teto XXV., št 98 MWns SCaSn» t gotovlnL Postgebühr bar bezahlt. LftiMfora, torek i. mafa 1945 Upraviustvo i^uDljan«. Puccmijeva ul. & Te Pinn št. 31-22 31-23 31.24 Uišcuauoj xiaeieü Ljuay^A ruccnujeva ulica S. Telelon št. 31-25. 31-26. Poaružmca Novo mesto Uubiiansxa c. 42 (zÄUuöno zastopstvo za oglase is Italije tn inozemstvo: t?P» S. A., Mi Uno._ ttacuiu ia LjuDij»^^ polu: pn postno čekovnem zav. st. 17.743 za ostale terajt (tali je Servizi'1 Conti Oorr Pr«t 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. (Iredniitvo: Ljubljana — Pucclnijeva ulica St. S. Telefon «L 81-22. 31-23. 81-24. Rokopisi se ne vračajo. Herojski boj za Berlin Posadka Reke se brani proti napadom z morja in celine Fiihrerjev glavni stan, 30. aprila (DNB). Vrhovno poveljstvo oboroženih sdl javlja: Herojski boj za središče nemškega glavnega mesta se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. V ogorčenih hišnih in pouličnih bojih držijo čete vseh delov orožja, Hitlerjeve miadine in ljudske vojske mestno središče simbol nemškega junaštva. Hrabri branilci so zaustavili sovražnika, ki je vdrl pri kolodvora Anhalter vzdolž Potsdamerstrasse ter v Schöneberg. Leteči oddelki so v požrtvovalnih poletih odvrgli nad mesLom posauki novo strelivo. Južno od Berlina so naše divizije, ki naj razbremenijo nemško glavno mesto, ob svojih globokih bokih v boju z močri-rr.j boljševiskinii oddelki, ki so jih odbile z visokimi krvavimi izgubami Med Eerlinom in Vzhodnim morjem se je strnilo bojite na črti Kremmen-Neu StrelHz-Neu Brandenburg-An klani. v severnozapadni Nemcij? so se zrušili vsi nasprotnikovi napori, da bi raz -ir 1' svoje mostišče pri T eeru. Tudi zapad-od Oldenburga in severnozapadno od Delmenhorsts so bili Britanci odbiti. Ju n» zapadro od Hamburga so vrg'l Ans: e i v bcj nadaljnje sile. Njihove poizku e. da b prodrli iz mostišča Lauenbnrg v smeri proti Lübe.'ku, smo preprečili V spodnji Bavarski je sovražnik med Isaro in Donavo napredoval dalje proti jugu. Oklopniške osti se nahajajo severno od Landshuta ter med Weidenom in Pas-sauom. V gornji Svabski smo izgubil} Augsburg in Kempten. V teku so težki boji za gorske dohode na obeh straneh Gardskega jezera, severnozapadno od Verone in vzhodno od Bre-scie. Posadka Reke se hrabro brani proti osredotočenim napadom s celine in morja. Na južnem odseku vzhodnega bojišča se je položaj utrdil. Na področju Brna so boljševiki zaradi svojih težkih izgub prenehali z napadi. Severnozapadno od Moravske Ostrave so se izjalovili sovjetski probo.inl poizkusi po majhni pridobitvi ozemlja v silnih bojih. fJrabra posadka Breslau a je vzdržala tudj včeraj naval boljševiškjh oddelkov proti njenemu zapadn emu bojišču. Na saškem področju je bi'a zapadno od BanLena obkoljena in uničena neka sovražnikova bojna skupina. Na Frische Nehrung se nadaljujejo iz-premensb polni boji. Včeraj se je omejevalo angloameriško letalsko de'ovanje nad Nemčijo na posamezne bon bniške napade in napade s strojnicami. Poljska sovjetska vlada v Lnb-inu ni odpuščena na konferenco. V predsedstvu se bodo menjavale Zedlnjene države, Anglija, Sovjetska zveza in čunkinška Kitajska Lizlx>na, ?0. aprila. Dve glavni vprašanji, o katerih razpravljajo udeležene države od pričetka konference v San Franciscu, namreč poljski problem in svetovna organizacija ter njen predsednik, sta bili v pecek presenetljivo rešeni. Na zasedanju vodij delegacij 46 držav je bilo z večino sklenjeno, da ne prepuste na konferenco lublinskega sovjetskega komiteja, ki ga podpira sovjetska vlada. V vprašanju predsednika pa ie Eiden predložil kompromisni predlog, da se bo mesto predsednika izmenjavalo na 4 drže e- Severno Ameriko, Anglijo, Sovjetsko zvezo in čungltinško Kitajsko. Ta predlog so druge sile sprejele. Sovjetski delni državi Sovjetska Ukrajina in Bela Rusija sta bili sprejeti v svetovno zaščitno organizacijo. Tako razpolaga boljševizem s tremi glasovi. *Cakor javlja agencija Reuter, pravijo severnoameriški in br:tanski diplomatski krogi, da je razprava o poljskem problemu pomembno zanimala one' delegate, ki so se že udeležili krimske konference. Posebno omembe vredno se zdi nadalje, da so anglosaški krogi, sedaj mnogo bolj simpatično gledal; na ministrskega predsednika poljske begunske vlade v Londonu Mikolajzcyka, kakor tekom pogajanj na Krimu. Ponovno poudarjajo, da bi prepustili v San Francisco zastopnike poljske provizorične vlade, ki bi jo sestavljali člani domovine, kakor tudi inozemstva, ki pa jo je neobhodno treba sestaviti na demokratski podlagi. Iz te re-iitve pa lahko posnemamo, da memorandi, ki jih je odposlal Stalin kot odgovor na zadnji kompromisni predlog Beli hiši v Amer ko. niso izvajali nobenega vpliva na zadržanje anglosaških sil. Vesti F-euterjevega zastopnika iz San Francisca poročajo le o navadnem normalnem konferenčnem prometu v slogu ženevske Zveze narodov. Tako javljajo, da je bila svetovna zaščitna organizacija slavnostno konstituirana. S tem so proglasili vsa prejšnja zasedanja, ki so se vršila pod predsedstvom severnoameriškega tajnika Stettiniu-sa kot predpriprave za konferenco. Cung-kinško-kitajski zunanji