve prosvetno društvo »Pivka« * prireditvijo partizanske žaloigre »Rojstvo v nevihti«. Vsi igralci so izborno igrali in vsi prizori so bili zelo dobro inscenirani pod spretnim in požrtvovab nm vodstvom tov. Žnidaršičeve. Mojstrsko so igralci podajali razne tipe. ki 60 resnično živeli v času OF, od izdajalca» sredinca, dobičkarja, sebičneža do značajnih. rodoljubnih partizanov, ki 8® niso plašili najtežjih žrtev. Izvrsten 1® bil globoko občuten monolog Mirtiča J® im višku je bila uloga Krima. Igralci s® zeli veliko priznanje.
Tudi pri večerni prireditvi je bila udeležba polnoštevilna. Tako je proslavil Št. Peter obletnico osvoboditve nas® zemlje.	Kalan Ludovika.
čala od fizkulturnega nastopa, na prehodu iz ulice Batisti v ulico Carducci. V italijanske trikolore zavd1 fašisti so obkolili avto ter začeli plju' vali otrokom v obraz, jim metati kamenje in jim žugati. Otroci so sicer začeli jokati, toda pobesneli zločinci precej časa niso pustili avtomobile1 naprej.
Ta dva dogodka sta samo dva majhna odlomka iz vsega tistega, kar so fašisti prvega maja v Trstu počeli-
Tako smo na tržaških ulicah P0' novno spoznali, da se pod zaščit0 Zavezniške vojaške uprave poraja v Trstu nov fašizem in zato je naše ljudstvo dvignilo svoj klic, da bodo v primeru, če oblast ničesar ne ukrene proti krvavim in podlim dejanjem fašističnih zločincev, protifašistilne množice same strle pojave novega fašizma, ki si skuša utirati pot z noži in boksarji, z napadanjem na p°' edine protifašiste, prav s tako silo in s tako odločnostjo, kakor so naše množice strle mehaniziran »nepremagljiv« stroj fašističnih osvajalcev. K 46.000 žrtvam mora primorsko ljudstva danes prištevati nove žrtve, toda temu mora biti konec.
PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA IN DEVETEGA MAJA NA PRIMORSKEM POMENI EN SAM BORBEN KLIC, KUG PO POPOLNI ZMAGI ČETRT STOLETJA BOREČE SE PRIMORSKE ZA
SVOJO SVOBODO
Primorsko ljudstvo pošilja resolucije svojemu zastopniku Edvardu Kardelju
Zagovornik naših pravic in zahtev v svetu tov. Edvard Kardelj
J trenutku, ko se odloča naša obl0 * *n sve^ano proslavljamo timi™00 Pos^av^ve P™6 slovenske <wie, 2 zaupanjem gledamo na Fas, borbeni in iskreni zagovornik, da so naše zahteve po vključitvi k VLftj ne samo pra-1 ne ampak tudi svete: Ne popuščaj-®> knjti tudi mi ne bomo nikoli po-Pn cali. Dovolj nam je fašizma, mi 0cemo svobodno živeti in biti go-Podarji na svoji zemlji. Povejte MfPodom v Parizu, da mi nismo dro-13 2a barantanje, ampak narod, ki h JB neizprosno boril za svojo suono in ki jo danes preveč ceni, da da bi ga kdo zanjo ope-
Ne popuščajte, kakor vam zagotav-Mtoo, da ne bomo tudi mi popuščali.
Prebivalci iz Nove vasi, Sv. Petra, Krkavč in Padne.
Ob priliki proslave prve obletnice j ® slovenske vlade, smo se zbrali vsi volivci Ljudskega odbora Kroga, da bomo istočasno izrazili j,8s® želje po priključitvi k FLRJ, in naprošamo kot najbolj požrtvo-. nega zagovornika naših svetih pra-lai^a nndnlje vztrajate pri naših enkrVa^' k* nam bodo zagotovile jyat za vselej mirno sožitje z brati ^J°slovani. V teh dneh budno sledi-^ razvoju pogovorov v Parizu in nrn stojimo v duhu ob strani, vedno , opravljeni na vse, kar bi od nas Onoovim zahtevala.
Prebivalci iz Kroga.
*loEeanf®’ °b obletnici ustanovitve prve ljudi'18, vlade, smo se zbrali na proslavi Hiin„ . sledečih vasi Slovenske Istre: Lekn0’ Kubed, Gradišče, Dol, Hrastovlje, Gabrn*’- Sv- -Anton, Škofija, Tinjan, Osp, beai °?lca> Loka-Bezovica, Cezarji in Po-i to- Vam Povemo sledeče:
Prav • vsi budno spremljamo potek pri-Kardur0Vne konference. V Vas, tovariš Vani6/ f° uPrte na&e oči in misli, pa ienr, tudi tokrat izrekamo naše neome-hupanje.
Pes 'u^kor za časa borbe, tako tudi da-vi(p~orno napravili vse, da se naše upra-Ju*e, zahteve po priključitvi k materi ngoslaviji upoštevajo, čin • , moremo verjeti, da je mogoč slo-žrtv12 e*a 1918- *n da bi bile vse naše rtve zaman.
čit/'.Za nas obstaja le ena sama odlo-sl/ujijj,‘vob°da in priključitev k Jugo-
in Ž	da tolmačite to našo voljo
in n.:^zitev vsem demokratskim narodom njihovim zastopnikom.
80 na$e čestitke ljudski vladi Slo-izm,i V Irenulku, ko se kroji usoda naše na U®e,ne zemlje. Slovenske Istre, obenem bnvua^va^a da tako dosledno vodi to .2a. n.ače pravice.
Maj avi ljudska vlada Slovenije, Uvel nai voditelj Tito, živel Stalin! teženji *°V‘ Kardelj, zastopnik naših
šlost Aver-Rižana, dne 5. maja 1046.
tj1*™ sindikalnih podružnic, zbrani noto8 na sazlanku, Vam pošiljamo vda-„ I n® pozdrave in Vam izrekamo po-brj10-, Zaupanje v prepričanju, da boste vičru,-	našega ljudstva, da bo pra-
v-nr* ln- 8 skladu našega naroda rešeno
dvah^f ,n.aie ,Primorske’ ki ìe pet in
tir„JS- . trpela največje ponižanje, za-žrt-J1 6 ,*n Preganjanje pod fašizmom in sinnVa a v štiriletni borbi svoje najboljše 3a svobodo in s krvjo glasovala za Vključitev k Titovi Jugoslaviji.
