338« mew* W &E&.JU. četrtek 18. navsmbra l$283 PoStnlua plačana v gotovlni. Ixhajja w»ak tor«*, octree te in «ofcoto. — Cenat Za celo Icto 80 K, ta pol Icta 40 kron, za čclrt lclo 20 K, ,ta 1 mcsec 7 kron, Posaun&zna ttevilka »tane I kcono. Ma pismene nuročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo o:'irati, Naročniki naj pošiljajo naročniuo po poStnl nakaznicl. Rdilaniacije fflede Hsta ko poitnine pioste. Ne- fr«ikirani dopisi se lie aprcjemaju. Ma dopise brez podplsii se ne ozira. * ¦ _______. Ur-ednfifttvo In upravniöfvo se nahaja v Zveznl tlskarni v Cclju, Strosctnajerjeva ullcaftt.8. Oglasi «e računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- nanila občnih zborov, naxnanila o unrtl, zahvate itd. K 1-20 od 1 mm, za reklamne notice mcd tekstom 5 K od vrste. Mall oglasi (najvcč 4 vrste) tO R> Pri večkratnih oblavih popu»! Rokopiii m ne vrafajo. Telefon It 65. IZDctJA IN TISKft ZVEZHA TISKARHA V CELJU. BBS O3C.OVORNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Po jadranski katastrofi. Due 15. tin. se je vrs'la rninistrska seja, v kateri je minster Trunibit obSir- iin poročal o potcku pogajanj in utemc- lieval, zakaj jc naša delegacija pristala na italijanskc zahtevc. Navzoei so b;li vsi ministri razun dr. Korošca in nekega Hr- vata. Po Truinbeevem poročilu se jc razvila obSirnn razprava, ki je pokazala, da so si mini§.tfiis»f*egti težavnega polo- žaja. M:n'ster dr. Kiikovcc je povdarjal, da se delegacija nj držala mandata. Po- gajanja so se morala prcklniti, ko so Ita- lijani vztrajal; pri zahtcvi po Sncžnikti in reški železiici. Konstatiral jc tudi. da sta Vesn'c in Trumbič odklon'la sloven- skega delegata, ees da se ni ničesar bat'. Sedaj je poiožaj težak. Prcdno je delegV eija podpisala, je-4»orala vprašaf. vlado. Zato je treba sedaj vprašati predstavi- teljc naroda. Potjodba se naj prcdlož"! v rat'f'kaciio pariamentu. O prcdlogn m'nistra dr. Kukovca se je razvila živahna debata. Vesnič je po- vdarjal, da je treba rat'fikacijo iZvršiti eim prej in jc zablcval da stori to mnl- strsk; svet takoj. Vendar sj je sklepanfe "a. prcdlog dr. Kukovca odložilo. Dr. Kn- rošen, kj sc v torn važuem (reniitkn klat; po volilnih shodih, se je poslala nujna bi- zojavka, da se nemudoma vrne. V vseb pol-itičn:ii krogih je vladalo sbio vznemirienje. Vendar se sploSno sotli, «Ja n izhoda in da bo treba pogodbo rat-flcirati. Due 16. tm. je in'n\strski svet inuTa- lieval razpravo. Ker se m'nister dr. Ko- rošec se vedno in vrnil v ttcograd, jo j.ni- n'ster Driukovič prcdlagal, da se skle- pan:e odlož'- še zp. nckaj dn.. Vesn'c jc dokazoval zopet potrebo takojSnje ratiti- kacijc; clržava potrebiije mini na zmiaj v svrho notranjo konsolidao:,ic. Vesn?