minister dr. Sung je bil predsednik, njega je zamenjal Molotov in v ponedeljek bo zasedal mesto predsednika konference britanski zunanji minister Eiden. Dalje tudi izjavljajo, da vlada popolna prostost govora, da sme vsak delegacij-ski vodja govoriti. Pričakujejo pa, da se več delegaeijsk h vodij te pravice ne bo po-služilo. Med doslej oddržanimi uradnimi otvoritvenimi nagovori delegacijskih vodij je potrebno omeniti, da je kanadski ministrski predsednik Makenzie King zastopal stališče majhnih nič vredn'h držav. On je podčrtal odgovornost štirih ali petih velesil za mir. Če ne bi prišlo do edinosti med velesilami, bi to lahko dovedlo do novih vojn. King. kakor tucfi naslednji govornik belgijski zunanji minister Spaak sta zaključila svoja nagovora z običajnimi frazami demokraciji, pravičnosti in humanosti. Oster nastop Molofova Stockholm 30. aprila. O o^eniru za mesto permanentnega predsednika konferen- ce v San Franciscu javlja Reut*r, da je pomenil nastop Molotova pravo scnzaciio. Na seji pred dvema IneTOma so med dru-gim obravnavali tudi volitev predsednika, njegovih zastopnikov in delovni spored konference. O svojem stal'öcu k prv? točki dnevnega reda je Molotov izjavil v največ, je presenečen je iir»«!- '-»n-»--. • T»r>d nobenimi bkolnostri« ne morem orivoliti, da se 'izbere moj častivredni ameriški kolega za stalnega predsednika kcnfn-on Zahtevat' moram, da se ta čast razdeli najmanj med zastopnike štirih veiesil na en?k način. Zedinjene države in Anglija so morale tej kategorični zahtevi ugoditi. Molotov vztraja na zahtevi po pripustitvi Lnbllna Lizbona,~ 30. aprila. Po poročilu iz San Franc'sca je sovjetski zunanji minister Molotov zastopnikom časopisja k poljskemu vprašanju, ki je bdo v petek izločeno iz konferenc, izjavil, da Stalin vztraja na zahtevi, da se lnMii.sk« iak uoeleže konference kot edini zastopniki poljske države. Molotov je podal svoje mnerie s temi besedami: »Jaz <-'am želim čim prejšnjo udeležbo lublinske vlade na konferenci v San Franciscu.« Profest indijskega zastopnika Stockholm, 30. aprila. Kakor iavljitjo iz Sai Francisca, se ie indijski zastopnik Rama Svang Modales uprl proti pon žajo-čemu postopanju z Indijo r.a konferenci. Indija je prelila kri mil jonov Indijcev na različnih boi;ščili za interese Velike Bri. tanje. Zaradi tega ne smejo postopat« z Indijo kot odvisn m narodom. Kanada in Avstralija prijavljata svoje zahteve Stockholm, 30. aprila. Kakor javljajo iz San Francisca, sta britanska domirikma Kana la ln Avstralija prijavila svojo zahteve', da -mata v odboru nameravane svetovne zaščitne organizacije poleg Velike Britanije svoj delež Ln glas. Truman spet v Washingtonu Lizbona, 30. aprila. Kakor javlja agencija F-euter, se je severnoameriški predsednik Truman vrnil iz San Francisca v Washington. Pred svojem o 1 hodom ie izjavil, da želi. da bi konferenco v San Franciscu kliub vsem težavam in mnogim neprijetnostim dovedli do uspešnega konca, kajti drugače bi lahko ne-vi resni nesporazumi spravili svet v nevarnost. Babilon jezikov Stockholm, 30. aprila. Ugotovitev uradnega jez!ka razprav v San Franciscu je povziočila nove nesporazume. Protest Južne Amerike prot! angleščin1 in ruščini je dovedel do tega, da so sedaj pripustili tuli španščino, francoščino in kit.ajšč'no. Ta babi!on jezikov pa seveda razprave zelo otežkoča. Stockhalm. 28. aprila Indijski podkralj i Wavell je zahteval od angleške vlade, da j riu da preete roke, da napravi poizkus re- i žit ve indijskega ustavnega, vprašanja. ! Predvsem pa je zahteval Wavell poobla- ! st.ilo, da izpusti na prosto internirane vodi- j tel je indijskega osvobodilnega gibanj., ki ; jih je on dal zapreti in ki so obsojeni brez sodne raaprawe. AngleSk- politični krogi trde, da ta Wavellov zahtevek izhaja na jsodiagi ameriške iniciative. Amerišk častniki v Indiv odklanjajo načrt iizvec .be večjih operacij v Burmi in obmejnih področjih, dokler ne more Anglija garantirati političnega miru v bodoč; ^ etapah in zvez armade z zaledjem Stockholm, 30. aprila. Vodiln' angleški poslanci spodnje zbornice, ki so posebno zainteresirani pri kupčiji z Indijo, trde, da ima zahtevek lorda Wavella, da dobi pro-ste roke za rešitev indijske krize, po- Psmasijkanfe živil v zapadsii Evropi ženeva, 30. eprffia. Zapaidna Nemčija ima živil le še za eden do dva meseca, ^oneriško vrhovno poveljistvo ne ve, kako bo zagotovilo priključek na novo letino. AnglcmneriftkS kmetioValoi, ki so prepotovali Francijo, Belgijo in Norveško, morajo priz. (ati, da je balo tekom nemške zai-.odlbe možno zvišati proizvodnjo v teh 0ež.