Za i- ^ero v zmago naših pravičnih zahtev, n;„ atero smo dali že tako visoko odkup-nin?; kličemo:
Kaj iivi Julijska krajina c FLRJ! jpjjoj "*1'* na^ genialni vodja maršal
tovaril Podpredsednik vlade FLRJ
Nuj živi PJURJI
»Franja«, spomenik nesebične požrtvovalnosti naših ljudi v času narodno-osvobodilne borbe
Dne 19. t m. bo slovesno odprta v Novakih pri Cerknem partizanska bolnišnica »Franja« kot časten spomenik nesebične požrtvovalnosti naših ljudi v času narodno osvobodilne .borbe. V skriti gorski globeli bodo spet oživele zapuščene barake, ki so nekdaj nudile nujno potrebno pomoč ranjenim branilcem naše domovine.
Marsikdo, ki je partizani! po Primorskem se spominja zakonspirirane sanitetne postojanke v nedostopni grapi, kjer je bil deležen ljubeznive j in strokovne oskrbe. Primorski par-! tizani, aktivisti in ljudstvo sploh je vedelo, da je nekje blizu Cerkna partizanska bolnišnica, v katero vodijo ranjene partizane in bolnike z zavezanimi očmi, da se tajnost te postojanke zaščiti tudi pred eventuelno izdajo. Ta bolnišnica leži v bližini Novakov pri Cerknem v soteski, na-zvani Pasice, kamor je pred časom le redkokdaj zaneslo človeka poželenje po divji samoti, lepoti naših gozdov, slapov in brzic. 0 tej bolnišnici govori tudi naš Slovenski zbornik.
Steza, ki vodi k bolnišnici.
Potreba po bolnišnici na Primorskem je bila o prvem času partiza-njenja vse bolj nujna, in sicer treba je bilo bolnišnico za bolnike, katerih se ni dalo prenašati — torej bolnišnico, ki se ne bi premikala z edini-cami, ampak bi bila skrita nekje tako, da je sovražnik ne bi mogel najti. 2e novembra 1943 so naši partizani s pomočjo prebivalstva našli primeren prostor in o božiču tistega leta je nova postojanka, ki je obstajala iz ene same barake, sprejela v svoje okrilje že prvih sedem bolnikov. 2e takrat so naše primorske žene napekle kup dobrot in nabrale obilo darov za te prve bolnike. Januarja 1944 je prevzela upravo bolnišnice tov. dr. Franja in ostala v njej z majhnim presledkom do osvoboditve. 2e januarja pa si je bolnišnica z dograditvijo nove barake toliko opomogla, da je sprejela pod svoje okrilje lahko že 50 bolnikov in
Prebivalstvo kraja TrebeŠe, Topolovec, Zernjovac, Graden, Pregara, Reparec, Tuljaki in Sočerge, zbrano na proslavi prve obletnice narodne vlade Slovenije, Vam ob tej priliki pošilja kot prvobori-telju in največjemu sinu naše domovine tople pozdrave.
Eno leto je preteklo, kar ima Slovenija svojo pravo in resnično ljudsko vlado. Mnogo je napravila v tem letu v ureditvi svojih notranjih razmer, a prav tako ni pozabila na nas, ki težko čakamo združitve z našo materjo Slovenijo. Vi kot predstavnik naše države v svetu sle neomajno in brezkompromisno izražali naše zahteve k priključitvi k Jugoslaviji.
Vemo, da so ovire, ki izvirajo iz nam sovražnih reakcionarnih krogov in fašističnih ostankov. Toda neomajno verujemo, da bo Vaše prizadevanje kronano s uspehom in zagotavljamo Vam, kot smo ostali v borbi za osvoboditev, tako bomo tudi danes izgrajevali našo ljudsko oblast, ki nam je zagotovljena samo v FLR Jugoslaviji.
Naj živi tov. Edvard Kardelj!
Naj živi Slovensko Primorje in Trst pod vodstvom tov. maršala Tila!
★
Ljudstvo, zbrano v Marezigah na proslavi prve slovenske vlade, Vam pošilja plamteče pozdrave z iskrenimi željami, da bi Vaše nesebično prizadevanje doseglo oni cilj, ki si ga mi tako želimo, da bi bila vsa Primorska s Trstom vred priključena k FLRJ. Obenem Vam izrekamo svojo odločno voljo, da smo vedno pripravljeni Vaše zahteve, ki ste jih postavili na mirovni konferenci, znova podpreti, ker se globoko zavedamo, da za nas ni življenja in ni bodočnosti izven FLRJ. Dovolj smo potrpeli, dovolj smo žrtvovali, doprinesli smo dovolj žrtev, da smo si zaslužili svobodo in ta nam je zagotovljena le v Titovi Jugoslaviji.
Zn Tita za— republiko!
Marezige, dne 5. maja 1946.
je imela operacijsko sobo; v februarju 1944 pa je v bolnišnici zagorela električna razsvetljava, za katero je tok oskrbovala domača lastna elektrarna. V aprilu sta zrasli na izredno težavnem in nevarnem delu soteske še dve baraki.
Aprila pa je bolnišnica doživela tudi prvo srečanje s sovražnikom in v tej borbi izgubila požrtvovalnega bolničarja Gašperja, ki je padel pri reševanju bolnikov iz četrt ure oddaljene Javke. Nekaj dni nato so Nemci napadli bolnišnico in naši ljudje so le z največjimi nadčloveškimi napori evakuirali vse ranjence in jih prenesli v oddaljene bunkerje. Drugega dne je prišlo na pomoč več edi-nic. Nemci sicer bolnišnice niso več napadli, toda s tem trenutkom je bila končana konspiracija bolnišnice »Franja«.
Ker pa je bila škoda, da bi zapustili tako odličen kraj, je meseca maja bolnišnica »pogorela«. V resnici pa se je vse noči gradilo in pripravljalo bivališče našim ranjencem in bolnikom. Kljub vsej previdnosti pa so morali bolnišnico že po sprejemu prvih bolnikov evakuirati. Tokrat ne zaradi napada Nemcev, pač pa zaradi izdajstva. Nek izdajalec je partizanskemu politkomisarju, preoblečenemu v Nemca, zaupal vse tajnosti pri postojankah. Izdajalec je prejel zasluženo kazen in v postojanki se je začelo graditi naprej, vendar pa so prve bolnike pripeljali iz bunkerjev v bolnišnico šele junija.
Vsi ti dogodki pa so dali v celoti •slutiti, da sovražnik za to postojanko ve, zato so naši borci začeli graditi ne samo barake, ampak tudi bun-, kerje za obrambo. Tako je postala postojanka, ki je včasih s svojim vodometom med barakami, dajala vtis domačnosti in miroljubnosti, postala dejansko zelo močna utrdba, iz katere je na vsakem koraku režala smrt na sovražnika. Decembra istega leta je Franja po svojem povratku v bolnišnico našla še eno novo barako in novega kirurga, s katerim sta skupno postavila novo operacijsko sobo.
