StaV. 152. (Posamezna številka 8 vinarjev.)_V Tr»tW, f iacWo, 3, KlllUa 117 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Ufcdoi&vo: Ulica Sv. Frinčiika AsiSkega St 20, L nad str. — Vil dopisi naj se pošiljajo uredniitvu Usta. Nefrankinna pisma te n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Ugajate-j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kooiorclj 11«a .Edinost'- — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AaiSkega St. 20. Telefon ttredništva in uprave štev. 11-67. NaroCni nt zotla: Za celo leto.......K 3120 Za pol leta.................15*60 ca tri mesece........... • • • « , 7*80 sa nedeljsko lcdaj« a celo leto • . * . • • m 6*20 ca po! leta............. . . , . Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi te računajo na milimetre v SIrokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vliv Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin.1 Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.^ vsaka nadaljna vrsta............. 2.—' Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. NVoCnlna ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. Up«™ j? lnseratnI oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AaiSkega St 20. — Po&nohranllnlčnl račun St. '41.652. Izprememfc v koMneia. Dr. Seidier no\i poljedelski minister. De-ml i):i dr. Bobrzynskega sprejeta. Ustanovitev ministrstva za ljudsko zdravstvo in socijalno oskrbo. DUNAJ, 2. (Kor.) Jutršnja *Wiener Zeitu«priobči sledeča Najviša lastnoročna pisma: Ljubi gror Clam Martini« Odpuščam \ as na Vaš predlog milostno od vodstva Mojca poljedelskega ministrstva In po-\ .-rja a voj^tvo tega ministrstva sek-c^kciiiu načelniku dr. Ernestu vitezu pl. Seidleriii. Ljubi groi Clam Martinic! Mojemu mU i-"stru dr. Bobrzynskemu milostno dovo-Ijuijm zaprošeno odpustitev iz urada. Lj:!b: dr. Bo*orzynski! Povd-om zapro-s j.ie in milostno dovoljene odu^stitve iz urada Mojega ministra Vam izrekam za \ oI> težavnih razmerah s patrijotično \ J-mostio-razvijano izvrstno delovanje s jiridržkom Vaše zo®etne vporabe v službi iVi;>i(; zalivalo in popolno priznanje. Istočasno Vam podeljujem briljante k velike-lsut križcu Mojega Leoix>ldovega reda. Ljufttgrof Clam Martinic! V želji, da od-p-vrorem po možnosti izgubam ljudske s t1:. Ki so posledica dolgotrajne vojne, in da se zajamči v tej smeri združeno delovanje države, samouprave in družbe, sem se odloČ i, da ustvarim ministrstvo za ljudsko zdravstvo in socijalno oskrbo. V dcic krog tega ministrstva bodo poleg ne-p< »srodno vsled vojne nastalih nalog bojevanj proti vojnim epidemijam in socijalne oskrbe za vojne poškodovance in preorale padiih spadale tudi one velike, v * erazdružljivo zvezo spadajoče stvari, ki s? tičejo ljudskega zdravstva, preko va-ru-.tva posegajoče mladinske oskrbe, sta-r v nilskega vprašanja in socijainega zavarovanja. Naročam Vain, da ukrenete potrebne priprave, da se pripravi potrebni zakonski načrt, in pričakujem predložitve Vaših predlogov. • « « Kiikor je izvedel c. kr. brz. kor. urad, s«i bila pripravljalna dela za novi osrednji t.uu i-uvajuid n.iiilsiru dr. pL Bacrn-re'therju._ Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. junija 1917. Vzhodno in jugovzhodno boji 5 č c. — Nič novega. Italijansko bojISče. - Danes zjutraj izvršeni nenadni napad Italijanov Je izjalovil. Sicer ob Soči le topovski boji in zelo živahno letalsko delovanje. Naši bojni letalci so sestrelili v zračnem beju dve sovražni letali. Na tirolski fronti so pr»\eJie naše bojaželjne čete Iz sovražnih postojank tekom majnika 8 oficirjev, 12H mož. 10 strojnic in 3 metalce granat. Načelnik generalnega Štaba« NEMŠKO. TLROLIN, 2. IKor.) Veliki gladil stan, 2. jumja 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Kakor prejšnje dni, je bilo bojno delovanje artiljerije v kolenu Wytschaete zvišano. Na arraški fronti je bi! ogenj posebno močen ari Lensu in na severnem bregu Scarpe. — Armada nemškega eesarjeviča: Pri Allemandu, severovzhodno Solssoiisa. sta en hanoveranski in westfal*ki pešpoik, uspešno podpirana od delo»- neke priznane napadne čete, artiljerije, minovk in letalcev, izvršila neki napad s polnim uspehom. V nenadnem nava-iu je bila irancoska postojanka zavzeta v širini tisoč metrov in obdržana proti ponovni ti protinapadom. 3 oficirji in 178 mož je bilo ujetih in uplenjenih mnogo strojnic in minevk. Ob Aisai, v Šampanji, na obeh bregovih Scarpe in vzhodno Moze je bilo letalsko delovanje od časa do časa zelo živahno. — Armada vojvode Albrehta: Nič novega. — Meseca majnika ie bilo ujetih na zapadu 237 oficirjev, med njimi en general. in 12.560 mož in uplenjeni 3 topovi. 211 strojnic, 434 avtomatičnih pušk in 18 minovk. Ne vzhodnem bojlšfiuse po-ložaj ni frpremenil. Macedonska fronta. — Na zapadnem bregu Vardarja so bolgarski bataljoni vrgli sovražnika Iz neke pred-stražne postojanke pri Alčak Mahle in odbili vse protinapade. BEROLIN. 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. junija H17„ zvečer. Pofožai je nelzpremenjen. Prvi generalni leva rti rmojsteri pl. Ludejidorft bolgarsko. SOflJA. 1. (Kor.) Generalni štab poroča: Mace Jonska fronta: V kolenu Čeme na več krajih bobnajoč ogenj. Na desnem bre<*u Vardarja so sovražni oddelki, podpirali od artiljerije, zaman poizkušali napredovati proti naši postojanki pri Alčak MaLi?. Pri Usiaeza smo napravili včeraj ujetnike in uplenili 14 pušk, eno avtomatično puško* eno bonfcovko, dva zaboja ročnih granat in več drugega materijala. Dogodki na moriu. DUNAJ. 2. (Kor.) Od 31. majnika na 1. junija je bilo v Tržaškem zalivu in v mejnih obrežnih ozemljih živahno ponoćno letalsko delovanje, pri čemer so naša pomorska letala z vidnim uspehom obmetate z bombami železniške naprave in druge vojaške predmete v Čcrvinjami in San Glorgio di Nojaro. Sovražni letalski napadi na Trst in okolico so ubili enega dečka. Stvarne Škode nI. Na zasledovanju je naš uspešni Ictslec, poročnik linijske ladje Banfleld. v sovražnem območju sestrelil eno sovražno letalo. Ml nismo Imeli izgub. BrdUovno poveljstvo. ĐEROL1N. 1. (Kor.) Wotffov urad poroča: V Severnem ln Atlantskem morju je bilo potopljenih zopet 21.000 ton. BEROLIN. 2. (Kor.) Uradno se objavlja: V Atlantskem oceanu hi v Kanalu je bHo ponovno potopljenih 30.500 brutto-re-gistrskih ton. Med potopljenimi ladjami sta bila dva angleška parnika. katerih tovor je obstojal iz sedmih milijonov kilogramov olja za angleško vojno mornarico. V Sredozemskem morju je bilo potopljenih število parnikov in jadrnic, skupaj 33.700 ton. Nač. adm. štaba mornarice. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. L junija 1917. — Precejšnje ludovanje artiljerije v severnem odseku Krasa. V odseku med Gorico in Plavam i je zbral sovražnik v noči od 30. na 31. majijffca mnogo čet in izvršil nato srdit napad proti našiin postojankam na višinah 592 in 052. Naval, ki je bil pripravljen s krepkim topovskim ognjem, se je popolnoma izjalovil ob solidnem odporu naših čet in sigurnem ognju naših baterij, ki so razpršile velike sovražne rezerve. Sovražnik >e imel težke izgube in je ostavil v naših rokah 83 ujetnikov, med njimi 3 ojicirje. Manjši za nas ugodni bg>iL$o~se vršili med sprednjimi oddelki In sovražnimi patruljami v dolinah Oogne in Posine. Preteklo noč so izvršili sovražni letalci napad na Videm in Červinjan. Metali so zažigalne bombe. Ogenj naših obrambnih baterij je prisilil sovražne pilote, da so opustili svoje pod-vzetje. Naznanjena je bila lahka materijalna škoda; ena oseba je bila ranjena. Naši letalci so se takoj dvignili in so obstreljevali v povračilo vojaške naprave v Bar-kovljah, nakar so se vrnili. Lažniva laška poročila. DUNAJ, L (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: »Giornale d'Italia« si Je Sinob^ se je vršil demokratičen za-Jutrek, ki so se ga udeležili razven ministra oficirji in mornar.