- '«h za do 80%. V« gitotisoč obupanih in gladu jočih Itar Bjanoiv ae hfoče iCTeaSti. Pod fašizmom je število italijanskih izseljencev občutno padT/s. Zavezniška brutalna politika pa goni prebivalce iz njihove domovine, piše švedski novintur jz Italije svojemu Jästu. Nasprotstva med golisti in Američani Stockholm, iO. aprila. Br.tanska poročevalska služba javlja o t "en jih med arne. riškimi in golisr. čri—i '-e?.;» < . Stu'.tgartu Mesto; ki so ga najprej zasedli golisti, zahtevajo Američani zase. Izgube angleške mornarice Stockholm, 30. aprila. Anglija je izgu-bi3a, v glavnem spričo dekwanja nemških podm^offinic, 55 odöatotkov svoje predvojne tonaže. šele dnre leti po äkfuepu miru hočejo Zedinjene držBive prodati Angležem svoje Skartirane ladje Jn to za visoke vsote. membno gospodarsko politično ozadje. Vodilni in vplivni člani ravnateljstev m 1'jskih koncernov jekla, tekstilij in kenVčnih tvr-nic so dobili zapeljive amer ške ponudbe j za udeležbo pri industrijskih podjetjih v j Indiji. A,mer šk; trusti se hečejo udeležiti ) z -ndijskimi kapitalisti, ne pa z Angleži, i ustanovitve noVh tvornic v Indiji. Ame- j rišk« inlustrijci so dali Indijcem zagoto-- ; vilo, da bo ameriško poslanstvo v Londonu j izvedlo pri Ahsrlešk' banki opro=»titev zaseženih mdijskih dobroimetij v funtih za vplačila pri sličnih udeležbah z ameriškimi mdustrijci. S PaelSika Stockholm, 30. aprila. Angleška poroče- valska služba javlja, da so japonski letalci pri otočju Okinavl potopili spet več ameriških bojnih ladij. LOVBNCI! S tem pozivom se obračam do onih slovenskih rojakov, ki so spoznali veličino časa in usodnost ure, ki bije tudi našemu narodu, in so pripravljeni, slediti svojemu nacionalnemu in krščanskemu čutu dolžnosti ter stopiti v službo borcev za BOGA, NAROD IN DOMOVINO. Naše domobranstvo, ki se bori hrabro in uspešno drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi nacionalnimi borci fronte naše domovine trdno v svojih rokah in jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo tudi dalje. Podlo in sramotno pa bi bilo. če bi svoje junake v nj'liovi častni, pa vendar težki in nevarnosti polni nalogi samo občudovali in jih ne bi tudi najodločneje podprli. — Posedanje uspehe naših domobrancev in zaščito, ki jo nudijo naši domovini in našemu narodu, moramo ne samo obdržati, ampak jih moramo še povečati in utrditi. ERWIN RÖSENER L r. SS-Obergruppenführer General der Waffen-SS und Polizei itanie vo Zato je potrebno, da najboljši in na žrtve najbolj pripravljeni sinovi slovenskega naroda vstopijo v vrste Slovenskega Domobranstva in mn dajo novih moči in sveže borbenosti. Ti najboljši, za borbo in napore najbolj sposobni sinovi našega naroda, ki so s polnim srcem vroče ljubezni do naroda in domovine pripravljeni, če treba, položiti tudi svoje življenje na žrtvenik svobode v odločilni bitki z morilskim, vseuničujočim boljševizmom, naj se javijo v Slovensko Domo-branstvo! PRIJAVNA MESTA: V Ljubljani: Sprejemni urad Slovenskega domobranstva, Puccinijeva št. 2. V pokrajini: Vse domobranske postojanke. General: LEON RUPNIK, 1 r. prezident in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva m& operacij Dve veliki črti odpora — Berlin v središču bojev — Uspešni nemški protinapadi na berlinskem področju Berlin, 29. aprila. S srečanjem boljševi-ških in angloamer ških sil na področju pri Meissenu sta nastali dve veliki odporniški črti. Prva poteka od Dollarda preko Bremena in Hamburga dalje ob Labi, Rhynu, ob prekopu Hohenczoilern preko reke Ucker do Stettinskega Haffa. Druga pa poteka od Bodemskega jezera preko severnih obronkov Alp, preko Augsburga in Regensburga in ob Donavi do področja pri Passau. Ta južna črta se nadaljuje proti severu preko Bavarskega in Češkega lesa, kakor tudi preko saškega Rudogoi ja in severnega roba Sudetov do Moravske nižine pri Opavi ter vodi skozi zapadne Beskide in Bele Karpate preko Brna do vzhodnega roba Alp. Pred temi glavnimi odporniškimi črtami pa se spredaj razprostirajo bojne skupine m sicer na severu obrambnega področja Nizozemske. področju Danziškega zaliva in v Kurio.^iji. Na južno-vzhodnem področju je položaj v bistvenem neizpieme-njen vkljub ogorčenim napadom boljševi-šk h tolp pri Reki. Na italijanskem področju se je osredotočil nemški odpor na rečnih črtah Pada in Tessina. Sovražnik je to črto dosegel le deloma z napadi sil, ki so bile nadmočne, kar se tiče težkega orožja in streliva. Napredovanje mu je uspelo spričo uporov, ki so jih povzročili med zapeljanim prebivalstvom moskovski agenti. Berlin in področja severno in južno od nemške prestolnice so stali v središču bojev. Ves dan so zadevali napadi ob protinapade. Boljševiki so vrgli v borbo svoje operativne rezerve. Tudi z nemške strani so bile po zračni borbi dovedene rezerve in močni napadi z zapada so bili izvedeni tako, aa so odtegnili vojaštvo s črte ob Labi. Borba za Berlin je s tem stopila v novo fazo. V nemški prestolnici je uspelo sovjetski premoči poglobiti vdore. Od Tempelhofske-ga polja se je preložila borba do Hallskih vrat, iz drevoreda Prenzlau do Aleksandrovega trga in od Siemensovega mesta do severnega dela Charlottenburga. Boljševiški prodor iz Heerstrasse, kakor tudi z Aleksandrovega trga v smeri proti osi zapad-vzhod, ki leži pod težkim obstreljevanjem, se je zlomil ob nemškem odporu. Oddelki letalstva in napadi od zunaj so razbremenili berlinsko posadko. Zapadno od Berlina drže nemške čete svoje položaje. Južno od reke Havel so zapustile dosedanje uspešno branjene položaje ob Labi. Njihovi sunki so dosegli okolico pri Ferchu, pri Potsdamu, medtem ko so Američani na prostih področjih tipali naprej le s šibkimi