Tekom januarja 1945 pa je bil bolnišnici dodeljen še invalidski dom. Barako za tega so postavili kar na
Nad bolnišnico so bdeli obrambni Rfintgenska soba v »Franji«, bunkern.
V gozdni lepoti je našlo rešitev in zatočišče nešteto ranjencev, nudila jim
ga je skrita bolnišnica.
kolih, ker ni bilo več kopnega sveta na razpolago. Tudi invalidi so se dobro vživeli v svoje domovanje. Marca meseca pa je postojanka dobila svoj rentgenski aparat. V bolnišnici so neprestano gradili. Predvsem vojaške bunkerje, ker so v tem času slutili ofenzivo. Hajka se je začela 21. marca in postojanka je spravila vse ranjence v bunkerje, kar pa ni bilo tako lahko delo, če upoštevamo, da je postojanka nudila zdravniško nego 107 ranjencem. Borci so takrat zasedli vseh 9 obrambnih bunkerjev in dva dni po evakuaciji so s silovitim mitraljeskim ognjem odbili nemški napad. Ob tej priliki so borci napadli Nemcem tudi, ker so hoteli
ustreliti 2 tovarišici. Nemci so začeli divje obstreljevati postojanke z minami in zažigalnimi bombami, same bolnišnice sicer niso zadeli, vendar pa je dim gorečega gozda in grmovja tako dušeče moril naše ranjence, da so komaj vzdržali v bunkerjih. Nemci so se klatili okrog bolnišnice do 7. aprila, napadali in požigali, bolnišnice pa niso več napadli. Odslej -so bile izvidnice opremljene s telefonom in ob vhodu je bil postavljen dvižni most. Sovražnik ni več napadel bolnišnice. 1. maja je »Franja« svobodno zadihala; 5. maja 1945 pa so bolnišnico poslednjič evakuirali. Tokrat bolniki niso šli v bunkerje, ampak v našo sončno Goriško.
Tito, Primorska te kliče
To je bil pozdrav, ki smo ga Primorci ponesli f. maja
v Beograd
»Beograd, srce nove Jugoslavije, prisrčno pozdravljen!« Tako nam je ves čas med potjo, od Ljubljane do Beograda, utripala v prsih ena sama želja, da bi v prvem pozdravu srcu Srbije povedali vse to, kar čutimo mi Primorci do njega. Toda, kje se je razbilo to naše nestrpno ugibanje, kam so utonili vsi naši načrti, da smo brez besede padli v beograjsko množico, ki nas je pozdravljala: »Pozdravljena, primorska delegacija! Pozdravljeni, bratje iz naše Julijske krajine, iz Trsta in Gorice!« In v tem trenutku se mi je zdelo, da sem prišel domov, na dom, o katerem so mi še včeraj pravili, da so nam ga fašisti razbili in požgali, v domači kraj, o katerem so mi še včeraj pravili, da so po njem krvaveli moji bratje in sestre, in da so po njem obešali zverinski zločinci očeta in mater. Ta dom pa je bil tako veličasten, da sem pri vsem navdušenju in pozdravljanju moral pomisliti na to, da sem se komaj po enem letu osvoboditve pripeljal v Beograd preko dveh novo zgrajenih, velikih železniških mostov in med vzklikanjem in pozdravljanjem mi je oko nehote uhajalo vstran po ulicah, kjer ni ruševin, kjer pa so v gradnji hudo poškodovane in porušene zgradbe. In na teh tako izmučenih beograjskih tleh je danes smeh, pesem, veselje in ritem dela. Srbska mladina mi je navdušeno hitela pripovedovati kar vse vprek: 0, mi gradimo, mi hočemo, da bo Beograd tak, kakršnega je vredno ljudstvo, ki je štiri leta nečloveško krvavelo; ljudstvo, ki ima sinove heroje, kot je naš veliki Tito. Živel Tito!
Še isti večer smo šli v ljudsko gledališče. Naenkrat pa nas je iz pričakovanja zbudilo silno ploskanje in vzklikanje. Ozrl sem se po ljudeh okrog sebe, katerim so obrazi žareli od veselja, v očeh pa so se jim iskrile solze, in na teh obrazih sem ta trenutek občutil vse to, o čemer smo
sanjali, to, da bo Človek enkrat svoboden, srečen, zadovoljen. Vsa dvorana se je dvignila in vzklikala maršalu Titu, ki je v tem trenutku stopil v gledališče. Medtem pa se je dvignil tudi nekdo v naši sredi in na ves glas zaklical pozdrav, ki nam ga je dala slednja izmed naših mater, pozdrav, ki nam ga je sporočila zadnja hiša na Primorskem, naročilo Primorske: Tito, Julijska krajina te kliče!
To je bil za nas večer, katerega ne bomo nikdar pozabili. Drugo jutro, na dan prvega maja, je Beograd zaživel. Od vseh strani so se zgrinjale silne množice, da se udeleže sprevoda. Mi Primorci v narodnih nošah smo skupno z bratskimi delegacijami Slovenije bili med prvimi v sprevodu. Na čelu smo nosili veliko slovensko zastavo, tik za njo pa transparent, na katerega je naša preprosta roka napisala: »Tito, Primorska te kliče!« In v tem trenutku sem pomislil na prejšnji večer, ko se je v gledališču dvignil zastor in je Kosovelov pevski zbor zapel: »Mi smo ubežniki«. Ne, to ni res, to je bila nekdaj kruta resnica, resnica, ki nas prav v današnjih težkih dneh vodi v še bolj neizprosno borbo proti vsem Ustim, ki bi radi barantati za našo, za jugoslovansko Primorsko. Mi srpo bili ubežniki, mi smo bili jetniki, mi smo bili sužnji, dokler ni bilo pri nas v borbi in v Osvobodilni fronti prekaljenega primorskega ljudstva, dokler ni bilo naše Titove Jugoslaviji. Danes pa smo mi tisti, ki branimo svojo zemljo, danes smo mi listi, ki izpolnjujemo veliko zapoved pet let v fašistični moriji potapljajočega se človeštva: Izbrišite fašizem z obličja zemlje! In tudi naš simbol v verige uklenjene žene, ki je stopala na čelu našega sprevoda, je bil en sam klic, da smo mi te verige razbili in da ne bomo nikdar in nikomur dovolili, da bi vanje spet kdo uklenil naše delovno ljudstvo.