}! Tekom zajutrka se je pojavil na oklopnem letalu zastopnik čr-nomorskega letalskega brodovja, ki je pozdravi! ministra z vznesenim nagovorom iz zraka. Ifenderson v Petrogradu. Demisija ruskega trgovinskega ministra. LONDON, 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Minister Menderson je prUpel semkaj. — Trgovinski minister Kotiovalov je vsled nasprotstev z delavskem ministrom Skobeljevom glede gospodarskih in finančnih (»drei-b, ki se tičejo sedanje vojne, odstopil_ !i I alisiifc« konferenci v Sicckiiclmu. Posvetovanja z ogrskimi delegati. STOCKHOLM, 1. (Kor.) Nizozemsko-skandkiavski odbor su je dne 29. in 30. majnika posvetoval z zastopnrki ogrske socijalne demokracije-. Ogrski zastopniki so za takojšnjo sklenitev splošnega miru na podlagi nobemh aneks i j. nobenih vojnih odškodnin in povrnitev kolonij. Oni zahtevajo popolno restavracijo vseh zasedenih •držav, dočim naj bo gospodarska vzpostavitev vseh opustošenih ozemelj naloga one države, v k ateri se ista nahaiajo. Izvzeti je le Belgijo. ^ ;tere popolno vzpostavitev je nemška s iJua obiju-bila že j»rir četkom vojne; če pa bi se vojna zavlačevala, naj plačajo stroške te vzpostavitve vse vojuioče se velevlasti v razmerju njihove gospodarske moči. To naj velja tudi za Srbijo. Glede Alzacije in Lotaringije želi delegacija, da bi se med nemškimi in francoskimi delegati dosegel sporazum. Delegacija je načeloma za zopetno združitev vseh poljskih ozemelj v neodvisno Poljsko, zahteva pa najmanj samostojnost kongresne Poljske in svobodno razvojno možnost za ostala poljska ozemlja. Na-roCna vprašanja Avstro - Ogrske naj se rešijo z dalekosežnimi demokratičnimi re<-formami, narodno avtonomijo, svobodnim kulturnim i3 gospodarskim razvojem narodov v okviru sedanje državne zveze. Delegacija se zavezuje, da se bo bojevala za popolno demokratizacijo Ogrske in je za brezpogojno udeležbo na konferenci. RIBOT PROTI STOCKHOLMSKI KONFERENCI. PARIZ, 1. (Kor.) V svojem govoru je izjavil ministrski predsednik Ribot, da se že nekaj časa govori o načrtu nekega meddržavnega sestanka. Ta načrt, je nadaljeval Ribot, se nI porodil v Franciji; dosegel je že razultat. da ie zmešal javno mnenje in napravil spor v socijalistični stranki sami. Prvo zlo takega sestanka ie, da zamore vzbuditi domnevanje, da imajo stranke pravioo. da se postavijo na mesto vlaCe. Mir zamore biti *e francoski mir. Združiti bo moral vse nade dežele. Kdo zamore zastopati deželo? Vlada je, ki deluje skuono s paTlameintom. in zbornica Jo bo, ko pride pravi trenotek, podpirala z nasveti potoni svojih odsekov, ki bodo o vsem obveščeni. AM se je mogoče pogajati s sovražnikom sedaj, ko ima še v rokah del naše domovine? V tem trenotku ie potrebno, zbere dežela v zadnji fazi vojne vse energije. Ako se uveri deželo, da zamore nastati bHŽnjt mir u takih . sestankov, kak rezultat pa naj bi imel potem ta? Ne, mir zamore prinesti le zmaga! (izredno odobravanje na vseh klopeh, raz-ven pri -Jelu skrajne levice.) Kaj bi si mislili onstran oceana, kjer se pripravljajo, da nam prinesejo tako dragoceno pomoč? Ne, gospoda moja. vlada ne sme dovoliti ali'olajša ti potovanja v Stockholm. Pri tem ji ni treba čisto nič dvomiti o patrijo-tizmu naših kolegov. (Ministrski predsed-nk je pokazal pri tem na socijaliste.) Francoska vlada, je nadaljeval Ribo*, Je imela že priliko, da Izrazi sočustvovanje in občudovanje za hrabre Ifoože, ki so prevzeli vlado, in iri zamudila nobenega koraka, da priskoči ruski vladi v koie sedež je poslala franc. ministra, uspešno na po* moč. Mi bormo tudi nadalje v najožjih od-nošajiU z rusko vlado. Poslali smo že tri člane vlade v Petrograd hi bomo izdali še nadaljne potne liste za potovanje v Petrograd. ako izglae sestanek v Stockholmu s površja (Živalmi protesti in ironični klici . na skrajni levici), da Francozi na potovanju ne boao v nevarnosti, da se proti lastni volji sestanejo z agenti sovražnika. Mi ne smemo spraviti javnega mnenja s prezgodnjimi mirovnimi vestmi v zmešnjavo. Ali se ni govorilo, da obstoja z Rusijo napadna in ne obrambna zveza? Ruska vlada bo sporazumno s francosko vlado v kratkem objavila vse dokumente — Jn tfa se ne bo nihče čudil — nameravam tudi jaz s privoljenjem ruske vlade objaviti vse listine brez izjeme. Ministrski predsednik je zaključil z opozorilom na ogabne poizkuse, da bi se kovalo dobiček iz stavk, ki so le posledica težkoč življenja. Govor je bil, izvzemši dela skrajne levice, pozdravljen z dolgotrajnim odobravanjem. Tudi Angleži proti konferenci. LONDON, 1. (Kor.) Z ozirom na odločitev delavske stranke, da odpošlje odposlance v Petrograd preko Stockholma. se je izrazil neki vodilni uradnik delavske stranke: Gotovi listi se jako motijo, ako 'iomr.-evalo, da odide Roberts na__potova-nje zato, da se udeleži stockholmske konference. Nobena stvar nam ni bol} oddaljena. Faktično bi bil Roberts zadnji, ki bi hotel ha konferenco. Vse, kar namerava storiti Ha našo željo, je to, da hoče obiskati Stockholm v svrho sestanka z voditeljem švedskih socijalistov Brantingon, ki je znan kot ententofil. Hoče mu natančno pojasniti, kaj žele delavci v Angliji. Kakor smo izvedeli, je šel Henderson na potovanje v Rusijo že skozi Stockholm. Njegov prihod v Rusijo pričakujejo ponoči. Cesar Viljem cesarju Karlu. BEROLIN, 1. (Kor.) Cesar Viljem je poslal cesarju Karlu sledečo brzojavno čestitko: »V žilavi borbi, pripravljena za nove boje, je Tvoja soška armada kljubovala mogočnemu in trdovratnemu navalu italijanskega sovražnika in ga tulii izjalovila. Bog bo še naprej z nami! — Viljem.« Italijanski parlament. RIM. 1. (Kor.) Glasoin »Tribune« je ministrski svet sklenil, da se sestane parlament line 14. junija k zasedanju. Francoska zbornica. PARIZ, 1. (Kor.) Zbornica je ob 7T0 zaključila tajno sejo in se bo sestala zopet jutri ob 2 popoldne. Vse stranke senata so na skupni seji sprejele sledeč? preCIog: Vse državne skupine izjavljajo, da ima edino odgovorna vlada pravico, da se pogaja izven dežele o vprašanjih, ki se tičejo obstoja in dostojanstva domovine. Sklenile so, da hočejo povprašati vlado o stališču, ki je namerava zavzeti napram stockholmski konferenci. Vsled tega sklepa so načelniki vseh senatnih skupin viožili tozadevno interpelacijo. Brodovna oporišča Unije v Braziliji. BERN, 2. (Kor.) Lyonski listi poročajo (z Rio de Janelra: Amerikansko brodovje je prispelo danes v Rio Ce Janeiro. Potrjuje se, da Je vlada odločena, da dovoli Združenim državam ustanovitev več bro-dovTiih oporišč ob brazilijanski obali. Predlog o preklicu nevtralnosti je sedaj v razpravi senata. HIr In nifill narodi. Vojni cilji monarhije. Dunajska *>Neue Freie Presses je priobčila ti dni razsežen članek, ki kaj plastično razodeva dušo avstrijskih nemških politikov. Uvodoma prihaja z razodetjem, kako da so ljudje Šele sedaj in likrafti došli do izpo-znanja, kaj pomenja za nas Donava v gospodarskem pogledu, izkustvo in skrb sta nas poučila, da naš vojni cilj mora biti, da si zagotovimo možnost zajemanja iz bogatih skladišč Valahije: žita, moke. kruha in mesa. V fa namen si moramo zagotoviti svobodno pot po Donavi. Naglasivši potrebo takega vojnega cilja, označuje Članek narav in pomen vojnih ciljev. Ti da morajo biti bilje iz narave, porojeni iz zemlje in ne samovoljno zasnovani! Mora se jih občutiti kot potrebnosti, podane samo po sebi. AB voini cilji se dajejo uveljaviti Ie v miru in zato da moramo izsledovati, ali ne moremo svojih zahtev posplošiti v evropske potrebnosti?! Nedotakljivost naših meja, militarično raz-bremenjenje in stalen mir pa niso možni za nas in Evropo, ako se ne izvedejo posledice