ogledniškimi silami. Tudi jugovzhodno od Berlina so nemški oddelki v nadaljevanju svojih napadov, uvedenih južno od Köuigswusterhausena lepo napredovali Nadaljnji protinapadi so bili izvedeni na črti Meissen-Görlitz proti južnemu boku boljševikov, kl so prodrli do Labe. Na področju severno od Berlina pa so Sovjeti med Oderbruchom in Frisches Haffom poglobili svoj vdor ob reki Ucker. Med Ucker-rnündom in Angermündom so v teku ogorčeni boji za zapahnitev Sovjetov, ki so prodrli nekako preko gozda Piltz 10 km proti zapadu. Napram ogorčeni borbi med Labo in Odro stopajo ostaii boji v ozadje. Med izlivom reke Ems ;n spodnjo Wesero so močne britanske sile na različnih mestih napadle kraje, medtem ko se je sovražnik med Bremenom in Wesermündom omejil le na topniške dvoboje. V južni Nemčiji so severoameriški in go-listični oddelki prodrli proti jugu in jugovzhodu. Oni skušajo z zlaganimi agitacij-skimi vestmi povzročiti med prebivalstvom in četami zmedo m nered. Utrpeli so na najvažnejših odsekih občutne izgube ter razen v dolinah Minden in Günz niso mogli nadaljevati prodiranja v istem tempu kot doslej. Brez bistvenega vpliva na položaj je ostal sovražnikov pritisk v saškem Ru-dogorju, kakor tudi pri Brnu. Hudi boji iz Danziškega zaliva, kjer so nemške čete predvsem na Frische Nehrung odbili močne napade, kakor tudi na nizozemskem področju imajo ie krajevno omejen pomen. Sovražnika so stal: občutne izgube, ne da bi mogel doseči nameravane cilje, ki jih je hotel Izvesti z močnim posegom moštva in gradiva. Herojski odpo? v Berüitu in na žariščih o&ramlmib bojišč Berlin, 30. aprila. V nemški prestolnici se c.a..iuici z vso s.io z. postavljajo nepretrganim boljšavtfškjim napadom. S'-«visÄmk, ki je bil odbit na trgu Ad-dfa Hitlerja v Ciiarlottenbuiigu in ua Alekaandrovem trgu, je predložil težišče svojega navala na področje med Postdamsko cesto in trgern Belle-Ailiance, kjer se bore za kupe razvalin tega mestnega področja, lci ga je pred davr.iim uničilo angloameriško strahovaino b 'moardiranje. Sovjeti so s severozapada iz svojega vdora pri jezeru Plötzen pognali naprej oklopniške kline. Večinoma so se ti zlomili ob žiiavo bianečih se zapahih. P pu»meno rešitvijo dodeli. Strankam, ki bi se vselile brez dovoljenja, se utegne zgoditi, da se bodo morale spet izseliti, če bo komisije, stanovale dodelila drugi stramiki. Dne 1. tnafa bodo brezplačne predstave za delavce: V Drami Matiček se zem« ob 17. uri. V Operi »Paganin'« ob 17. url Kino Union »Sinček na počitnicah« cb 19. uri Kino Sloga »Vrni se ob 19. uri. Kino Matica »žena mojih sanj« ob 19. ur'. Kino Kodeljevo »Noč v Benetkah ob 17. in 19. uri. Kino Moste »Velika nagrada ob 17. in 19. uri. Vstopnice se delijo v pisarni DelavsKo-delodajalske protekomunist čne akcije, Miklošičeva 22 b/II. u— Stalna k°misija za profesorske izphe. Po naročilu vrhovnega komisarja v operacijskem območju »Jadransko primorje« z dne 18. aprila 1945 se bodo profesorski izpiti zopet vršili. Podrob/osti bodo gospodom kandidatom objavljene na črni deski v avli univerzitetnega poslopja. u— Ne uporabl.ja.jte formalina v ude: u! Nekatere gospodinje skušajo obvarovali mleko pred zasirjenjem in skisanjem tako, da kanejo vanj kepljico forma,lina. Mestni tržni urad opozarja gospodinje, da so živila in pjječe, konzervirana s formalinom, slabše prebavne in telesu ne morejo nuditi onih snovi, ki jih rabi za svoj obstoj. Razen tega formal n ne uniči tifuznih. difterrtič.nih in drugih bolezenskih kali v mleku Zato je zakonodaja prepovedala uporabo konzervir-nSh sredstev v mleku. u_ Kolektivna pogodba za nestrežno osebje v gostinskih obratih je bila od nadzorne oblasti potrjena ter registrirana pn Inšpekciji dela pod reg. št. 10/1945 z dne 25. aprila 1945. Vse prizadeto pomožno osebje v gostinskih obratih opozarjamo, da je stopila predmetna kolektivna pogodba v veljavo za nazaj od 1. oktobra 1944. dalje. Zato morajo delodajalci večje določene plače prizadetemu osebju izplačati za vso dobo od 1. oktobra 1944. dalje. Kolektivna t>o-godba se nanaša v glavnem na vse hotelsko osebje (vratarji, služitelji, sobarice i. t. d.), kuhinjsko osebje v gostinsMh obratih itd.). Informacije glede plačilnin in delovnih pogojev v zvezi z novo kolektivno pogodbo daje Oddelek trgovinskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze. Miklošičeva cesta 22-1, soba št. 10. oclnosno Pokrajinski sindikat delojemalcev gostinske stroke istotam. Založba »L u č« sporoča javnosii. da je od dr. Danila Gregor i ca spisana kr.jiga „Samomor pravkar izšla v drugi, razširjeni in bogato ilustrirani izdaji. Naroča se pri upravi Založbo »Luč«, Bleiweasova 13, III; tel. 31-31. Dobite jo pa tudi v vseh ljubljanskih knjigarnah jn trafikah. — Cena je 75 lir. u— Nemoteno s« vrši strojepisni p°uk zgodBij zjutraj, pozno popoldne aii zvečer po želji. Novi tečaji 2., 3., 4. maja. Informacije: Christofov učni z^vOd, Domobranska cesta 15. u— Darovali s»: zet. slepe vojne poškodovance družini dr. Havldna in Roger 300 lir v počastitev sponi na Mare Rakovčeve; Podpornemu skladu z» slespo mladino družina Weibl-Zajc 500 lir namesto cvetja rja grob