Prišli smo pred tribuno, na kateri so bili zbrani naši junaški sinovi: Tito, Kardelj, Djilas, Moša Pijade in mnogi predstavniki drugih držav. V tem trenutku se je v nas vse to sprostilo, kar že skozi eno leto kričimo v svet, da hočemo priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, da hočemo Tita! Obstali smo pod tribuno in gledali smo sprevod, ki se je tod mimo pomikal od 9 do 2 popoldne, v katerem je okrog 300.000 ljudi s simboli prikazovalo veličastni delovni polet narodov Jugoslavije.
In v naših očeh, ki so kar žarela od občudovanja nad temi veličast-venimi stvarmi, so bili posebno krasni neštevilni transparenti, na katere je jugoslovansko ljudstvo napisalo: Pravico Trstu! Trst Jugoslaviji. In nenehoma je sledilo burno vzklikanje: življenje damo, Trsta ne damo! In v tem trenutku se spominjam tovarišice Pepce Tuta, ki mi je dejala: »Sele sedaj sem v celoti spoznala vrednost in pravo vsebino enotnosti delavskega i t kmečkega ljudstva, borečih se množic, vrednost z žrtvami- in napori priborjene Ljudske republike Jugoslavije. Da, res je, samo v taki državi je dana jnožnost pravega življenja vsakemu poštenemu državljanu, posebno pa tistim, ki so se za to državo borili in ki zanjo delajo. Zato tudi v tem trenutku v celoti občutim, kako veličastna je prav za prav za nas Primorce zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. To je sicer naša pravica, toda ta pravica je nekaj silnega. Srečni smo, da jo imamo!
Ko so nam pri odhodu bratje Srbi, Makedonci in Črnogorci poklanjali cvetje, so bile naše misli, misli nas vseh tu, na Primorskem, v Trstu in Gortci. In ob tem trenutku smo šele občutili, kaj pomeni pravo bratstvo narodov, ki smo si ga v času borbe skovali, in kako prav za prav vsak poedinec spremlja v Jugoslaviji našo borbo, našo pravično narodno osvobodilno borbo. In tudi mi smo ob slovesu iz Beograda, ki nam je pokazal toliko lepega, ki nam je vlil novega borbenega ognja, pred deset-tisoči bratov ponovili: Življenje datino, Trsta Me damo! Sl. RuJjjx
TEKMUJEMO
Nekaj smo spoznali v dosedanjem tekmovanju
Brez nadaljnjega je treba naglasiti, da je prvo tekmovanje na Primorskem rodilo presenetljivo zadovoljive zaključke, dasi ni v celoti doseglo vsega namena in vsega bistva. Krivda za to ne izvira morda iz nedelavnosti naših ljudi, ampak iz tega, da se je k samemu tekmovanju pristopilo preveč nenačrtno in da se naše množične organizacije že v času tekmovanja niso znale postaviti na čelo spontanega tekmovanja naših množic, ki se je tako često razgubljalo v drobnem delu, zato tekmovanje na splošno ni rodilo načrtnih plodov. Kljub temu, da ob sklepu tekmovanja lahko govorimo o neizmerni požrtvovalnosti vseh naših ljudi, o deset-tisočerih prostovoljnih urah, ki jih je naše ljudstvo opravilo pri delu, pa vendar še ne moremo reči, da se je nekje opravilo neko veliko delo, načrtno, smotrno. Najpozitivnejše tekmovanje je bilo v nekaterih produkcijskih podjetjih, kjer se je potem tudi znatno dvignila proizvodnja, nadalje je uspešno tekmoval naš kmet pri izvrševanju setvenega načrta, manj uspešno pa so bile porabljene prostovoljne ure, pri katerih se je predvsem izgubljalo izpred oči osnovno bistvo prostovoljnega dela, to je dvig produkcije pri enaki ali boljši kvaliteti.
Ob teh ugotovitvah moramo pred nadaljevanjem bodočega tekmovanja postaviti nekaj osnovnih stvari. Tekmovanje v podjetjih se mora razvijati, če hoče biti uspešno v tej smeri, da bo naše delavstvo v normalnem delovnem času znalo s požrtvovalnostjo, z iznajdljivostjo pri enaki kvaliteti dvigniti proizvodnjo, ker na ta način najuspešneje zajamči zdrav dvig proizvodnje. Prostovoljno delo naj bi se v podjetjih ne jemalo kot nekako dolžnost, ampak kot nekaj, kar človeka osebno veže, in zato naj se v prostovoljnem delu po možnosti izvajajo obnovitvena dela, predvsem naj se s temi delovnimi urami teži za tem, da se ne izgube v drobljenju, pri katerem se samo produkcija manjša, ampak da se usmerjajo načrtno za popravo objektov, strojev itd. Prav tako je treba v našem kmetijskem gospodarstvu tekmovanje postaviti tako, da ba vsak kmet imel občutek, da s tekmovanjem ustvarja možnost, da bo čim-več lahko odstopil od svojega pridelka za svojega delovnega tovariša, da ga bo zaščitil pred pomanjkanjem. Tudi kmetijsko gospodarstvo mora biti postavljeno na zdravo podlago tekmovanja v tem smislu, da se ustvarja čim bolj zrele pogoje tudi za načrtno gospodarstvo pri našem kmetu za ugotovitev proizvajalne norme.
Iz tako imenovanih slučajnih tekmovalcev ali ljudi, ki priložnostno delajo po vaseh, je treba napraviti posebne delovne brigade, ki prevzemajo cel kompleks
Grahovo, 6 delavcev pa je v 60 urah popravilo 400 m vozne poti, 2 cestarja sta napravila 22 brezplačnih nadur. Vsi skupaj so pripravili tudi 12 m3 drv za apnenico.
Podružnica ESDN, čevljarsko udruže-nje Tolmin, je napravila 588 prostovoljnih ur v vrednosti 15.970 lir in znesek 8800 lir darovala KP, 2000 lir preganjanim v Trst, 3000 lir za Mladinski dom Simona Krasa, 2170 lir za Dijaško matico. V času tekmovanja so povišali proizvodnjo za 10%. Izven dela v svojem udruženju so napravili za čiščenje mesta 35 ur, za okrasitev 71 ur, za delo pri apnenici Obnovitvene zadruge 27 ur, za pripravljanje proslav 27 .aprila in 1. maja 26 ur. Vsi člani udruženja imajo v načrtu še nada,-Ije, da bo vsak napravil po 3 ure prostovoljnega dela na teden v delavnici za KP. Število članov udruženja je 23.
Podružnica ESDN mešane stroke Tolminski Lom je napravila 153 ur za udarniško delo.