potrebe po svobodi Donave. Vojni cilj monarhije mora torej biti. da se naše razmere «do Srbije urede tako, da po spojitvi gospodarskih usod, po vzajemni svobodni plovbi po Donavi in po svobodi tržišč zadoblmo jamstvo za zanesljivost sosedov! Vojni cilji so sicer izraz razmerja meJ silami, so usedlina uspehov boja. Ali opažati je vendar, da so mnoge sile na delu, da ojačijo idealno vsebino miru. da ima bcscUo tudi ljubezen do bližnjega in da se izpolni želja narodov, da se tako prepreči povrnitev v strašne čase, ki so prišli sedaj nad nas. Da je to delo ostalo ičiosiej brezplodno — za to da bo morala Anglija nositi odgovornost pred zgodovino. Po tej konstataciji se bavi Člankar z vprašanjem, da-Ii bo imela angleška politika zadostnih razlogov, bo hotela preprečiti gospodarske uredbe, kakor jih potrebujemo mi v obdonavski kotlini na romunskih in srb- skih obrežjih? Odgovarja, da napad na našo monarhijo se je že dolgo pripravljal ker bi jo hoteli odtisniti od Donave in Ja- dranskega morja! Resnični, pravi vojni cilj Anglije da je. da na čelu entente izide iz te vojne, da bo na podlagi LipJomatične sile vodila mirovna pogajanj*, da se za bodočnost zavaruje pred nevarnostjo osamljen a in da se na ta upliv epre, dočim bi po razcepljenju entente izgubila svoj vojn i cilj. Avtor naglasa tudi potrebo, da se predočimo duševno stanje vseh narodov Evrope po boju, ki izcrplja mozeg. Balkanske krize so pahnile narode v nesrečo — Ognojena rana pa se Ca izlečiti le s tem da avstro-ogrska monarhija zadobi jamstvo za svobodo Donave — neodvisno od politike v Bukarešti in Belgradu, če se zivijenski interesi zrastejo drugi z drugimi, da ne bo svoboda na Dona\i le visoka vrednota za srbske in romunske sosede. Nadaljevaje izjavlja pisec svoje uverjenje, da romunski m srbski naroi: ne pozabita, odkod so jima prišli uničevalni porazi: iz Jj^c,if«°sti njunega razmerja do monarhije. Mt sami smo mnogo trpeli pri tem in zahtevati moramo zato, da povojni preneha ta mučni utis. Monarhija mora vedeti, ali nje želje po povzdigi materiialnega napredka teh dežel ne bi vzgojila zopet sovražnika! Mi ne moremo živeti poleg dvoumnosti in vojni cilj monarhije je res postal velika evropska zahteva. Kajti ta vojni cilj gre Ie za tem, da se ustvari podstava za trajno zaščito pravice do poti po Donavi, -da se povspešuje mirno delo, da se olajšuje izmenjava blaga ter da se zboljša že davno pomanjkljiva prehranjevalna politika. Morda bi bilo to razširjenje gospodarskih možnosti tudi del naše vojne odškodnine in bi se morilna sfinksa Balkana pogreznila v brezdno. TI vojni cilji so potrebni sestavni deli evropskega miru. Avtor zaključuje z izrekom Tukidi-da v zgodovini peleponežke vojne: Najdalje dohajajo tisti, ki nasproti enako-močnlm ne odjenjujejo, napram šibkejhn pa se kažejo zmerne! * <•. * Taka bi bila vsebina in tendenca članka v »Neue Freie Presse«. Seveda smo Jo podali mi bolj enostavno, na kratko, kolikor možno — rekli bi — po domače. V kolikor srno se mogli preriti iz stilističnega labirinta, preko vsega balasta gostobe-sedja in tirad in skozi goščo bujne frazeologije, bi izvajali iz članka: da je ta vojna glede Balkana za nas gospodarska vojna, da je naš vojni cilj le zasiguranje gospodarskih interesov monarhije na Balkanu, da je militarični aparat le sredstvo, da ne mislimo na teritorijalne pridobitve na Balkanu, da ne mislimo na uničenje Romunske in Srbije, da veje celo neka dobro-hot nost do srbskega naroda, da hočemo imeti v Srbiji in Romunski le zanesljivi sosedi z jamstvom, da ne bosti nikdar več ogrožali interesov in varnosti monarhije. Seveda je tu vprašanje, ali so ta izvajanja le sad z lastne gredice Zmajskega lista, ali pa Ima informacij z važnih mest v tej smeri? »Arbeiter Zeitung« je n. pr. radi tega članka Izlila vso mero svojega perečega sarkazma in žolča zaničevanja na — osebo glavnega urednika »Neue Freie Presse*, g. Benedikta. Označa ga kar s političnim »švindlerjem«, ki da hoče slepa riti svet s svojim programom. Oficijelni program da je ves drugačen in zahteva — tu je cenzor zaustavil pero. Nil. bilo kakor bilo — za nas je ta članek zanimiv, ker nam razkriva dušo takih nemških politikov. Misel se jim obrača do malih narodov na — Balkanu; govore, da bi jim privoščali tudi razvoj in napredek, ako bi le hoteli biti dobri in zanesljivi sosedje ter svoje interese spravljati v sklad z interesi monarhije. Pri tem — ko govore, da je bil Balkan doslej vir nesreče za Evropo — bi jih seve-da lahko vprašali, ali ni imela tudi nedostatnost naše nekdanje diplomacije svoj delež na tem žalostnem stanju? Dobro bi bilo, ako bi pri nas tudi to vprašanje jemali pod oko, ka>ti tutfd v izjX)znanju samega sebe jo začetok bolj-šanja. Kar pa smo hoteli tu povdariti v karakteristiko omahovanja politike naših Nemcev, je: da ni zadostno, da zasledujemo sti rjene pogreške izven monarhije, ampak izpoznavati moramo tudi one, storjene v monarhiji! Govore o ljubezni do bližnjega, o malih narodih in njihovih željah, o potrebi, da se duševno stanje teh izpoznava in uvažuje; govore željo, da bi ti mali narodi — na Balkanu izpoznali, da je bilo njihovo dvolično razemrje do monarhije v njihovo nesrečo! Preko mej monarhije so začeli li nemški politiki gledati na »male narode- z velikim očesom! Ali — malih narodov je tudi v monarhiji! Tudi ti imajo svoje čustvovanje, svojo dušo, svoje želje, svojo zavest o svojih pravicah, in zato tudi svoje zahteve! Tudi razmerje teh malih narodov v notranjem do državne skupnosti treba urediti, da se ne povrnejo v državo zopet prejšnji žalostni čssi razjedajočih bojev! Treba to po načelu človekoljubja in pravičnosti toliko radi teh narodov samih, kolikor radi države same, ker notranja konsolidacija je glavni predpogoj Stran I!. .EDINOST« štev. 152. V Trstu, dne & junija 1917. za ciob'o H uspešno politiko nn zunaj. Će. slovenske gimnazije v Trst, }e imela prvi- hočeš izpoznavati samega sebe, ne smeš izpoznavati le tega, Kar je okolo tebe, marveč v prvi vrsti to, kar je — v tebi. SIcer si podoben bolnemu človeku, ki bi gleda! na to, da so nrii lasje lepo in gladko počesani, da se mu hlače neoporečno prilagajajo. »ia se mu čevlji bleste v lesku, a za bolezen v notranjem bi se ne brigal! krat naša slovenska mladina priliko do srednješolske izobrazbe v svojem materinem slovenskem jeziku. Potreba slovenske gimnazije v Trstu je tako očitna, in nje zahteva tako upravičena, da nam jeni treba dokazovati še posebej. In zato le ponavljamo: Z no\im šolskim letom naj se vsaj za sedaj premesti goriška slovenska iu l/U Ne ne Ereie Presse«: vojni ciiji ii!craJo biti bilje iz narave in ne svoje o! i no zasnovani! A med prvimi vojnimi cilji monarhije mora biti — dobro Trstu popolna samostojna čisto slovenska državna realna gimnazija. Zahtevamo čisto slovensko gimnazijo, na kateri naj pa ima -na5a mladina priliko, da se na podlagi svojega materinega jezika nauči vseh tistih modernih jezikov, ki so ji potrebni za življenje v velet rgovinskem mestu Trstu. Tržaški Slovenci spoznavamo le predobro nujno potrebo, da naj se naša mladina posveča predvsem proizvajalnim in pridobitnim življenjskim poklicem, obrtu in trgovini. Doslej se je bilo zahvaliti edino le izrediii ukaželjnosti in zasebni marljivosti naše mladine na eni strani, na drugi pa požrtvovalnosti naših lastnih obrtniških in trgovskih krogov, da se je mogla naša mladina izobražati za take poklice. Ustanovili smo si sami svojo trgovsko šolo, ki pa nikakor ne zadostuje potrebam našega naroda v Trstu samem, kaj šele vsemu našemu narodu, kateremu njegov položaj z izhodom na morje naravnost narekuje, da si išče svoj procvit v trgovini. Ce si hoče naš narod v resnici zasigurati svojo bodočnost, mu je nujno potrebna