Fra.nie Premelčeve. družina Mrk» Hočevarja 200 lir v počastitev spomina inž. Janka Mačkovška in pionirji protiletalske zaščite v Podutiku 400 lir; za revne otroke v Deöjem domu neimenovan 500 lir v ordinaciji dr. Tavčarjeve. — V upravi »Jutra« so položiti namesto cvetja na grob Drag«. Benedilka njegovi prijatelji pri Ožbinčku 300 lir za Društvo slepih. u— Tečaj za malo maturo prične 3. maja! Vpisovanje, informacjie: Speci jalae instruk-cije, Kongresni trg 2/11. Iz N©vega isie^ta Letalski napad. Že v zgodnjih jutranjih urah sta 25. aprila dve sovražni letali obkrožili Novo mesto, nato pa izginili za obzorjem. Dopoldne se je zopet zaslišalo brnenje letalskih motorjev. Na dani znak s sireno so se ljudje poskrili v zakloniščih. Takoj nato so začele padati bombe. Šipe okoliških hiš so se žveketajo sesule, še precej dolgo je nekaj letal »patruljiralo« v bližini Novega mesta, nato pa so izgin'la v daljavi. Ljudje so šele v poznih popoldanskih urah prihajali iz varnih zaklonišč. Po zadnjem dežju se je ozračje ohladilo. V jutranjih urah je rahla slana nekoliko pobelila travnike, vendar pa ni povzročila škode. Razen paradižnikov, paprike in drugih nežnih sadik je že vse v zemlji. Celo kumare ' fižol so tu in tam že vzklile. Tudi krompir je že pokazal zelene liste. Meščani in* kmetje so z letošnjim vremenom zelo zadovoljni in upajo na najboljšo letino. — V višjih legah pod Gorjanci je bila močna slana. Ljudje, ki so že zvečer pričakovali mraza, so skoraj vso noč kurili ognje, da bi z dimom ubranili svoje sadje in vinograde. Deloma jim je priskočila ria pomoč tudi megla, vendar pa je kljub temu temperatura padla pod ničlo. Kukavica se je oglasila prvič v četrtek 26. aprila. Zanimivo je, da letos ni slišati toliko kukavic kot prejšnja leta. Čudno Je ludi, da ao se šele te dn: pojavile — lasta-vice, in še te v zelo majhnem številu. 8 Koroškega 170 let celovškega učiteljišča. V Celovcu so obhajali te dni svojevrsten jubilej — 170-letnico odkar je bil v Celovcu položen temeljni kamen za učiteljišče. Pod vlado Marije Terezije so pozidali normalko, kjer so se vrsli prvi tečaji za učitelje. V začetku SO let prošlega stoletja so poslopje preuredili za namene, katerim služi še "danes. častivredni jubiiar. čevljarski mojster Jurij Koller iz št. Petra na Koroškem je obhajal letos 10. aprila 80 ietnuo rojstva. Obenem je obhajal 50-letnico izvrševanja samostojne čevljarske obrti. 65 let je delaven v čevljarskem poklicu in še danes suče šilo in vleče dreto. V Be!jai. Na prvem mestu navaja poročilo vprašanje uslužbenskega davka in sociia'n'.h dajatev. Lani je bila izvedena delna ref^r. ma uslužbenskega davka. Ker pa b: kljub tej reformi skoro vse po viške mezd n plač po novih mezdnih ureditvah ab*orbrali davki, je bila nujno potrebna nova reforma. Zato je zveza skupaj s Pokrajinsko delavsko zvezo začela akcijo, da bi se v zakonu o neposrednih davkih, k^linor se tiče uslužbenskega davka, vsi zneski v dinar j'h spremenili al pan v lire Vrhovni komisar je te prelloge odobril in bo ta reforma stopila v veljavo s 1. dcceninrom 1944. S tem je v ogromni meri nomagano delojemalcem, pa tudi oni delodajalci, ki sami plačujejo na uslužbence odpadajoče dajatve, bodo imeli od te reforme koristi. Meitem so je pričela že nova akcija za temeljitejšo reformo uslužbenskega davka. Ker je pričakovati da se bodo mezde in plače še nadalje zviševale, )e b la zveza mnenja, da je treba obremenitev še bolj znižati. V okr lju zveze je bil osnovan poseben odbor ža reformo uslužbenskega davka pod predse Istvom dr. C.ria Pavlina. Ta odbor, v katerem so zastooniki združenj in uradniki zveze, je ?e sestavil osnutek naredbe o reformi zakona o neposrednih davkih ki ima namen znižati davčno obremenitev prejemkov, poenostaviti določbe in odpraviti vse one dekla de in prispevke, ki so zaradi snremenjer.ih razmer izgubili smisel V najkrajšem času bo osnutek predložen oblastvom v proučitev. Glede na rastoče prejemke nameščencev m na določbe zakona v pokojninskem zavarovanju nameščencev ie Pokojninski zavod predlagal uvedbo štirih novih plačilnih razredov. Ker so bila mnenja o tem načrtu ločena, je bila sklicana anketa na kateri je potem prišlo do kompromisnih sklepov! Iz istih razlogov in ia osnovi določb zakona o zavarovanju delavcev ie tudi Zavod za socialno zavarovanje predlagal uvedi» novih mezdnih ra/red^v. oziroma spremembo dosedanjih. Ker tudi pri teh vprašanjih nj b'lo mnenje prizadetih soglasno. je zavod sklical sestanek delodajalcev in delojemalcev, na katerem je fcilo sklenjeno, zecliniti se na kompromisni predlog, po katerem se uvedejo novi mezdni razredi z zavarovano dnevno mezdo od 20 do 100 lir. Od te zavarovale mezde naj bi se namesto dosedanjega 10 odstotnega prispevka za družinske doklaie uvedel 8 odstotni prispevek. Mezdne ureditve Vrhov»; komisar je doslej jidal vsega 25 mezdnih ureditev, od katerih je sedaj objavljenih 8. Glede uveljavljenja teil mezdnih ureditev z zvratno močjo ie vihovni komisar po zasl šanju delodaialške in de-lojemalske zveze izdal naslednjo kompromisno rešitev: 1) Mezdne ureditve za prvih pet že objavljenih strok (predelava lesa, opekarslca industrija, mlinski obrati, kovinska in elektrotehn čna stroka in obrati naiavnega kamna) so stopile v veljavo s 1. septembrom 1944. Kolikor pa podjetja ne bi bila zmožna plačati za nazaj, odloči o dnevu uveljavljenja na predlog deloda-jalske in delojemalske zveze nemškj svetovalec. 