Podružnica ESDN gospodarske uprave pri Okrajnem NOO Tolmin je v času prvomajskega tekmovanja zbrala 4136 lir prostovoljnih prispevkov in dala Mladinskemu domu Simona Kosa v Tolminu 2000 lir, za invalide 1700 lir. V kuhinji pa so odstopili 72 obrokov kosila in 112 obrokov večerje v skupni vrednosti 6444 lir za tržaške delavce. Udarniškega dela se je udeležilo 95 članov, ki so napravili skupno 536 ur za obrezovanje žive meje (plotov), čiščenje mestnega parka, čiščenje cest itd. Vsako jutro od 2. do 6. aprila so nekateri člani delali po dve uri na vrtu Okrajnega kmetijskega odseka in izkopali v 128 urah 150 jam, kamor so posadili mlade divjake. Gozdarskemu odseku so prav tako šli na pomoč in v 22 urah prekopali zemljo, kamor so posadili 1500 smrekovih sadik. Dne 24. aprila je na vrtu pred Okrajnim odborom OF 17 delavcev v 50 urah očistilo, prekopalo in posadilo vrt. Vsi so člani Prosvetnega društva. Proslavo Leninovega rojstnega dneva so uporabili za študijski sestanek o njegovem življenju in delu, 16 članov pa se je vežbalo za telovadni nastop v Trstu.
Podružnica ESDN cestarjev Postojna je napravila v času prvomajskega tekmovanja od 1. marca do 1. aprila 1089 udarniških ur, in sicer: 340 v marcu in 749 v aprilu. Delavcev je bilo skupno 90. Za knjižnico medstrokovnega sveta so nabra-
li 16 knjig. Za tiskovni sklad »Primorske borbe« so nabrali 3328 lir, V socialne namene so nabrali 1400 lir. Poleg zgoraj navedenih udarniških ur, katere so napravili pri delu na cesti, so napravili še 205 ur za obnovo in dela na polju. Sami so zbrali 60% orodja in prekoračili načrt za 10%. Dosegli so 100% organiziranega članstva in 100% redno plačujoče članarine, V cestnem kamnolomu na Razdrtem so poleg tega že navedenega tam zaposleni delavci napravili 140 udarniških ur.
Podružnica ESDN pri Pokrajinskem avtopodjetju je v času prvomajskega tekmovanja izboljšala proizvodnjo za 40%, izkoriščanje surovin in odpadkov so izboljšali za 60%, disciplina pri delavcih se je zboljšala za 45%, spoznavanje vajencev na raznovrstno ročno in strojno orodje se je zboljšalo na vseh poljih za 35%, tekmovanje med delavstvom raznih strok v podjetju samem po oddelkih je prispevalo k doseženim uspehom 70%. Prostovoljnih udarniških ur pri avtopodjetju in pri podjetju Eksport in predelava sadja je bilo skupno 3054. Očiščenje prostorov in zemljišča ter poslopij ,odprava ruševin, obdelava rodovitne zemlje in izkoriščanje vseh prostorov je izboljšano za 55%. Z ureditvijo kopalnice in pralnice so se higienske prilike zboljšale za 75%. Z ustanavljanjem športa in drugih iizkulturnih društev so dosegli 30% zboljšanje. Upravno poslovanje podružnice ESDN so zboljšali za 75%, Stenčas so uvedli in ga še zboljšali za 60% v kvaliteti člankov; z organizacijo, pravilnim obratovanjem in varčevanjem so stanje v menzi zboljšali za 85%.
Podružnica ESDN lesne stroke, žaga Boljsko pri Postojni. Proizvodnjo so prekoračili za 29% od proizvodnje od leta 1943, varčevanje in pravilno izkoriščanje odpadkov so zboljšali od 66%, doseženih pred tekmovanjem, na 69%. Zaslužek ene dnine 360 ur v znesku 13.089 so dali v sklad za obnovo. Pogorelim kmetom iz Gorenj je 13 delavcev sežagalo in spravilo v red v 78 urah 41 kub. m lesa. Za stavkujoče v Trstu so zbrali 1576 lir.
Podružnica ESDN lesne stroke, tovarna vezanih plošč Št. Peter na Krasu. Tu so v okviru prvomajskega tekmovanja napravili 5280 udarniških ur v svoji tovarni in zaslužek 216.734 lir dali v dobrodelne namene, in sicer za obnovo, za stavkujoče v Trstu, za Mladinski dom itd. Delovno 'disciplino so zboljšali za 80%, produkcijo od decembra 194$ pa za 78%. Pri šted-nji lepila v tovarni prihranijo dnevno 1000 lir. Pri izkoriščanju lesa in odpadkov so dvignili štednjo še za 9%, Kvaliteta izdelkov je zboljšana za 35%.
OPOZORILO Vse lastnike motornih vozil in biciklov kakor tudi šoferje opozarjamo na sledeče:
1. K o 1 e s a :
Vsi lastniki koles (biciklov) s področ-
dela in ga’po gotovem načrtu izvršujejo, ja Poverjeništva PNOO za Slov. Primorje w ^r- *	______nai si nemudoma oreskrbno. v kolikor
Do 15. maja bodo tekmovalne komisije izdelale celotno poročilo opravljenega dela, obenem pa bodo predloženi že novi tekmovalni načrti, danes pa objavljamo še podrobne rezultate iz tekmovanja po naših krajih.
Grgar je do sedaj sporočil o naslednjih uspehih: Pri delu na polju so razne organizacije napravile 8260 ur udarniškega dela. Z vprežno živino 295 ur. Očistili so 33.810 sadnih dreves, posadili 2685 sadnih dreves, posadili 2980 vinskih trt. Odstopili so 950 kg semenskega krompirja za Lokve in Trnovo. Nadalje so odstopili 201 živilsko nakaznico za hudo prizadete kraje. Pripravili so 150 q apna in 224 m3 drv. Razen tega so popravili 900 m ceste in 1110 m poljskih poti ter očistili 25 hiš od ruševin. Obnovili so 33 senikov ter popravili vodovod v Pušta-lah. Pripravili so 15 m3 peska. Članstvo pri prosvetnih društvih se je dvignilo od 487 na 529, ustanovili so eno čitalnico, organizirali 12 večernih tečajev in napisali 37 dopisov na stenčase. Za pranje perila, šivanje in likanje našim vojakom so uporabili 1754 ur. Nabrali so 1500 kg starega železa, 50 kg stekla in 200 kg cunj, V Batah so regulirali potok. Razen tega smo obnovili kažipot v Batah, katerega so odstranili Italijani. V Puštalah so odstranili kamenje z 10.000 m2 gmajne. Prodali so dnevno 45 časopisov več kakor navadno in bodo na tem vztrajali.