Mi mtm na narođnokuiturnem poljt'. I 'ržavni /bor se ic zopet sestal in cesar ga ic slovesno otvori! s svojim pre-govorom. \ svečanih besedah je izjavil mlad* eesrr, da ie njegova neizpre- raziuerfe med narod: v monarhiji, kakor višja trgovska izobrazba in sicer v mestu, je zahteva narava! ki mu more poleg teoretične dajati obe- nem tudi praktično, in to mesto jc edino le Trst. Zato zahtevamo slovensko državno višjo trgovska šolo v Trstu, kateri pa bodi z ozirom na to, da je plovba kar najožje zvezana s trgovino hi da ima naš narod tudi pravico do morja, ob katerem biva stoinstolctja. priključena tudi višja mornarska šoia, da se tako da prilika naši mladini, Ca bo deležna tistih koristi in do- rodom, ki bivajo ob pomorska plovba. res državno obrtno šolo, toda ta šola je bila doslej takorekoč nedostopna za našo mladinu, ker je bil naš jezik popolnoma izključen na zavodu. Posebno našim delavskim slojem, ki tvore ogromno v ečino slovenskega prebivalstva v Trstu, je slovenska obrtna šola prava življenjska potreba. Slovenski delavec v nl.'i zakonih zajamčene svoboščine, prepričan. da ne more biti bla^/nja države tudi za čase mjru nikjer varneje zasidrana. kot v nedclakljiv ili pravicah zrelega, demo v ino ljubečega in svobodnega ljudstva. Državni zbor nai skupno z vladarjem ustvari predr igoie, da se v okviru enot- nosti arzave *n on zanesljivem zavarova: TrsUl jc bii doslej večinoma le pravcata nju nje poslov oiaogočl svobodni, n arotovorna žival. Porabljali so ga za najtežja tmm ^a« O I/ M f\r'1 ' 'ilift tlflr-O___ » . , v . v dela. odmerjali mu najnižjo mczUo, postavljali ga vedno v kot, češ, ker nima potrebne strokovne izobrazbe. Na vsa boljša mesta so nameščali tujce, ki so jih uvažali iz vseh mogočih krajev tuzemstva in inozemstva, plačevali so jih bogato in jim dajali vse mogoče priboljške. Tako je delala država, tako je delala občina, tako so iJclali zasebniki. Naš delavec-domačin pa ic delai kot črna živina, delal in stradal, a ko mu je zmanjkalo volje in moči, si je šel iskat lažjega kruha preko morja. — Da sc ohranijo narodu in državi vse nepokvarjene, delaželjne, marljive, krepke delavske moči našega naroda v Trstu, je nujno potrebna izpolnitev končne naše zahteva: naj se ustanovi slovenska obrtna šola v Trstu, Državni zbor se je sestal in avstrijski narodi pričakujemo od njega ne odreše-valnih besed, temveč odrešilnih dejanj. Če jc pokazal kateri narod v državi tekom sedanje vojne, da mu je usoda Avstrije v resnici pri srcu, je bil slovenski narod tisti, in če je kedaj kaka betva slovenskega naroda branila z vso vnetno In odločnostjo svoja domovinska tla proti na- m prosvetni llov! To so cesarjeve besede, izrečene na naHovesnejši način z vladarskega prestola zastopnikom vseh avstrijskih narodov, vsem avstrijskim narodom, torei tudi našemu slovenskemu narodu, tudi nam Slovencem v Trstu! To je slovesna cesarjeva obljuba svobode ter narodnega in prosvetnega razvoja tudi našega naroda. Tržaški Slovenci smo si doslej svoj narodni kulturni razvoj ustvarjali popolnoma sami, ne samo brez dolžne pomoči s strani občine in uržave, temveč celo proti bolj ali manj rezkemu nasprotovanju z obeli teh dveh strani. Tako smo si s po-m čio Družbe sv. Cirila in Meioda ustvarili svojo narodno ljudsko šolo, katero nam ie vkliub najjasnejšim določbam državnih zakonov dosledno odrekala tržaška občina. £cle v zadnjih letih jc država kot taka vsaj nekoliko priskočila v pomoč našemu prizadevanju s podržavljenjem nekaterih učiteljskih moči. In to je tudi vse, kar nam je Jaia drža\a na prosvetnem polju, in še to ni bilo morda priznanje absolutne pravice našega na tržaških tleli avtohtonega naroda do lastnega narodno- avtohtonega naroda do^stnega naroano- ■ ^ Sovra*a, smo bili mi tr- iu! turne ga razvoja, kajti pro hitez je bila , J Slovenci tisti, ki smo desetletja in podržavljenje učiteljstva 11a tržaških, za neavtohtoiio nemštvo delujočih šulferajn-skih zavodih. Ako hoče avstrijska vlada vestno izpol- žaški Slovenci tisti, ki smo desetletja in desetletja in tudi v najhujših Časih posvečali do skrajnosti vse svoje moči tej obrambi. Ali imamo torej sedaj pravico, ..., „nu« da, sklicujoč se na slovesne besede svojemu cesarjevo obljubo v prestoinein govo- • cesarj£ zah(ev'amo zase tiste predpo- ru. nam n:ora predvsem izpolniti prvo m omogočijo svobodni, narodni glavno, na. uprav t cenejšo našo zahte\o. J podržavljene vsejja nagega ljudskega in prosvetni raz\oj enakopravnega na- Šoistva v tržaškem mestu, katero se mora i r c^arjeva beseda je neotajljiva in neprimerno razširiti v meščansko šolstvo. prehr4ljiva! Trst, kamor teži popolnoma naravno kot v izhodišče v svet ves naš slovenski nar >d. ni imel vse do zadnjih časov Hiti ene slovenske src : nje šole. dasiravno je bil celo po uradnem ljudskem štetju s sv o? mi s V raj f^MfOl) slovenskih prebivalcev največje slovensko mesto, Ena dvai-setina prebivalstva (Nemci) je imela vse, n.i. četi. na* v resnici pa tretjina, nismo imeli "i nimamo ničesar. Sele lani. ko so se pr» iiestiii zaposlovalni tečaji goriške Razne politične vesti. Dogodki v parlamentu. O izvolitvi na-tionalverbandlerja dra. (jrossa predsednikom zbornice smo že govorili. Pridoda-jamo danes, da vse slovansko časopisje — kolikor moremo zasledovati — analogno z nami odotvrujc postopanje naših poslancev. ~a n i s šli na limanice, da so se izognili nastavljeni pasti, ter da niso izzvali po P H S TE K mnionar, kile izgiie?!. Rr ua. I*ra:ic- vi s; I^ai Evfcso Cuaveua. IV •1 ko e hi! ki in; vrat< aj v prvo nadstropje, v ped -ireiju in je •-pria vrata. ski, ki je imel hrbet ^-brnien iti, si je ravno prizadeval, da b! :ohko dvignil v popelji, in ji je ko i potil N. pro: boln ravno dejal: nekoliko se potrudite, draga mola. pa It-. Da. glejte, levica mi ne rab: po-sebi.o' ofcro. veste, bilo je preJ dvema le-i« ::ia, ko se je neki norcc sredi ceste tako s iu zaletel vame, da me je podrl na tla. Bl; : le. kot da bi bil storil kak zločin. — Yi! \i ste bil tisti? — je vzkliknila Pavlina nehote, ko je začula njegove besede in se je takoj spomnila de Loze r i love povesti. Na ia vzklik s^ je Maurice hitro obrnil iii z" I.Jal Pavi ao, ki je stala na pragu. Nudila je presenečenemu doktorju res dra/esren pogled. Stala jc v okviru vrat, s tciiiiiini ozadjem sto-pnjišča za seboj, pojilu ma nepremično na pragu in se ni up; Tn vstopiti. lzp A velike kapuce njenega črnega plašča, iz katere sc je svetlikala obilica plavili las. se je kazalo njeno ljubko, sveže lict nekoliko zar-elo zaradi hitre hoje po sto; niicah, in iz istega vzroka pospešeno dihame ie živalineie dvigalo njena nedra. Nek' liko prestrašena, da je tako nepričakovano naletela na njega, ki je izpolnjeval vse njeno mišljenje, jc nepremično obstala v nedolžni dražesti, nekoliko drhteč, in njene lepe velike oči so sc uprle v mladega zdravnika. Ta pojav ljubljene deklice je Maurica vzradostil do pravcatega zanosa. Ker je pa videl. >Ja njegovo nemo občudovanje le še ponrnožule Pavlinino zadrego, je hitro kar najvljudneje odgovoril na vzklik, ki ga je povzročila omemba one ponečne nesreče. — Da, gospodična, jaz sem bil tisti. Ali .a^rda že poznate ta dogodek, ki se jc pri- po nasprotnikih In morda še po kom drugem zaželjenega konflikta, da so se omejili na tiho, vendar pa vzlic temu, ali pa morda radi tega izdatno manifestacijo. — Smodnik treba hraniti za večje zajce. Ce Ima priti do spopada, naj pride pri velikih stvareh, vrednih tega po svoji pomembnosti, tako, da ne bo mogel flikilo očitati našhn, da so oni zakrivili razbitje parlamenta in da pada na njih odgovornost na polomu ustavnega življenja. Danes moramo zabeležiti za nas najvažnejo vest: parlamentarna koncentracija južnih Slovanov je