2) Mezdne ureditve za sem'cno industrijo, rudarstvo, oblačilno stroko, gradbeno stroko, promet, tiskarne in knjigoveznice, papirnice in kartonaže, obrt za snažen je, živilsko stroko, cementno industrijo, fino keramično -ndustiijo, obrt sušenja tobaka, izdelovanje konzerv in predilnice svile stopijo v veljavo s 1. januarjem t. L 3) Vse ostale mezdne ureditve stopijo v veljavo s prvim dnem onega meseca, ki sledi dnevu, ko je bila izdana mezdna ureditev. Vrhovni komisar je odobril predlog, da velja mezdna ureditev za tiskarne in knjigoveznice tudi za založniška podjetja razen za ona, ki jim je glavni posel nezalož-niški. Po navodilih Vrhovnega komisarja je zveza opozorila delodajalce, da mora biti pri vseh na novo sklenjenih kolektivnih pogodbah določen delovni čas na 48 ur tedensko, le za gostinsko stroko velja nadalje 60-uri delavnik. Ker za uslužbence denarnih in zavarovalnih zavodov prejemki še niso na novo urejeni, sta delodajalska in delojemalska zveza sklenili dogovor sličen onemu v Trstu, po katerem dobi vsak uslužbenec teh zavodov na dan bon za 25 Ur, ki ga uporabi za nakup živil ali za prehrano v določeni gostilni. Te bone nato vnovči zavod. S tem je vprašanje ureditve prejemkov začasno rešeno. Pripravlja pa se dokončna ureditev tudi za to stroko. Vrhovni komisar je odobril naknadno tudi kolektivno pogodbo za kmetijske delavce, ki je bila sklenjena 23. VIII. 1943. Spor glede sklenitve kolektivne pogodbe za gozdne delavce je bil sporazumno rešen. V sporu za sklenitev kolektivne pogodbe za tekstilno stroko je prišlo na razsodiščni razpravi do poravnave in stopijo nove mezde v veljavo 1. januarja t. L Zimska pomoč Za zimsko pomoč 1944/45. so prispevali delodajalci 7.86 milijona lir, in sicer Združenj trgovcev 2.89, Združenje industrijcev 2.72. Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov 1.31 in odsek za obrtništvo 0.94 milijona lir. V teh zneskih niso vsebovani prispevki, ki so jih delodajalci nakazali neposredno Socialni pomoči ali dali v blagu. S temi prispevki so delodajalci ponovno izpričali svoje razumevanje za veliko socialno akcijo. 03 NE SAMO ZA ZLATO Bomao »čudili se boste!« Petersen je mahoma ves zažarel v obraz. »Saj sem vedel, gospod Welleiicamp,« je dodal, ./kadar gre za vse, je .Hamburška paroplovna d. d.' zmerom na svojem mestu.« John Paige si je zavihal ovratnik suknje. Zeblo ga je. Celo uro je že ždel za vodilom malega športnega dvosedežnika pred dohodom na croydonsko letališče in čakal. Lahko si je mislil, koga pričakuje Overbeck, ki ga je bil sledil vse do tod. Najbrže Aleksandra Baraya, nečaka draguljarja na Bond Stieetu. Ni se motil. Baray se je bil vrnil iz Nemčije. Prijatelja sta v razvnetem pogovoru zapustila ietal šče, sedla v taksi m se odpeljala John Paige je pokimal. Prav tako si ie mislil, da bo. čakanje bi si bil lahko prihranil. Na uho vleči danes tako ni mog-H več. Oblazinjena vrata v Cornerjevem hotelu so bila preklicano nepredirna za zvok. In v hotel sta bila Nemca vsekako namenjena. A to pot se je Jolin Paige motil. Peljala sta se k Barayevemu stricu. Paige je spet zlovoljno ustavil svoj voz v bližnji stranski ulici. Jeffersenovo naročilo mu je začenjalo postajati nadležno. In sklenil je, da se jutri pomeni z njim za stran tega Iz početja teh dveh itak ni bilo moči razvi-deti. kaj snujeta. Vila \Valterja Baraya je stala nedaleč od Hyde Parka. Hiša je bila v dve nadstropji, in njena notranjščina je morala biti zelo prostorna. V prvem nadstropju ^o bila Sti ri okna razsvetljena, in Paige kdaj pa kdaj videl za zastari nerazločne sence. To je bilo vse. Bogme, saj ni bilo vredno, da bi si Jef-ferson še dalj nakopava! stroške ... »Iskreno čestitam!« Walter Baray je pomolil nečaku roko. >->Ne bil bi se mislil, da se vrneš s takim uspehom, če bo zdaj vse osta'o le količkaj dobro napredovalo, boš s svojim uspehom lahko zadovoljen.« V treh so sedeli v domačinovi delovrn sobi. Velika knjižnica je polnila eno izmed podolžnih sten. V kaminu je plapolal zmeren ogenj. Aleksander Baray je nenrirno hodil sem ter tja. »če,« je prikimal, »če! A naj se obrne kakor koli — nazaj ne pojdemo več. čez tri dni se Welleneampova jahta zasidra v Southamptonu.« Overbeck si je pome! roke. »Ali m kakor pravi čudež!« je vzkliknil. »Kje smo bih pred tednom dni," in kje smo danes.« 4 »Da, lahko smo zadovoljni.« »In je bil Wellen camp precej voljam?« »Nu,« — Baray se j*e nasmehnil, »nekaj težav je bilo sicer še treba premagati, a potem se je brez pridržka postavil na mojo stran. Tvoja brzojavka,« se je obrnil k Overbecku. »mu je vzela poslednje dvome. Ako je bil med trojico v rešilnem čolnu dr. Lenz, tedaj je moralo iti za ,Mihaela'. To je izpi-evidel.« BELEŽNICA KOLEDAR Torek. 