Delavstvo iz raznih vasi je napravilo:
Podružnica ESDN mešanih strok Kovk. Napravili so v času prvomajskega tekmovanja 1278 brezplačnih ur in vrh tega zbrali tudi 1200 lir za dobrodelne namene. Delalo je vsega skupaj 60 ljudi. Pri tem so popravili 250 m ceste, 13 km steze, odpravili ruševine pri požganih hišah, očistili večje površine travnikov in^go-
Podružnica ESDN mešane stroke Nemški Rut-Grant (okraj Tolmin) je v času prvomajskega tekmovanja napravila 805 ur brezplačno, in to za popravilo in razširitev poti po vasi, za odpravo bunkerjev okoli vojašnice, za čiščenje in okrasitev vasi, za dviganje krova na hišo in hlev pogorelca Antona Štendlerja in Le-narda Kosa. Pri tem je delalo 22 delavcev in napravilo 325 ur. Prav tako sta vozila dva voznika s konjsko vprego po deset ur. Jakob Pavšič, žagar, pa je na žagi žagal 20 ur brezplačno in sežagal 5 m3 rezanega lesa za pogorelca Antona Štendlerja. Najbolj pa se je izkazal Ivan Kemperle, ki je sam napravil 60 udarniških ur in obnovil ograjo, katero so bili italijanski fašisti požgali. Vse ure so že zgoraj vštete v skupnem številu.
Podružnica ESDN mešane stroke Lo-garšče, okraj Tolmin. Tu je 13 delavcev napravilo 381 udarnih brezplačnih ur in to za čiščenje državnega gozda v Rakovcu, za popravilo cest, za obrezovanie trt in deloma za čiščenje vasi Člani sindikata so opravili še mnogo več dela, o čemer pa so poslana poročila po drugih množičnih organizacijah. Za nadaljnje tekmovanje imajo v delu apnenico.
Podružnic ESDN Kneža, okraj Tolmin mešane stroke. Pri čiščenju smrekovega državnega gozda v Rakovcu je napravilo 12 mož 60 ur; očistili so 1000 m2 gozda, 34 delavcev pa je napravilo 265 ur za popravilo 300 m poljske poti iz Kneže na
naj si nemudoma preskrbijo, v kolikor tega še niso storili, predpisano dovoljenje ter plačajo pristojbino za uporabo koles — L 100.— za leto 1946 po post. tar. 59 b3 uredbe o pobiranju taks. Dne 15. V. 1946 poteče rok in bo vsak kolesar, ki se ga bo zalotilo pri vožnji, ne da bi zadostil gornjim predpisom, kaznovan.
Dovolila za vožnjo izdajajo odseki za notranjo upravo pri Okrajnih NOO, pri katerih se tudi vplačuje taksa. -
2.	Začasne šoferske izkaznic e :
Začasne šoferske izkaznice so podvržene plačilu letne takse L 100.— po Uredbi o pobiranju taks tar. 59. Letna taksa se vplačuje pri Okrajnih odsekih za notranjo upravo ali razdelku za registracijo motornih voil pri oddelku za no-ranjo upravo, Pov. PNOO, s prileplje-ijem kolka na izkaznico samo. Rok za plačanje taks za zač. šof. izkaznice zapade dne 15. V. 1946. Po tem dnevu bo vsak vozač, ki se ga bo zalotilo pri vožnji z nekolkovano zač. šof. izkaznico, kaznovan.
3.	Letna taksa na motorna vozila za leto 1946.
Vsa motorna vozila, ki so registrirana >ri Pov. PNOO za Slov. Primorje in no-ijo evidenčno številko SP .so podvržena plačilu letne takse po post. tar. 59. Uredba o pobiranju taks. Vsi lastniki ali iporabniki motornih vozil so dolžni takoj zadostiti tej obveznosti pri Okr. NOO, odsek za notranjo upravo, ali pri Pov. PNOO, oddelek za notranjo upravo, razdelek za registracijo motornih vozil. Rok za vplačilo te takse poteče dne 31. *. 1946. Vsa vozila, ki se bodo po tem roku zalotila pri vožnji brez potrdila o plačani taksi za leto 1946., bodo zaplenjena. Ajdovščina, 8. V. 1946.
Oddelek za notranjo upravo pri PNOO.
RAZPIS
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek za notranjo upravo, bo sprejelo v vrste Narodne zaščite določeno število demobiliziranih borcev, podoficirjev in oficirjev iz Jugoslovanske armade.
Kdor želi vstopiti v vrste Narodne zaščite, naj vloži prošnjo pri Krajevnem NOO. (Iz prošnje naj bo razvidno udejstvovanje prosilca v NOV oziroma JA.) Prošnji naj priloži zdravniško spričevalo in družinski Ust. Krajevni NOO bo prošnjo poslal v potrditev Okrajnemu NOO. odseku za notranjo upravo, ki jo bo odposlal v nadaljnjo rešitev Poveljstvu pri PPNOO.
Pogoji za sprejem v službo NZ so sledeči:
1.	biti mora fizično in duševno zdrav,
2.	starost od 18 do 30 let, ,
3.	biti morti pismen.
4.	višina najmanj 170 cm.
Prošnje se bodo spjcmale do IS. junija 1946.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje, oddelek za notranjo upravo.
Izgubila se je knjižica izdana od PPNOO za tovorni avto znamke Ford Vuja 1946 SP 1420. Najditelja prosimo, da jo odda na uredništvu »Primorske borbe«.
ZAHVALA
Družina Gorjup iz Čepovana se najtopleje zahvaljuje vsem idrijskim rudarjem za njihov socialni čut, s katerim so mi priskočili na pomoč ter ob moji gospodarski nesreči pri živini na lastno pobudo zbrali in mi darovali: tovariši iz topilnic^ 450 lir, iz mizarnice 770 lir, iz jaška »Delo« 1811 Kr, iz jaška «.Borba« 2038 lir.
Ostajam jim Hvaležen in jim želim zdravje in srečo!	Cir. Gorjup.
Po dosedanjih poročilih o zbiranju starega materiala so posamezni okraji zbrali*
Tolminski okra j 2705 kg krp, 200 kg stekla, 15.770 kg železa.
Idrijski okraj 610 kg krp.
Vipavski okraj 600 kg krp, 410 kg stekla, 400 kg železa.
Postojnski okraj 7230 kg krp, 20.130 kilogir. stekla, 59.300 kg železa.
Okraj Ilir. Bistrica 850.000 kg železa.
Okraj Herpelje-Kozina U50'kg krp.