dovršen čin. Ustanovil s*e je skupen »Klub južnih Slovanov«, zasnovan na večinskem principu, ali z nekaterimi manj-šinjskimi kavtelami. Predsednik mu je poslanec dr. Korošec, podpredsednik pa dr. Laginja. Dosedanji klubi ostanejo pu-klu-bi. Poslanec dr. Rybar in dr. Ravnikar sta pristopila k »Narodnemu klubu«. Ako so osnovane vesti, da Poljaki vstrajajo pri svojem sklepu, da zavzamejo nasproti vladi opozicij one In o stališče, potem se nam odpir.t nadebudna perspektiva: nadejati se je paralelne akcije Cehov, južnih Slovanov in Poljakov. In je tu zgovornih vidnih znakov, da mislijo Poljaki sedaj resno in da je resen njihov s^lep za prehod v opozicijo. Zahtevajo združitev vseh polj. dežel z izhodom na morje ter v ozki zvezi z monarhijo, postavili so se torej na nacljonalni princip. Velika večina poljskega kluba je frenetično odobravala izjave Ćehov in južnih Slovanov v otvoritveni seji zbornice, dočim so bili napram vladi ledeno-mrzli. Velekarakterisiično je tudi dejstvo, da poljski minister-rojak dr. Bobrzynski ni zase! svojega mesta med ministri in je tako tudi 011 markiral izpremembo fronte pri Poljakih. Situacija torej ni ravno ugcL'na za vlado — in še posebno ne za nje šeia. grofa Clain-Martinica. Zanj velja bolj in bolj beseda, ki je nedavno padla v pruski zbornici: gorje državniku, ki ne umeje znamenj časov! In grof Clam-Mar-tinic jih menda res ne umeje. Iz vsega njegovega početja in njegovih besed je razvidno, da bi hotel vladati, kakor se je vladalo do vojne, da noče videti, kako globoke brazUe so zaorali vojni dogodki v življenje države in da so iz brazd vzrasle povsem nove zahteve in potrebe, ki zahtevajo tudi novih smeri, orijentacij tn novih metod z vladnih klopi. Grofu Clam-Martinicu pa ni bilo do novih orijentacij, hotel je dalje po starih izvoženih poteh, ki mu jih pa sedaj zagrajajo izpreinembe v sttankah, izvrši vsi se* brez njega in zato tudi proti njemu! Prišel je na tesno: za seboj pritisk, pred seboj — zid. Zato ni kar odklanjati vesti, idta so dnevi Clam-Martiničevega kabineta šteti in da se že oglašajo kombinacije glede osebe njegovega naslednika. Pozicija, v katero ie zašel Clam-Martinic. oziroma vzroki za njegovo nezgodo naj bodo zastopnikom Slovanov v pobudo in pouk, da vendar-Ie rnoremp marsikaj, če le pametno hočemo! Z zadoščenjem je pozdraviti tudi vest, da se je na liesni strani gosposke zbornice začelo gibanje za tesneji kontakt z delovanjem narodnih zastopnikov v poslanski zbornici. Meščanski člaTii hočejo ustanoviti poseben češki klub v okvirju desnice, ki bi stopil v tesne odnošajc s »Češko zvezo« v poslanski zbornici. To bi bil mal korak k nacionaliziranju tudi v gosposki zbornici. Poročevalec »Slov, Naroda-< podaja še par, sicer bolj formalnostnih, ali vendar značilnih parlamentarnih novic. Češki socijalni demokratje, ki so doslej sedeli skupno z nemškimi, da se presele in pridružijo drugim češkim poslancem; pa ttf-li jugoslovanski poslanci da se stisnejo bolj skupaj! To so sicer malenkosti, ali sir.iptomatičnega pomena so vendar-le. Zakliučujoč ne moremo drugače, nego da ponovimo, kar smo že rekli: situacija še ni brez nevarnosti za nas — ali vzroka za malodušje tudi ni! _ Volno posolilo z IzposolUora. Podpisovanje vojnega posojila se je moralo omogočiti tudi onim, ki ravno v času prijavitve ne razpolagajo z gotovino, ki pa imajo druge vrednostnice ali pa vsaj delovno moč, s katero si morejo v bodoče pridobiti prihranke. Temu namenu rabi podpisovanje vojnega posojila proti izpo-sojilu. Kdor jc v posesti vrednostnic, hipoteke. posestev, hranilne knjižice, zavarovalne police iUJ., mor£ iaistaviti to imetje aii si pa najeti nanje posojilo, da si tako nabavi sredstva za nakup vodnega posojila. V prid vojnemu posojilu dovoljuje Avstro-ogrska banka ali Vojnoposojiina blagajna kolikor le mogoče visoka posojila na vse vrste vrednostnic: rente, deželna m mest- petil pred več kot dvema letoma? — Komaj eno uro je, ko sem ga čula iz ust tistega, ki ga je povzročil, — je ^.govorila Pavlina z razvnetim glasom, ki je silno sladko odmeval v ušesu zaljubljenega zdravnika in ga je slišal le-ta prvikrat. Tedaj je prišel Colard, še ves zasopljcn vsled hoje v peto nadstropje, kamor ^ je njegova gospodarica prispela tako izlahka. Ko je zagledal zdravnika, se mu ie hipoma porodila misel, da je do tega čisto slučajnega sestanka morda prišlo po kakem dogovoru, in takoj se mu jc namrdnilo čelo. TtfJa v Pavlininijt potezali se je kazala taka odkrita boječnost, da je takoj izginil sum starega slu&e in se mu je pojavil okoli ust zadovoljen smešek. Ko je pogledal potem tudi visokega, brakega mladega inoža, ki ni bil nič manje v zadregi, kot dražestno, nedolžno dekle napram nJemu, Je zaanrmral starec sam zase: — Lep parček bi bila ta-le dva! Potem pa je postavil košarico na tla in dejal Mauricu: na posojila, zastavne liste, delnice itd. Kako visoka posojila se dobe, se izve pri vsaki banki ali njeni bližnji podružnici ali pri kaki hranilnici. Koliko stane tako iz-posoiilo? Po pogojih, za katerih izpolnjevanje obvezuje državna uprava Avstro-ogrsko banko, dovoljuje onemu, ki podpiše desetletne zaklajjinice. do 20. junija 1920, onemu, ki podpiše odplačljivo državno posojilo, pa do 30. junija 1922 posojilo po vsakočasn? eskomptni obrestni meri. V dovolitvi vsakočasne eskomptne obrestne mere je dragocen dobiček pcdpisovalca vojnega posojila. Drugače se namreč zastavljajo vrednostnice ravno po lombardni obrestni meri, ki je pri državnih vred-nostnicah za V2, pri drugih vre)a»nostnicah pa vedno za 1 odstotek višja kot pa es-komptna obrestna mera. Bskomptna obrestna mera Avstro-ogrske banke je od razmer mednarodnih in domačega denarnega trga odvisna količina. Danes znaša 5%, pozneje bo morda višja, morda pa tudi nižja. Nikakor ni izključeno, da bomo po vojni imeli dra*g denar. Zastavljalec vrednostnic se more zavarovati proti neljubemu zvišanju posojilnih obresti. Na njegovo zahtevo se mu mora posojilo namesto po »vsakočasni« dovoliti tudi po »stalni« obrestni meri in sicer po 5%, katera mora pri desetletnih državnih zaladnicah ostati v veljavi do 30. junija 1920, pri odplačlji-vem državnem posojilu pa do 30. junija 1922. Do teh dveh rokov je torej podpis vojnega posojila proti izposojilu na vsak način dobičkanosen posel, čigar stroški so znatne nižji od dobička, ki ga donaša. Kajti po ponujeni nabavni ceni se dobi vojno posojilo, ki nosi nad 6V4/p, in za izposojilo je treba plačati le 5%. Poleg tega ostane dotičnik lastnik zastavljenih vrednostnic, katerih donos seveda prihaja v dobro pod-pjscvalcu vojnega posojila. Kdor podpiše vojno posojilo proti izposojilu 11a vrednostnice, plačuje na eni strani 5% obresti za izposojilo, na drugi pa dobiva obresti zastavljenih vreUinoslnic in obresti proti izposojilu podpisanega vojnega posojila. Te obojne obresti skupaj pomenjajo za podpisovalca vojnega posojila seveda znatno zvišanje obrestovanja glavnice, ki jo ima naloženo v zastavljenih vrednost-liicah. Tehnika podpisovanja vojnega posojila s pomočjo izposojila je pa tudi zelo smo-treno in pravično urejena v korist onim, ki niso v posesti vrednostnic. Zakaj naj bi brezštevilni oni ljudje, ki tekom podpisovanja ali sploh ne morejo pogrešati gotovine, ali pa vsai ne v dovoljni množini, ki pa morejo na podlagi svojega dela, poslovnega delovanja aii svoje službe računati na gotove dohoU-ke v bodočnosti, bili sedaj izključeni od nabave naložitve glavnice, kakor je tako ugodne pač ne bo po vojni? Tem krogom pomaga odredba, da se more tudi. na šesto vojno posojilo in sicer že £akoj po podpisu dovoliti izposojilo 75 K "na vsakih 100 K nominalne vrednosti. Za 100 K nominalne vrednosti odplačljivega vojnega posojila ie nabavna cena K 91'54. Ker more podpisovalec takoj, ko napove podpis, na teh 100 K vojnega posojila »dobiti 75 K izposojila, mu je v resnici treba plačati v gotovini samo K 16'54. Za posojenih mu 75 K mora plačati na leto 5% obresti, t. j. K 375. Na drugi strani pa dobi na leto od 100 K nominalne vrednosti vojnega posojila K 5'50 obresti. Ostane mu torej preostanek K 1'75, kar pomenja, da se mu njegovih K 16'54. ki jih ie vplačal v resnici, obrestuje po nič manj kot 10'6%. Če pa hoče kupiti lOletne zakladnice, katerih najmanjši izdatek se glasi na 1000 K nominalne vrednosti in znaša podpisna cena 935 K, mora. ker na podpisanih 1000 K dobi 750 K izposojila, v celoti plačati samo 185 K. IzjTosojilni -stroški znašajo K 37'50, 5M:% obresti od 1000 K nominalne vrenosti pa mu znašajo na leto 55 K. potemtakem K 17'50 več, kar pomenja, da se mu vjesnici vplačani!