«5 fe ostro izraz-I svo.ie začudenje. da minister Korošec tako baj;ato|i/ira nsl.ivnziiej.Se državno vprašanje In da je (»l: rjadpiš? al! pa i.'iobJH/'raJi. Primorski Narodni svet je izdal proglas, v katerem protestira proti ra- tifikaciji pogodbe in poziva oba slo- venska ministra k demisiji. Čemu samo oba slovenska ministra, je nerazumljivo. Mar imata samo onadva interes na nažem Primorju in ne ce!a vlada? Za štajersko-koroško- prekmursko samoupravno edhiico! Rezolucija celjskega shoda JDS glede pokrajinske samoupravne edinice za mariborsko celjsko okrožje ni vzbll- dila le silnega odpora v klerikalnem časopisju, ki vidi z mnrebitnim ure- snicerijem to zabte^e ogrožano sedajno vladujoče stališče klerikalne stranke v Sloyeniji, ampak je na drugi strani v naših vrstah nagla najsimpatičnejSi odziv. Razumljivo! Saj ravno v tern ozemlju, ki tvori za sebe gospodarsko enoto, tcžko občntimo, da ljubljanski vhidajof-i krogi nimajo za naše po- sebne intprese, posebej v gospodar- skem oziru, onega razurnevanja, kskor ie to potrebno v svrho nešega polncga razvoja. Kakor mod naSim trgovstvom in obrtmštvom vlada velika nezadovolj- nost nad postopanjem Ijubljanske trgovske-obrtne zbornice, ki za naše posebne pokrajinske interese nima razumevanja, ki še dozdaj ni vpcldi- cala oziroma dala razpisati voütev za- stopnikov \z Štajerske in Prekmurja ter koroških občin v to korporacijo, tako je tudi v drugih ozirih opažati, da se naši interesi zapostavljajo. Ne bomo trdili liamenutna. Izvira pač to iz nepoznanja razmer, deloma iz pre- velike skrbj<"ftrerikalne stranke za strankarske'pbtrebi?. ki ubija voljo za upoStivanje orugih važnejših inieresov. Kdo bo odobrava), da se samo iz strjsnkurskih razlogov ubija naše naj- vc^je zdravilišče v Ro^. Shitini? In takih slučajev je vse polno. Iz zgolj gospodarskega vidika torej, v interosu razvoja na*ega go- spodarstva naSega občinskega gospo- darstva, v interesu razvoja nas'h pro- metnih sredstev, noSe obrti in našega kmetijstva ie, da se ustvari za mari- borsko-celjsko okrožie posebna samo- upravna edinica. Ne vodijo nas pri tern strankarski interesi, ampak edino in izključno vidiki gospodarskega raz- voja naše pokrajine. Em. Lilek. UstBiini načFti zo lugoslavijo. ^Konec.) V 01. 7 je država razdeljena v 12 sa- nioupravnih pokrajin: 1. Podunavska Sr- bija; 2. VojvoUinn; 3. Slavonija; 4. Hi- vatska; 5. Slovenija; 6. Dalmacija; 7. Kralna; 8. Bosna; 9. Pomorje; 10. Ra- ška; 11. Moravska Srbija; \2. Maketloni- ja. Mislim, da Srbi ne bi bili /adovoljni z razdelitvijo srbskega zenilj>šča na tri pokrajine: Podimavsko Srb'.jo, Morav- sko Srbijo in Kaško. Znkaj se nc bi vse tc zemlje zjediiKJc v ono obJast, če bi Sr- bi to želeli? Saj ni potrebno, da so vse üblasti enake po obsegu in stevilu prebi- valcev. Hcgcmonijo pa bo v naši državi, ee dob'rno zares demokratičiio iistavo, dobil tisti, ki bo najsposobneji za vlada- nje. —- Tudi Hrvati ne b; bili zadovoljni, ee bi sc Slavonija odcepila od Hrvatske. Zakaj sc jc Krajina odtrgala od Bosne r" Ker so ji »doen'ji srpskj doseljenici dali povse novo lice«? Tudi muslimani so sc doseliti v poprej Uatol^sko in lirvaško Krajino. Da-li bi bilo iz teiitnih upravnlh razlogov potrebno, da sc te dve zemlji, kl sta deloma žc od Kulna bana, v iclotl pa od konca XII. stolclja zdnizeni v cno upravno celoto, sedaj razstavita v tivc posebni oblasti, s tern bi niorala boscn- ska vlada in krajišn-ici izprcgovoriti svo- je rnerodajno ninenjc. Med oblasln'ini inieni ni Crj'ic gore. Naj potone to slavno zkroclovJnsko ime v »Poinorju«? V uaslo- vu bosenski'h vladarjev bercmo «Pri- niorjc«, v naslovn srpskih pa »pomorski- je zcnilie«, ali nikdar »Pomorje«. -- Dr. Smodiaka sam piše na str. 13: »svekako je potrebno da sc sacuvajii plcmenska i istorilska inieua Pokrajina-. Te sc v el. 8 deli jo na župe, Ie pa zopet na niestno občhie. Smodiaka ima nrnvo, ako hoee uvcljaviti staroslovenski naz.'v »župa« naniesto pozncjših inicn: kotar, okraj, srez, okrug, oknižje, županija. Po. njego- vem predlogu naj obsega ena župa c. 1000 km« in steje 50.000 stanoviiikov. Ka- kor Protie predln.ua tudi on, da ima biti slovcnski jez:k v Slovoniji izenaeen dr- žavnemii. Med ustavna prava državlja- nov vzel je eno, ki ga ue najdemo v po^- prej opisani-h naertili. Č1. 22 se glasi v uiegovein naertu: >.Iiigoslovenski držav- ljan ne može biti proguan iz države, a u državi može 4)!ti proteran iz J2dnoga mess a u drugo samo na osnovi« sudske prcsude.« 5e dalje gre v tern poglcdu švicar- ska tistava. Njcn Cl. 44 odloeujc: »Nobe- iicn kanton ne sine kantonskega držav- Ijana izgnat; iz svojoga ozemlja, pa mu tudi ne vzet'i državljaustva«. Misliin, da jc Šv!ca še do današnjega due edina dr- žava, ki ne pozna gubitka državljaiistva. Smodiaka pripozua vollno pravico tudi Žcnskcmu spolu pod tisf.mi pogoji, kakor moškini. V el. 48 predlaga t. zv. referei»- dum, ako bi vladar trctjikrat odbil potr- d'tcv od narodne skupštine na treh razli- enih sestankih wsvojene zakonske osno- ve. Ta članek 48 se glasi: »Ako Narodna Skupstina po drugj put, u drugom sa- stanku, i bez ikakve izmene, usvoji za- konsku osnovti koja n-je dobila potvrdu Yladaocevu, pa Vladalac ponovno uskra- ti potvrdu, Vladalac čc raspustiti Posla- nick'i Dom Naroduc Skup.štine. Ako i ob- novljcua Skupstina odobri, bez izmene, istu zakonsku osiiovu, a Vladalac i po tree,! put odbije potvrdu, zvan je narod da, na poziv Dr/.avnog Saveta, narod- uom odlukom (refersnduniom) da ili uskrati potvrdu tornii zakonu. Ovakva potvrda narodnom odlukom ravna k po- tvrdi Vladaoca.« Tudi pri predloženi spremembi ustave ima odloc'ti naron, ako se vladar ;n narodna skupst'.na ne bi inogli složit,:. -- Narodna skupstina ima sc deliti na dva doma, na poslan.čki in predstavnicki dom. Ona ima odločevati o napovedanju vojnc in o vpostavi mir- nega stanja z drugimi državami. »S jedi- n"m zuzetkom vojjnlh ugovora za obra- riu Državc ivikalv.av medjunarodni ugov^or ne obveziije državu dok nije odobren od Narodne Skupštine'«. Poslanički dom se- stavljcn je od 127 narodn'.h poslancev. Voltve se imajo vrsiti po načelu obCe, enake, neposredne, tajne in proporcijo- nalnc volilne prav'cc in obvezne volilne dolžnosti. Predstavnxki dom (scnat) naj steje 100 poslancev, ti naj zastopajo inte- rese pokrajin in pojedini'h druStvenih slo- jev. V el. 98 se določuje dcdlnsko pravo na prcstol na tak naein: ^Jugoslovcii- skom Dr/avom vlada kralj Aleksandar •prvj'Ue zdaj?) \-i srpskoga kraljevskoga doma Karadjordjevlča. Ako kralj ne osta- vi niuSkoga potomstva, nasledstvo Prc- stola prelazi na poboene l'nijc Kraljev- skoga Dorna u muškome putom.stvu po istomc redu prvorodjenja, i to najpre na Kraljeva brata Djordja i njegovo potom- stvo.