Tako tudi Primrska dokazuje, da hoče na vsak način prispevati k obnovi.
Omogočimo naši
Ljubljana je že drugič sprejela otroke s Primorske, katerim bo nudila v Sloveniji prijeten odpočitek, tako bodo imeli naši otroci, ki jim še nikdar ni bilo dano prosto se razživeti in razigrati, prvo svobodno poletje. Prav tako je poskrbel odsek za socialno skrbstvo pri Poverjeništvu, da bo preko poletja omogočil odpočitek zdravstveno šibkejšim otrokom. Ta mladina bo poletje prebila na Tolminskem, kjer jim bo nudil Dijaški dom zatočišče in prav tako v Kopru. Ti domovi morajo biti naši mladini res pravi domovi radosti, veselja in počitka na eni strani, na drugi strani pa si mora naša mladina v teh domovih zdravstveno opomoči, zbrati mora vseh tistih sil, ki jih mlada ljudska država zahteva od svoje mladine. Zato je dolžnost slednjega na Primorskem, slednje naše partizanske matere, da pomisli, kaj
Maša mladina čuti krivico,
Tudi mladina iz Dijaškega doma v Kopru je sodelovala pri fizkultur-nem nastopu v Trstu 1. maja in tudi ta mladina je morala biti priča fašističnega besnenja nad zmagovito manifestacijo našega ljudstva. To se med našo mladino odraža na slednjem koraku, predvsem jasno pa tudi na naših stenčasih. Tako je mladinka Domio Jolanda iz prvega razreda gimnazije napisala na stenčas med drugim: »Tudi mi dijaki in dijakinje iz Kopra smo nastopili v Trstu. Tam smo videli veliko, veliko naših ljudi. Vzklikali smo vsi skupno naše želje in naše pravice: »Živel Tito, Trst je
deci poletni odmor
bo v poletnih mesecih lahko pogrešala njena tašča za to našo mladino.
Poleg tega pa je treba že dane» pomisliti, kako bomo poskrbeli tudi za tisto mladino, ki ne bo mogla v te Dijaške domove, ki bodo dali P0^ čitka 500 otrokom. Zato naj okraji po svojih možnostih preskrbe tej mladini zatočišča.
Vsa zdrava mladina pa naj s® preko poletja zgrne v delovne brigade, v delovna taboren j a, tako da bo svojo prostost in svoje veselje znala uporabiti tudi za to, da v cini večji meri prispeva k obnovi naše dežele. Naloga nas vseh je, predvsem pa mladinskih organizacij n1 ženskioh organizacij, da resno pr1' stopijo k temu delu, da posnemajo zgled Jugoslavije, kjer je za mladino v poletnih mesecih poskrbljeno tenko in toliko letovanj.
ki jo vrše fašisti v Trstu
jugoslovanski!« Ko smo šli v spreNO" du po ul. Ghega, kjer so pred dvern® letoma fašisti obesili mnogo naši« bratov, smo se tam ustavili, da W obudili spomin na ta krva zlochr Z druge strani pa so prišli proti na® fašisti in začeli kričati nad nas. smo bili mirni ter smo vzklikal1’ »Slava padlim borcem!«, nato pa s®o krenili mimo Coronea, kjer so zapr*1 naši bratje, sestre in očetje, kamor so jih spravili prav ti pocestni kričač1 s pomočjo civilne policije.« In na koncu članka je mala Jolanda napisala: »Živel naš Trst v federati'®1 ljudski republiki Jugoslaviji!«
Mladina iz Lazca tudi dela
Glede tekmovanja nismo ravno najboljši, toda vendar vedno delamo in delamo in imamo tudi uspehe. V prvomajskem tekmovanju smo v 380 urah popravili naše poti, pri obnovi smo delali 416 ur, za Trst smo nabrali 300 kg hrane, v razne namene smo zbrali 1138 lir, posadili smo 500 smrek, prebelili in osnažili smo vse hiše v vasi, pa tudi veliko več sestankov smo imeli kot dosedaj.
KANOMLJA
V Kanomlji se je vršil članski sestanek vseh zadružnikov, kjer se je poročalo o delovanju Okrajne gospodarske zadruge. Šolska dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Opaziti je bilo, da se ljudstvo v Kanomlji resno zaveda pomena današnjega zadružništva, katero bo nudilo našemu kmetovalcu vse ugodnosti pri nakupu raznega kmečkega orodja in drugih izdelkov, kakor tudi pri prodaji raznih odvišnih pridelkov, katere bodo
danes lahko kmetovalci brez kak* 1, posredovalcev bolje prodali. lr poročilih, ki jih je podajal zastop' nik Okrajne gospodarske zadrug ; so se zelo zanimali ter tudi stavl razna vprašanja, tako glede delitvC čistega dobička, kateri naj hi fe sorazmerno po vseh krajih razo®1 > kjer so zadružne poslovalnice. %a' gotovljena jim je bila vsa ponioc * sodelovanje pri gospodarski obno'1. Opaža se, da je v borbi za pd11® gospodarsko samostojnost tudi 118 kmetovalec dobil večje zaupanje zadružništvo, saj mu bo pa 1110 nudilo vse možnosti boljšega Pr° evita.
Tiskovni sklad
Tiskovni sklad do sedaj:
213.416 lir — 592 <><» Tiskovni sklad 11. maja 1946. Podružnica Enotnih sindikatov NZ Ajdovščina	8.538 lir •
Poveljstvo Prometne NZ Št. Peter ,.