* Ib5 K obrestuje po 9'4%Mn sicer toliko časa, Ookler mu ostane 5c/c, izposojilna obrestna mera, katero si pa tudi tu lahko zagotovi najmanje do 30. junija 1920, ali pa če podpiše odplačljivo državno posojilo, do 30. junija 1922. Za izposojilo ni treba nikakih dolgotrajnih formalnosti in ne povzroča nikakršnih težav ter ga izvrši vsaka hranilnica ali banka brezplačno. Finančni dobiček izposojila je očividcu. Bati se ni treba izposojila nikomur, kdor se ga more poslužiti na podlagi vrednosti, ki jih ima v svoji posesti, ali svoje delavne moči. ki mu zagotavlja primeren zaslužek v bodočnosti. K> jor podpiše vojno posojilo proti izposojilu, gospodari dobro in se sam sili k štedenju, ki mu bo jjozneje donašalo dobre sadove. — Dober 'Jan, gospod Gardie, ali vam moreni pomagati v čem? — Da. dragi moj, prihajate ravno prav, 1 da mi pomagate tu, za kar se nisem upal naprositi gospodične, dasiravno sem ji povedal vzrok, zakaj moram prositi drugega. da mi pomaga. — Za kaj pa gre? — Dvignil bi rad bolnico, ki jc precej težka, nekoliko, a jc ne morem, ker je moja leva roka preslaba. ColartJ je hitro pomagal zdravniku, Pavlina pa )e v tem začela razkladati vsebino košarice po mizi. Ta prvi sestanek Pavline in Maurica pa ni traial dolgo, kajti Pavlina je izrekla le še nekoliko tolažilnih besedi bolnici, potem pa se je začela pripravljati na odhod. — Obiščite me zopet kmalu, lepi moj od Boga nii poslani angel, — le vzdihnila uboga starka, katero je ta poset duševno pokrepil. — Da, mati Frančiška, saj pridem. — Pa kedaj? Pavlina jc že mislila odgovoriti: ijutri«; toda Maurice ic bil navzoč in bi bil Cul. Aorovizaciiske stvari« kaj dobimo ta teden? Ta teden, od 4. junija do 9. junija t. 1., (19. razdeljevanje), sc bodo mogla (pro-tj preščipljenju štev. 19. izkaznice z^ živila) dobirL naslednja živila in drugi predmeti ap^vizacijske komisije in sicer na eno osebo: koruzna moka. Va kg koruzne moke po 80 vin. kg, suhe cešplje. V-i kg suhih češpelj po K 3'60 kg, marmelada. lA kg marmelade po K 4 — kg. . julienne. (Posušena zelišča.) 10 (deset) dkg julienne (posušenega zelišča za juho) po K 5 kg. sir 60 g (6 dkg) sira po'K 9 leg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg. suha Čebula. 5 dkg suhe čebule po K 16'SO kg. 5 dkg 84 vin. j .JAJCA. 3 (tr:) jajca na osebo in (eden po 22 vin. eno. BELA MOKA ZA PEKO. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, glasečih se na g (25 dkg), neodtrganih od izkaznične matice m veljavnih za čas od 26. majnika do 8, junija t. 1., ter proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila (izkaznice za javne kuhinje so tedaj izključene) se bo mogio tekom tega razdeljevanja v vseh lokalih, kjer se .razpečavajo živila aprovizacijskc komisije, obenem z drugimi živili dobiti 25 dkg (V4 kg) bele moke za peko po K 1'20 kg. ČOKOLADA (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po V* kg, na izkaznice s tremi in štirimi oUmerki po '/o kg, na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po 3/0 kg čokolade po K 20 kg. OLJE. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 4. do 10. t. m., 'dobe odjemalci proti izkazu z izkaznico za živila eno izkaznico (št. 4) za olje ter morejo nanjo do vštete sobote, 16. t. m., v običajnih prodajalnah dobiti 7s litra navadnega olia po K I3'60 liter (Vs litra K 170). DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za krtih in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi .s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te posleJnje izkaznice, veljavnih za čas od 4. junija do 10. junija t. !., dopolnilno izkaznico s štev. 20. ter morejo nanjo do vštete sobote, 16. t. m., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice štev. 1(>. veljajo do vštete sobote, 9. t. 111. svinjina, V torek 5. t. m., se prične prodajati svinjina proti izročitvi rudeče -črnih izkaznic (15. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninariih in sicer na izkaznice od št. l do štev. 10.000 A, B, C, D, E, v torek 5. t. m., na izkaznice od št. 10.001 do št, 20.000 A, B, C, D, E, v sredo 6. t. m., A, B, C, D, E. v četrtek, 7. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 9. t. m. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno rudeče-črno izkaznico 10 dkg sveže svinjine po K 4'40 kg ali 10 dkg glavine, krače ali kože po K 2'4o k.gv IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (zeleno-čme barve) za svinjino (16. izdajo). SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti j?o ena Škatlia sardin (v oliu). na izkaznice s štirimi a!i več odmerki pa po dve škatlji. In sicer po K 3 škatlja. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaja vsoljenih sardel. KISLO ZELJE. Na trgu Ponterosso, na Lesnem trgu ter na trgih Stare mitnice, Giuliaui, Perugino in Cavana se bo prodajalo kislo zelje po K T— kg In sreer brez izkaznice: ali v nobenem slučaju sc ne bo moglo dobri i več kot 1 kg na osebo. milo. V s kg mila I>o K 5'— kg. Začutila ic sramežljivo bojazen, »d« bl mladi zdravnik mogel določitev časa smatrati za določitev njemu namenjenega sestanka. Zato se ni upala določiti časa in je proseče pogledala Colarda. — Stvar ic dogovorjena, Frančiška, -— je dejal hitro le-ta, — prideva zopet v kratkem____kakor hitro bo mogoče. — Puščava vas v zdravnikovih roknh in njegova veščina vam bo koristila več kot pa najini obiski. Colard je po teli besedah vzel košarico, kar je bilo znamenje odhoda, rn mlada človeka sta se pozdravila nekako prisiljeno vljudno; le pogledi so govorili vse drugače. — Na svidenje, gospod doktor, — je dejal prisrčno stari sluga, ki ie stopil v stran, t-a je mogla Pavlina mimo njega. Ko sta odšla, je Maurice ostal v si>bi sam-s svojo bolnico ves pobit, kajti upanje, da bi se kmalu zopet sestal tu z bitjem, ki ga je obožava!, mu ie splavalo po vodi. (Dalje.) V T 3. junija 191 »EDINOST« štev. 152. Stran III. <1 L rlv \a SVECE. bodo prodajale tudi sveče po i J; in sicer se bo na izkaznice eh odmerkov mogla dobiti po znice s štirimi a'i več odmerki veči na izkaznico. VŽIGALICE. aL bodo švedske vžiga- ne več kot Škatijic na izkaznico. po 6 (šesi) vin. Škatljica. » * * Cenejša jajca. gn Ponterosso. na Lesnem trgu u li Siare iriitnke. Giuliani. Pc-in Cavana se bo nadaljevala pro-c po 36 vin. komad. — Odjemalci lio izkazati z izkaznico za živila riorejo dobiti več kot 10 (deset) izkaznico in dan. Domače viiti. Odlikovanje. Naš rojak Joško Verbič bil odlikovan z železnim zaslužnim c t. i na traku hrabrostne svetinje. Po\ ana Ar. I i odlikovanja admirala Njego- doin zn^agonosnega uspeha na- ,i. rt arice na iugu Jadranskega morja dčžj'na upravna komrsila mejne grofije re čestitala njegovi ekscelenci v imenu i prebivai-tva Istre. Njegova eks-ftrv 1 Nemcev, ki so na shodu v flovet« govorili, da se on« ne bore za • i»!