« Slično je resila dedno pravo na prcstol ustavna komisija v čl. 57 svojega. ustavnega načrta, ki se glasi: »Kralja na- sledjuje njegovo muško potomstvo iz za- kotvtog braka po redu prvorodjenja. Alco Kralj ne ostavi svoga niuškoga potom- stva, nasljtdstvü Prestola prelazi na niu- ško potomstvo u pobočnoj liniji po istom redu prvorodjenja.« Ustavna komisija iii'ma v svojem el. 57 jincn Ojordej In Pavel. V svojem pisrnu na nrirstra Pro- tiča pise v tej zadevi slcdeče: «Povodom Kraljeviea Djordja i Kneza Pavla inoro- mo samo pomenuti da sc iz opštili propi- sa našcg nacrta ne bi dalo puteni turn a», eenja izvesti njiliovo pravo prestolona- slcdstva. Ako bi dakle nadležnj č:nioci želeli da :m to pravo obezbede, inorao bl se u Ustav uneti naroo'ti član u tonic sm:- slu.« Zuano je, da se jc moral princ Djor- djc 1. .1909 zahvaliti na prestolonasled- stvu; ziuini so tudi razlog;. Kncz Pavel jc s;n Poleksije, sestre kralja Petra I., in nvnistra N kolajeviea, ki se ie 1. 1877 sain unior 1. Po tern takem kncz Pavel ni rc- gentu Aleksandru bratučev, arnpak ietič. Najpravilnejc in iiajparlamentarnJje p^5e o prestolonaslcdstvn Protič v čl. 61 svo- jega ustavnega nacrta, ki sc glasi: »U dr- žav; Srba, Hrvata i Slovenaca vlada Pe- tar I. Karadjordjev'c. Kralja Petra na- sledjuju Prestolonasleduik Aleksandar I njegovo muško potomstvo iz zakonitog braka po redu prvorodjenja. Kad kralj nc- ma muškog potomstva on inože odred'tl seb? nasIed'iiHca iz pobočne linijc s prl- stankom Narodnog PredstavnJštva. U ovom slueaju Kralj možc za z'.vota ili pn- tem te;;tamenta izabrati nasledir.ka «^ Narodno Predstavn'stvo odobrava ovaj izbor vceinom od polovins vise jedan svoga ustavnog broja elanova. Ako Na- slcdiVk Prcstola nije na ovaj naein o'a- redjen, nasledstvo Prcstola prc'azi na miiško potomstvo u pobočnoj liniji.« Ka- kor Protie predlaga tudi Smodiaka do- vršeno 18. leto za polnoletnost vladarja in prcstolonaslüdnika. - - Veliko vlast in ninogo poslov naprtil je Državnemu 5a- vetti. Ta ima vrsiti sodnijsko, zakono- davno in nadzonio vlast, proticcvatl vse zakonske predloge i. dr. -- Na čelo po* krajinske uprave uaj se postavljajo ns 5 let pokrajinske poglavice, a na eelo župskc uprave župani na 3 leta. Vsaka pokrajna !mej svoj pokraj'nski, vsaka zupa svoj župski /bor. Za izdr/avanje sol se ;ma država brlgat'. Narodne Ojml- ske) sole stojijo-pod upravo narodnih solskih oblasti, ali pod nadzoroin države, »U svi!m školama drugoga jcz;ka državni jezik učit če se kao cbavczni predmet< (cl 311). Za analfabete sc imajo na dr- žavne stroške pri ljudskih šolali uvest. javn'. tečaf, za vojtiikc pod zastavo pa posebni vojnički tečaji. Ljudski ueitelji imajo služ;ti v vojski onm /:\ č.-i^ veKkil) solskih počitilic To so glavnc duioebvj .z SinoJ.lako- vega obširnega in podrobno izdelanegn 'ustavnega načrta. Ker pa po mojem prc> pr!čanju irobedcn od op-sanh načrtov ne odgovarja duliu Casa, ampak 1c dunu bizantin'zma, kar ic žc n. pr. razvidno \7. pisavc besed Prcstol, Prcstol, Kraljcvski namesto prestol, kraijevsk',, in ker tudr nobeden ni izdelnn prema temu, kar Je obeeal — F^rotieev ne prema parlamen« tarncmu sistemu, uačrt ustavne komisije ne prema »nacelimn savreiuene demo- kratlie, Smodlakov ne na deinokratskol osnovi, čeravno se je o