na Krasu	919 lir - 286 d®
Beričič Marija, Cankarjeva št. 10,
Idrija	50 lir
OD TEDNA DO TEDNA
Osrednje vprašanje političnega dogajanja v svetu je zdaj vsekakor zasedanje Sveta zunanjih ministrov, kjer se postavlja na preizkušnjo ob vprašanju Julijske Krajine in Trsta vest človeštva, resničnost demokracije in zavezniške zvestobe do prijatelja, ki je ostal vedno zvest. V zvezi z zasedanjem tega Sveta je važna izjava, ki jo je podal tovariš Edvard Kardelj na tiskovni konierenci v Parizu. To svojo izjavo, iz katere diha osnovno dejstvo, da ne zahteva FLRJ ničesar drugega kot svobodo, združitev in varnost vseh njenih narodov, je tovariš Kardelj podprl s številkami in dejal: »Od štirih predlaganih črt ustreza samo sovjetska črta resničnemu narodnostnemu stanju v Julijski Krajini in s tem v zvezi bi želel izraziti hvaležnost naših narodov za objektivnost in prijateljstvo Sovjetske zveze pri tem, za naše narode najvažnejšem vprašanju.« Predvsem važno pa je dejstvo, da so se narodi Jugoslavije krčevito borili proti fašizmu in ob tem je dejal tov. Kardelj naslednje: »Zdi se nam, da postaja občutek pravičnosti in resnične demokracije v mednarodni politiki redkost. Zastavil bom sploh vprašanje, kdo je tu zaveznik, kdo včerajšnji napadalec, kdo je izgubil in kdo je zmagal v vojni. Kdo ima več pravice zahtevati pomoč in razumevanje od zaveznikov: zaveznica Jugoslavija ali včerajšnji sovražnik Italija? In končno ne zahtevamo nobenih oporišč ali ozemelj, niti česar koli izven svojega nacionalnega ozemlja. Nikogar nočemo zasužnjevati, niti omejevati svobode in neodvisnosti katerega koli naroda. Tudi ni naša želja maščevati se nad italijanskim narodom in ga še sovražiti, ker smo mu v tej vojni več kakor kdor koli pomagali v njegovi notranji borbi proti fašizmu in prepričani smo, da nas večina italijanskega naroda ne sovraži in ne želi, da bi Italija zasužnjila naše ozemlje. Zahtevamo samo, da se nam vrne nasilno odvzeto ozemlje, ozemlje, kjer že stoletja prebivajo naši narodi.«
Prav tako pomembna pa je izjava tovariša Milovana Djilasa, ki je predvsem nakazal v skopih obrisih kroniko iz preteklosti življenja Julijske Krajine, ki je bila po prejšnji svetovni vojni nekako
plačilo Italiji za njeno pomoč v zavezniškem spopadu.
Ob dosedanjih razpravljanjih Sveta zunanjih ministrov sta podala tudi zastopnika Italije in Jugoslavije svoje predloge. Stališče jugoslovanske vlade je obrazložil tov. Edvard Kardelj, stališče italijanske vlade pa je obrazložil De Gasperi.
Ob vseh teh dogodkih pa nikakor ne bi bilo pravilno, če bi prezrli proračun, ki ga je izdelala LRS v smislu celotnega proračuna Jugoslavije. Osrednje torišče, ki ga proračun predvideva, je predvsem gospodarska obnova, to se pravi, teži za tem, da se dvigne splošna gospodarska moč, uredi redno in pravilno delovanje upravnega aparata, zaščiti zdrave finančne prilike, vzpostavi in ohrani ustrezajočo vrednost plačilnemu sredstvu jugoslovanskemu dinarju, obenem pa je silna manifestacija bratskega sodelovanja narodov Jugoslavije, ki se tud; manifestira v ’ proračunu samem, v gospodarski pomoči posameznih narodov Jugoslavije drugega drugemu.
9. maja so vsi narodi sveta proslavili zmago demokratskih množic nad naci-iašizmom na najveličastnejši način prav tako, kot so ljudske demokratične države proslavile 1. maj. Mlada ljudska republika Slovenija pa je 5. maja proslàvila še posebej svoj praznik, to je praznik enoletnega obstoja prve ljudske vlade.
Na bližnjem vzhodu se dogodki razvijajo naprej. Sovjetska zveza in Iran sta sporazumno rešila medsebojna vprašanja, do česar je zlasti dovedlo demokratično gibanje, ki se je začelo razvijati v Iranu in ima globoko podporo v ljudskih množicah. Ob tem so se razbila vsa dela, ki jih je usmerjala reakcija za to, da bi ustvarila v deželi nerazpoloženje proti Sovjetski zvezi. Kako tendenčno je bilo zadržanje nekaterih, jasno kaže dejstvo, da so na predlog predstavnikov Velike Britanije in Amerike 25. marca zahtevali v Varnostnem svetu razpravljanje o iranskem vprašanju, kljub temu, da je bil 24. marca že objavljen pričetek umikanja sovjetskih čet iz Irana.
Med ostalimi važnimi dogodki v svetu moramo omeniti obletnico poljske ustave.
Ob tej priliki je imel predsednik PO^Sje, ga narodnega sveta po radiu govor in jal: »Danes v naši državi ni več v®* posestnikov in targoviških plemičev zemlja je v rokah tistega, ki jo obdel J in ki jo brani, v rokah poljskega km®' Nič več ni velikih kartelov in trust Podržavljene so osnovne industrijske P noge. Prvikrat dvigajo iz ruševin »* . domovino ob zdravih prilikah dela'1 ! kmetje in inteligenca, kateri so Prv -ei gospodar svoje zemlje.« To jasno ka*,' kam vodi demokratične narode razv® ' čim so si priborili oblast Kot kri®®.j nasprotje pa kaže prav primer Grčije, neopravičeno in neutemeljeno postav > teritorialne zahteve do Albanije, kat® skušajo danes ožigosati kot napada1 Grčije, ker je morala pod rimskim dikt» tom napovedati vojno demokratičnim ® žavam. Prav na isti osnovi krate tudi A , baniji pravico, da bi bila med podpisa1 ^ mirovne pogodbe, vendar albanski nar°^ upravičeno zahteva, da se ga povabi ® pariško konferenco, kajti nihče nima__''r® je pravice kot Albanija, staviti Italiji z* hleve in bili prva med podpisniki mir°v'
e pogodbe.
i Kljub vsem tem dogodkom v sve' .
pri katerih nikakor ne smemo pozab* sodnega procesa proti osrednjim voja* _ zločincem v Nemčiji, kakor tudi ne Pr<^ <:esa proti glavnim vojnim zločincem« Jugoslaviji, pri katerem ne smemo p°za' biti dejstva, da se vrše po Palestini stav_ ke delavstva, ki se bori za osnovne Pra vice, pa je danes vsekakor osredal^ vprašanje vprašanje našega Trsta, o k«
terem danes dejansko razpravlja ves sv®' »Izvestija« so govoreč o problemu Ju111'
ske Krajine in Trsta napisala: »Ločit® ^
Trsta od Julijske Krajine bi pomenila _P°' poln zastoj v razvoju Julijske Kraji*1® kakor tudi Slovenije in ostalih jué°s!?’. vanskih pokrajin, ki so glavni potrošnik proizvodov tržaške industrije, katera s« fe razvijala na podlagi surovin, ki jih ie ilobivala potom tržaškega pristanišča.^ Ve* pošten demokratični svet s 'simpatija*111 gleda na zahteve ljudstva Julijske Kra-%ne, občuduje njegovo žilavo borbo, k* Le ne sme brezuspešno ali krivično koH' * ati.«
iCteimcKska borba« Izhaja tedensko .*. Ajdovščini, — Urejuje Albreht Roman.