>k.) Avstrije in za slovanski režim, govaria Mir«: Menijo-li gospodje nem-? n^Jionalci, da so šli slovanski narodi % Ntrne) v boj za nemštvo. ali za to, da ') :iiiiffonov Nemcev narekovalo na-1 šii;rt 2.* milijonom nenetnšklh na-Jov?! Slovan? smo Sli v boj za obsta-k Avstrije in za dinastijo, ra prav za ; I rs; gega. Res ic. da smo ob strahovi-nar<« itiein preganjanju v začetku iiie do zadnjih dni bridko preizkušnjo lino i restali. Nemci bi morali to šele iz.iti. da so sposobni za tako preizkuš-De^edaj za to sploh priložnosti niso C\ bi pa sodili nemški narod po dr. :rcrk?. če^ar ceve ne smemo in ne ke preizkušnje n en«* kl nar od lili )2C I prene St 1 cr drž; [ive . V :aj Če bi bi! O J • « Š1 IJJ V0 anov kdo tako edaj dr. Ange-bi bil najmanj pet let v družbi gosp. r;.ienanerja v Mfillersdorfu pri Dunaju. Pr: i por no konilsijo v ulici Carintia št. > bi opozorili, v zadevi povišanja ir/^valnine v smislu cesarske naredbe dne 31. marca 1917. za stranke na Op-• ii. v Trebčah in v Bazovici ni pošlo-.! n beii.urad. ki bi sprejemal prijave, Aor j bilo to splošno vpeljano v mestu v drugih okoliških okrajih. Zakaj se i za omenjene kraje ni poskrbelo v tem ru nam ni znano in tudi ne bomo pre-.avali te^a. Na vsak način pa bi želeli, b; >edaj naknadno vsai podporna ko-isi:a sama sprejemala dotične prijave, e^to da iela ženam nepotrebna pota s a jih pošilja delat >supl*ke*. V inte--•»! dru/in vpoklicancev iz imenovanih aiev prosimo, da slavna podporna ko--iia upošteva to našo željo. Tisočletuica hrvatskega kraljestva. Leta >?5. mine 1000 let. odkar je bil na Du-njsk ni polj i kronan prvi hrvatski kralj :t k .junci. da se prijavijo v občinskem at:>ti jno-anagrafičnem uradu v ulici Limita, št. 25. tretje nadstropje, v dneh . r . ( .. S. in 9. junija tO 6 do 8 zvečer v bi ^ k ' predh-že vojaške listine, ki jejo njihovo i nvalidnost. T ; i Slovenec angažiran na zagreb-• *; c i. \ r V.v,'Teba sl poroča, da je naš i r jaV. baritonist g. Robert Primo-ć. K i je začel svojo pev sko karijero na !š:tu tr/.-kem slovenskem odru in je-bil argažiran kot operni pevec v Osje-i. za tri leta angažiran na kraljevem -\ ..*>'. c:f- nare dnem gledališču v Zagre- Pc in m > o In za d zaKo J onitev nezakonskih otrok padlih lih vojnike v in izpreinemba priimka tih nevest. Veliko mlajših mož, ki »ustili nezakonske otroke, je umrlo novino. Pozakonitev z naknadnim m, ki bi se bil gotovo sklenil v več je postala tako nemogoča. Postala i c tako tudi nemogoča izenačba nezakonskih otrok z zakonskimi in mati se r»w n:- rc imenovati z očetovim priimkom. Pa tu li drugače bi bilo za marsikatero zaročenko pcm-mbno, 4Ja ti se v drag sponi: i na. padlv^a zaročenca imenovala z njegovim priimkom in dosegla oni družabni položaj, ki bi jej šel kot vdovi padlega vojnika. Upoštevaje te razmere in oziraje se na dejstvo, da smrt za domovino nadomešča vse nadaljne pristojnostne zahteve, je cesar zaukazal pravosodnemu rtrinisiru. da nai kar najda!ekosežneje upoštevajoč zato govoreče okoliščine predlo/: v odobritev prošnje za pozakonitev nezakonskih otrok padlih ali za posledicami vojnih težav umrlih vojnikov, če je izkazano, da je oče imel namen, poročiti otrokovo mater ali pa vsaj z otrokom ravnati kot z zakonskim otrokom, seveda kolikor ne nasprotujejo pozakonitvi koristi zakonskih otrok, katere je treba varovati, ali pa važni pomisleki s stališča javne nravnost*. Obenem si je pridržal cesar, da povodom takih pozakonitev v upoštevanji vrednih slučajih dovoli materi nezakonskih otrok, ua sprejme priimek očeta svojih otrok. Pod vojn i ki se ne unievajo samo vse aktivno vojaško službo vršeče osebe vojske, vojne mornarice, deželne brambe, Č.ne vojske in orožništva, temveč t it Ji vse osebe, ki so bile na podlagi zakona o voinih dajatvah pritegnjene v vojno službovanje. Pravosodni minister je izdal sodiščem odredbe gledć presoje tozadevnih prošenj. Obenem je ministrstvo za notranje stvari naročilo političnim oblastim, da ženam in dekletom, ki so bile zaročene s padlimi ali umrlimi vojniki, dovolijo sprejetje zaročenčevega priimka, I če n; dvoma o resničnosti zaroke in resnem namenu sklenitve zakona in če bi proti zakonu ne bilo kakega zadržka, ki se običajno ne izpregleduje, in če končno obstoje upoštevanja vredni vzroki za tako pogodnost. Oblastim se je zaukazalo, da žene. katerim se je dovolilo sprejetje imena padlega ali umrlega vojnika, če tudi niso bile poročene, v ustmenem in pismenem občevanju ne označajo z »gospodično«, temveč z »gospo* v vseh slučajih, v katerih je taka označba v običajnem občevanju navadna po šegi dotične dežele. Pričakuje se, da se družabna šega priključi temu zgleiu ter da bo materam po-zakonienih vojniških otrok in vojniškim zaročenkam, katerim je dovoljeno sprejetje priimka padlega vojnika, pridevala naslov »gospe«. Kako dolgo še? Povodom razprodaja-nja tobaka se je v neki tržaški tobakarni odigral sledeči prizor. V vrsti je stalo še kakih deset ljudi — nekaj Italijanov in nekaj Slovencev. Bili so tihi in mirni in je vsak lepo čakal, da pride na vrsto. Ko je pa vstopil v tobakarno neki gospod, se je siika izpremeniia. Došlec je začel hrupeti, kaj da je to, da je to škandal, da v enein Trstu ni postrežba — nemška! Prodajalka, ne vešča nemščini ga je debelo gledala, a gospod je nadaljeval, da je to sramota, kakor se v Trstu postopa z Nemci! Navzoči so mirno pustili tega svata, naj le tz-trese vrečo svoje jeze. Ko pa se je oblastno porinil naprej in zahteval (seveda po nemški), nai ga neniu'ioma postrežejo, je nastopil nekdo navzočih in ga zavrnil: To pa ne; v vrsto stopite in čakajte, da pridete na vrsto, kakor moramo mi vsi. Oni — gospod je reagiral, da hoče imeti takoj, ker on da nima časa čakati, on da je — železniški uradnik. Oni drugi ga je zavrnil, da tudi on ima svojo službo in da tudi težko čaka. ali pokori se. kakor se morajo vsi! Železniški uradnik pa je Ie silil in zahteval oblastno, a ko je vi'iel, da ne imponira in da drugi ne odnehajo, je zakričal: Ne bom čakaf, pošljem pa svojo služkinjo. V odgovor mu je bilo, da najele pošlje, kogar hoče! In — odšel je. — Te dni je prišel v neko gostilno na OpČinah neki gospod. Cim je videl, da ljudje ne znajo nemški, je začel hrupeti, da je to sramota, da ni na Opčinah nemške postrežbe. Ali če kdo ne zna, pa ne zna, pa naj kdo še tako hrupi nanj. In gost je odšel, ne da bi kaj zavžil — brez nemške postrežbe. Čudne pojme imajo taki ljudje in čudne zahteve. Ne morejo razumeti, da se mora od drugod došli človek prilago-djati domačim krajevnim razmeram in da se te ne morejo prilagodjati pretenzijam vsakega neboma črn a. Naši ljudje so vljudni in radi postrežejo vsakomur — tudi Nemcem. 2c gledajo, da ustrezajo vsakomur in da se sporazumevajo žnjim tako ali tako. — Toda. že najprimitivneji takt in obzirnost zahtevata, da je oni, ki ne zna jezika domačinov, vljuden, da ne žali in da ne nastopa kot gospodar, kjer je le — gost. Tega pravila, običajnega med civiliziranimi ljuUmi, nočejo poznati izvestni megalomani! Kako dolgo še?! — vprašujemo še enkrat. Čemu mešanje? Prejeli smo: Tukajšnje finančno ravnateljstvo je blagovolilo iz-Jat; nam kadilcem izkaznice za tobak. Da je potem določilo po številkah, kam ima kdo iti po določeni tobak, je sicer za mar-! sik '-ga zelo neprijetno, a ker ni druge pomoči za primerno ureditev razprodaje, se | je meščanstvo rado ali nerado prilagodilo. Ne vemo pa, čemu se je pri drugi razpro-| daji zopet mešalo in prestavljalo kupo-vaice na nove naslove? To je zelo neprijetno in upamo, da se vsaj sedaj ostane pri starem. Na razprodajo samo se ne bomo za 'ianes ozira'i. Konstatirati pa moramo, da tobakarji nimajo še dovolj in-strukcij in da je med tobakarji precej ljudi, ki niso kos komplicirani najnovejši razprodaji. O raznih prcdpravicah nabiramo materijal in ga, ko bo zbran, pošljemo na višja mesta, da tako ovekovdCimo nedemokratično postopanje onih, ki danes pri tržaški financi delajo lepo in slabo vreme! — K. Mestna zastavljalnica. V pondeljek, 4. junija, se bodo od 9!