1. mala: Piljp in J&ftob. PEKITKNK LEKARNE Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg S: Ho-nor, Miklošičeva cesta, 20: Murmayer, Sv. Petra c 78. DRŽA WO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALI^f-E Torek, 1 maja. ob 17.: Zaključena predstava sa delavstvo: A. Linhart: Ma lček se ž« ni. Sreda, 2. maja. ob 17.: S. Lageriöf - B Begovlč: Gös(a Berling. Bed Sreda. Četrtek 3. maja- ob 17.: St. Majcen: Matere. Red B. OPERNO GLEDALIŠČE Torek, 1. maja, ob 17.: Zaključena predstava aa delavstvo P. Lehar: Paganini. Oddajnlška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 1. MAJA 7 00—7 10: Poročila v nemščini. 7.10—7 30: Jutranji koncert. 7 30—7.40: Poročila v slovenščini. 7.40—9 00: Jutranji koncert — Hadijski orkester vodi D. M. šijanec. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—1^.00: Napoved sporeda, nato prenos osrednjega spored.,. Vmes od 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in porodila v slovenščini. 14.00—14 10: Poročila v nemščini. 14 10—15.00: Osrednji nemški spored 15.00 do 16.00: Sodobna glasba. Sodelujejo: Edvard Rebolj — bariton. Srečko Zplokar — viola, ln Marjan Lipovšek — klavir. lo.OO—17.00: VaSka godba tn brata Lumbar. — Spr- mljata: na harmoniki Avgust Stanko in na kitari: Franc Stanič. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18 15- Salonski orkester vod! Albert Dermelj. 18.15—18 4t: šramel štirje fantje«. 18 do 19.00: Zdravniška ura — dr. Novak Lei ja: O garjah. 19.00—19.30: Slov. ljudska oddaja. 19 "0 do 19 15: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20 00—20.15: Pomočila v nemščini. 20.15— 21 30: Iz opernega sveta. Prizori iz Verdijeve »Aide«. — Radijski orkester vodi Anton Neflat. Sodelujejo: sopranistka Valerija Heyba'ova aJlistka Mila Kogejev*. tenorist dr. Julius Pölzer, basista Julij Betetto )n Friderik Lupša t-t- bariton ist Vekoslar Janko. 21.30—22.00: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo fprenč*?). KINEMATOGRAFI KTVO MATICA: »Žena mojih xanj«. Ob 15. 17. in 19. url. ETNO SLOGA. »Vrni Ob T7. tn Ifl. nri. KINO TJNION: »Sinček nn počitnicah«, Harw Moser. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — 7:.\ inseratni del: Ljubomlr Volčič. • ŠIVILJSKO POMOČNICO sprejme modni salon. Naslov v Jutru. 9386 la SNAŽILKO pridno ln vestno, za čiščenje kinematografskih prostorov, sprejmemo v stalno službo. Kino Union. 9251-la KUHARICO kavarniško f)Ii gospodinjsko pomočnico, sprejmemo takoj. Zslasltl se dnevno med 8 do 12. in od 17. ure dalie. Naslov v Jutru. 9619-la • POSTREŽNICO lkrat tedensko, za ves dan, spreimem. Goeposvetska P5a-III. levo. 9577-la • GOSP. POMOČNICO ali postrežnico za 4 ure dnevno, sprejmem Naslov v Jutru. 9583-la f- rf* v: ŠIVILJA dobra, gre na dom šivat. Naslov pustiti v Jutru |K>d »Spretna 22«. 9578-3 ŠIVILJO za dom. sprejmem. Naslov v Jutrtr PREPROGO, peni'sko, 2.50 y. ] 50m, prodam. Bdear-ski ul. 25. 9438-6 W \DfO A ^ v P \T. petcevni, tl„.rr , nov. "-odnn croiiin. NasJov v J FRI2IDER elektro-auto-matskl, za večje gospodinjstvo, prodam. Ponudbe Jutra pod »Najraje zamenjam«. 9573-6 HARMONIKE kromatl-čne. krasne, j-Hohner«, z 1 reg., 96 basov, nove •Scandali«, klavirske, z 4 reg. 80 basov, 2 Cariš z 1 reg. 80 basov, 1 »SetimosopTani«, z 1 reg. 48 basi, 2 »Plaja-Honer« diatonične, s poltoni. preprogo, krasno, 2.30.\1 67, prodam. Beljaška 34 . 9587-6 ŠIV. STROJ dobro ohranjen, nrodam. Naslov v Jutru. 9586-6 OBLEKO belo. obhaJU-no, za dečka od 12 do 14 let m modro krilo za deklico 15 do 16 let. prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 9585-6 KOLESI dve, moški, zamenjam za tricikl ali prodam.-Naslov v Jutru. 9581-6 ČEVLJE damske, te-mnomodre, odprte, št. 38 in visoke črne, št. 33, prodam. Naslov v Jutru. 9575-6 KOLESI dve, damsko in moško, prodam ali zameniam za protivrednost. jaräka 33. 9599-6 ČEVLJE moike, »legan-tne, št. 41. skoraj nore. prodam. Zupančič, Reber 13. 9597-8 KOLO damsko, v zelo dobrem stanju, prodam, i Zupančič, Reber 13. 9536-6 BLAGO za moško obleko, kompl. In podlogo, primerno tudi za damski plašč ali kostum, popolnoma novo damsko jakno, sivo. gramofon in mandolino, prodam. Kamniška 13. 9598-6 PISALNI STROJ, velik, pisarniški, »Ideal«, prodam. Naslov v Jutru. 9595-6 BANJO kopalno, prodam. Naslov v Jutru. 9601-6 VOZIČEK športni, dobro ohranjen, prodam. Naslov v Jutru. 9602-6 KOLESI damsko in moško, ugodno prodam, šušteršlč, Frankopanska št. 21. 9603-6 LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. — Stekleničko prinesite s seboj. Dro-gerija Anton Kane, židovska ulica 1. 9604-6 RADIOAPARAT 4-cevni in šivalni stroj ^Singer«, prodam. Naslov v Jutru. 9605-6 POSTELJO kompletno, otroško, železno, prodam za 3300 lir. Ogled v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. 9608-6 KOTEL bakren, za štedilnik, z grelcem Wärmerohr, prodam. Naslov v Jutru. 9623-6 SVILO birmansko, belo in roza. Krasno roža pernato Jopico (bolaro), s» k blrmamricl obleki, novo, prodam ali zamenjam. JaTOrnfltova 3-IIL desno. 9610-6 KOLO novo, raožko, zamenjam ali prodam. Stgka, Štefanova 37-1. 9629-6 PRAŠIČKI za rejo Glavna kmetijska blagovna zadruga bo razdeljevala prašičke za rejo vsem naročnikom jutri, to je v soboto dne 28. apr. ob 3. uri pop na dvorišču »Pri levu« Gosposvetska cesta Nova naročila sprejemamo le še najkasneje danes v petek do 6. ure pop. 9256-6 KOLO moško, odlično, z novimi kolesi in odličnimi gumami in nove gume, znamke Ho-landska, prodam. Poljanski nasip 56. levo. 9638-6 HARMONIKO popolnoma novo »Crucadeli«, z 1 reg. In 80 basi, prodam. Ogled Sv. Fetra c. 76, brivnica Merlak. 9624-6 PIS. STROJ pisarniški, dobro ohranjen, zaradi odhoda, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 9342-6 OBLEKO novo. svetlosi-vo, moško in predvojno blago za moško obleko zamenjam ali prodam, šiška, Štefanova 37-T. 9627-6 FOTOAPARAT na film. 6x4, optike 1:3.5. ame-rikanski, s samoprožil-cem, prodam. Naslov v Jutru. 9609-6 PREKLE imamo spet nr. zalogi. Interesenti naj se zglasljo v skladišču Glavne kmetijske blagovne zadruga, Maistrova 10. 9265-6 PREPROGE, Štiri, 2 a-gj. mana 2XI.s in 2X3, 2 bosanski 2X1.5 in 2X3, prodam. Ogled: Trgovina z zelenizvo. Sv. Petra c. 7. 9378-6 LJUBI 1 ZVON. tud; po-same^ne letnike in mesečnike. kupim. Ponudbe Jutru pod »Li Mj Zvone. 7217-7 POZOR 1 Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Zameniam večje in m.mi.še številke. Klavžer, Vošnjakova ulica 4. 8418-7 ZNAMKE, lcompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke« 7218-7 SLOV. KNJIGE. dobre, kupim. Ponudbe lutru pod »Bibliofil«. 7216-7 KOPALNICO komplr-tno peč in banjo, novo ali malo rabljeno, kunim ali dam protivrednost Ponudbe Jutru pod »Kopalnica«. 9042-7 STEKLENICE vseh vrst, pietenke, šiviljske odpadke, pločevinaste sode, vsakovrsten papir in tehnične predmete stalno kupuje ter plača najbolje Met.ilia, Gosposvetska 16, tel. 32-88 — nasproti Delavskega do. ma. 1-448-7 APARAT (Schlag - ma-schine) z motorjem za pripravljanje kreme, kupim. Ponudbe Jutru pod »Krema«. 9614-7 KNJIGE založbe Hram in Modre ptice, dobro ohranjene, kupim. Naslov pustiti v Jutru pod »Knjiga«. .9579-7 RADIOAPARAT 5 ali večer vn i znamke Tele-fvmken, Orion. PhiUn^s nov ali zelo dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe Jutru pori -Dober radio«. S580-? SLIKE: Grohar. Kobilica i. dr. kupim. Ponudbe Jutru poAlegro«. 9635-7 VOZIČEK globok, te-mnomoder, predvojni, lepo ohranjen, zamenjam za športnega tn protivrednost ali za gotovino in protivrednost Gosposvetska 95a-III. levo. 9576-8 PROTIVREDNOST dam za dober moški dežnik. Ponudbe Jutru pod »Dežnik«. 9632-8 KROMPIR semenski zamenjam za dobro ohranjeno moSko obleko. Jelovškova ul. 26. 9625-8 wxssnsu9 LOKAL trgovski. v mestu. Iščem. Ponudbe Jutra pod »Lokal«. 9584-17 NJIVO 3.400 lev. m, prodam. Ponudbe Jutru pod »Bližina Domžal«. 9637-20 ffNiHHim od ii a STANOVANJI moderno. 3-»obno. « mat pritt-kllnamt, »menjam % manJSim. Navesti natančne podrobnosti. Ponudbe Jutru pod »Bežigrad«. 9600-21 Stanotanja 8TANOVANJE 3 aH 2 sob, z vsemi pritlklina-mi, nujno iščem. Prevzamem tudi kompletno opremljeno po dogovoru ali odkupim. Ponudbe Jutru pod »Bombardiranee«. 9622-21a SOBO opremljeno. v meetu ali Slški. iščem za takoj. Ponudbe Jutru pod »člmprele«. 9588-23» SOBO Išče gospod z souporabo kuhinje ali brez za takoj. Plača lahko v natural!jah. Ponudbe Jutru pod »Souporaba«. 9617-23a Ramo ODPRTINE štedflniške. popravim, da potrošite manj kuriva. Pišite Jutru pod »Se izplača«. 9574-37 PREKLICI — Podpisan; Brodnik Ciril, železni čar. stanujoč ▼ Ljublja ni. preklicujem in obžalujem napram Deč-manu Antonu, železničarju v Ljubljani izne-Sene očitke, da Je na železnici kradel. Zahvaljujem «e mu, da Je od-■ topil od kazenskega prepona. 9593-37 KOVČEG «eni n«««i as avtobusni vožnji od Trsta do Vrhnike. Lastnik naj se zglasi v Rožno dolino c. 11-20. 9633-37 Za vedno nas je zapusti! po d. .le: bal. zal naš sinček H A J H C L A JUSUF V njegov zadnji domek smo g-a spremili v ponedeljek. 30. aprila t. L, ob 3. uri .k Sv. Križu. L j u b 1 j a n a . dne 30. aprila 1945. Globoko žalujoči: Džemal oče; Ntilka mati: Ismail, brat. in ostali prijatelji t Dotrpela je v 58. letu naša ljubljena soproga. mama in t* ta, gospa SKREM A V T C A Pogreb bo r a>«k>. 2. maj? 19^5. ob 9. «rl z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Kr'žu. L j u b 1 j a n a , dne 30. apnla 1945. /alii.ioči voprosr m bč« t Dr. Milan Koruzi naznanja v svojem in v imenu rodb'ne. da je 29. t. m. umrla v sta osti 87 l-t njegova riobra mati CECILIJA KORUN, roj. Brišnik- vdova po gim»i. ravnatelju Pogreb bo v sredo, 2. niaia t. 1., ob pol 3. uri H kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Vaj počiva v miru! t Dotrpel Je v 75. letu na£ ljubi in skrbni oče. stari oče. tast Itd., gospod NOVAK IVAN, drž. upokojenec Pogreb bo v torek dne 1. maja t. 1. ob pni 9. tiri z Zal. iz kapele sv. Fetra. k Sv. Križu. LJubljana, dne 29. aprila 1945. žalujoče družine: Eleršek. Justin, Kolarovič in Kline m ZAHVALA — Vsem. ki ste spremili našo nepozabno, zlato mamo. gospo Franjo Premelč, roj. Perhavc vdovo po veletrgovcu na njen) zadnji pota ln nas tolažili ob pretežki izgubi, izrekamo Iskreno z*hvalo. Maša zaaušnica s« bo brala v sredo, 2. m«ja, ob 7. uri zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja. LJubljana, dne 30. aprlln 1945. Žalujoči