/2 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 Ln sicer od št. 160.301 do št. 161.700. DESETIČ SE JE ITALIJAN TEMELJITO URAČUNAL; DOSEČI NE SME PRAV NIČ! PODPISUJMO 6. VOJNO POSOJILO! živnostenskA banka PODRUŽNICA v TRSTU Blica Mmm nga! al. Marša Tem - lastna palala. DelnISka glavnic* K m^IO.ooo. — res. zakl. 25,000.000. bvrcijt to?3!rt!» Tsi tacftcn? jncsiahnftt tnnalnijp. -- Uradne ar« td 1 :: HALI OGLASI s: imAmsaj« po 4 alti k«s*d». _ mladim, inteligentnim gospodom. Ponudbe pod „Kratek Cas" na Ins. odd. Edinosti. 1170 PO iPCđnfl! 060:111 Se Pro<^a obleka, odeja 46, skladišče. blazine iz žimo. Molin grande 1169 Drnffam 2 ^ im'* 80k'C0- kuhinjo Ia z rlUUUIII kletjo, pred hišo vrt z vodnjakom — Prodam tuli na obroke Alarija Zanik, Scorcola sv. Peter 146. 1167 |»fl m pridna poštena služkinja k večji bro došla Naj vsak poskusi Fr-nc Cerar. tovarna slamLlkov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 3073 rfffllfl za CevlJe Pro<^a!a na drobno in na de-vi jIIIII belo prodajalna drobnarij Osmo Benuion ▼ Trstu, Corso 30. 1158 Hlad trgorski pomočnik vešč jestvni"arske stroke. z večletno prakso, išče primerno službo v kakšni trgovini ali pa kai sličnega. Nas!ov pove Inser odd. Edincsti pod .St. 1160-, 1160 EalaAiKC Anton Jerkič poalnje zopet v svojem rUlDslUl ateljea v Tista, Via deUe Poste Htev. 10. 407 Kislo vodo na brlzganec (Spritzer) od 25 steklenic naprej razpoiUJa A. OSET SP Kupim vsakovrstne prazne steklenice, sode In vino. Vsaka krona pemoea inliitl ssvrožnlkfv ipl Vsaka krona le siflvbii kamen n mir. Vsaka krona mirti nvntek Nin Junakov z bojišča! Vsled vsakd nai lo Ia naj stori podpli« vojno posolilo l 1 Srbet — Znoj — Solntnl llisj — Lupani« koi« — Krasta In I pege — Kožne bolesni-me- I hurji — Otekline in rane. i Gotovo sredstvo proti tem je JANTROVA MAST, ki ne maže in je brez duha. — Mal lonček K 3, veliki K 6, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartulić, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Gerd Šandor, lekarnar v Nagykoros-u št. 83. Trst - Oia Stadion 10 - Trst Odprt (Ki 8'i2 zvečer naprej Ceno: L vrste R2.D. vrste Rl. □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦o Proda se popolnoma urejena tiskarna na Kranlskem s popolno tlskarako in knjigovežko koncesijo. Ponudbe pod „Tiskarno" Ljubljana poftnl predal 74. Zlatarnica G. Plno v Trsta se Je preselila na Corso it 15 v bivfto zlatarnico O. Zereo«!tz A Flgllo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. IVAN KRŽE - Trst Piazza San Oiovaitnl 1. ZalOSCf in kletarsIv'oJ.\rj maternega jezika. Naše občin-sjvo !e — pišo »Obzor« — zopet pokazalo, kak* m. To mu je do svojega naroda m su Samo na ta načm se more do-»ti. d:>. kakršnjt si bodi Schmidti kai taj-i - iie prošlosti, pritepeni pustolovci, more* » žaliti našo narodno čast za — naš d^ r. Ali ni samo to, kar boli. Tak-le ra.tiateli cirkusa nas ne more razžaliti s vrni besedami, ampak edino le s svojo predrznostjo. Na da I jeva je omenja lObzor« podobnega slučaja pred leti, ko je v zagrebškem orfeju neki pevec žalil z neko : j-. ijo slovansko čutstvovanje. Tedaj se fe tak^i razvilo gibanie proti tujinščini. — Pi je do manifestacij in tedanji župan M š nsky Je takoj zaukazal, da oni — pe-\ ec ne sme več nastopati in jo je moral z i:ic^tn odkuritl iz Zagreba. Lastniku orfe-ia j jl Je tedanja mestna policija zagrozila s težko kaznijo. Tako naj bi se zgodilo tudi '»e'aj. Ali pa je morda sedanja državna l . _ /a iiberalneja napram takim brez-ot aziiim potepuhom. Pomisliti je 5e enkrat. Ja taki predrzneži jemljejo naš de-nar In se potem smejejo naši neumnosti! Prihajajo med nas družbe, ki niti moJ Ntiiici samimi ne uživajo poseben renome. — Povrnili smo se k temu dogodku, ker tudi naša javnost v — vseh sloven-deželah ni brez takega greha. Spo-štu^i-io tujce — to je dolžnost civiliziranih lj::di. Ali le dotlej, dokler tujec spoštuje j značaj naše zemlje, čutstvovanje pre-I' \ a -tva. ki živi na njej. Čim pa prihaja mjJ nas. da se okorišča od naših žepov i.; i:as ob enem žali v naj vzvišene jih čutstvih. potem nehuje ta dolžnost in stopa na nje mesto druga: da mu z vso jezo p *ažemo vrata naše hiše! Te dolžnosti f t .tj >e zaveda tudi naše občinstvo. Le takt* pokažemo, da ljubimo svroj rod in svojo grudi* in da nismo — osli! Kakor se poroča i/ Zagreba, je moral cirkus Schmidt na ukaz obla>ti nemudoma podreti svoje šotore in z mesta odriniti s svojim clownom in — oslom vred. Edino prav. Kdor uživa gostoljubje in v zahvalo žaJI. temu gre — brca! Siosenskl zna, a na Slovenka! Prejeli smo: Na mestnem tramvaju je uslužbena gospodična, ki govori dobro slovenski. Izjavlja pa, 'ia ni Slovenka — pač pa Trža-čarka! Ker je v Trstu več takih Slovenk, ki menijo, da niso Slovenke, jim moramo povedati, da biti Tržačan ne pomeni bhi kake določene narodnosti! Tržačan je le oni. ki ima domovinsko pravico v tržaški občini — tudi če ni rojen v Trstu. Med • vsimf. ki imajo tu domovinsko pravico, ie Slovencev. Italijanov, Nemcev itd. Vsi stno I ržačani, pa nismo radi tega nehali biti Slovenci, Italijani itd.! To naj si zapomnijo v-»e naše Slovenke! Naivna vprašanja. »Rundschau« vprašuje: Minister za prehrano je izjavil nedavno uradno, da so bile oblastvene odredile glode krompirja nezadostne in da ^e zgodile težke pogreške. Vprašujemo t«« vj: Kake zamude dejanja, ali pogreške > » bile to? K Jo jih je zakrivil? Koga zadev ij; krivda pri tem? Odgovor na vprašanje krivde io važen. Prebivalstvo Iioče vedeti, kdo ic je spravil v tak hud položaj? Nade: amo se, da se dotičniki ne predlože še v — odliko\ anje. »Vojni križ« i::>si;no itak vsi /e dolgo. — Kdaj uasto~ j. > oblasti proti navijanjem ccn, ki jih ne-kat^.e grajščinske uprave še vedno brez-.sramno nadaljujejo? Da so nekateri gospodje navijalci cen visokorodni in tudi člani jokevskega kluba, to pač ne tnore 1» ti v oviro, da bi \e jih ne zasledovalo. — Kako se strinja to: pomanjkanje petroleja in ogromni dobički industrije mineralnih olj? Koga odirajo ti milijonarji z itaito. ko konsument celo za drag denar ne »nore d ;hiti petroleja? — Kdaj se vendar enkrat uve<:e povišana racija na mleku za žene v blagoslovljenem stanu? Zakaj sc mora zopet in zopet zali te vati, kar je ^mo ob sebi umevno v * stoletju otroka ? Zakaj sc spliMi toliko govori in tako malo izpolnjuje? — \li res ni možno ukrenili potrebno, da se preprečijo neštevilne tatvine iz vojnopoštnih paketov, poštnih stvari iu železniških zabojev? Slabo izpričevalo za tiste, ki se jih tiče. bi bilo, i«ko bi še nadalje trpeli take razmere na tem polju. Kdo \e kaj? Desetnik Fran Podbršček k. und k. E. A R No. 4. mornariška vojna pošta Pula, bi tj j doznal, kje se nahaja žena iva::a Star. ča iz Uorenjevasi pri Kanala. Sporočil bi jej, da je prejel pismo od njenega moža, nahajajočega se v ruskem ujetništvu. Poroča, da je popolnoma zdrav. Pismo jc bilo pisano dne 15. marca 1917. O žen" njegovi ve Podbršček le, da sc nahaja v Italiji, kamor so jo odpeljali < J S• *e i. Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. 100 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečie lastro tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — (icStone Dollinar Trst, Via uei Gelsi 16. 256 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst, Coreo 20. Prodaja šivalnih strojev in vseh pritiklin. Delavnica za popravljanje. 25S „Salone Edison" Trst, Vojaški tr«f (Piazza Casorma) Palačo Via-nello. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer so predstav^^jo najboljši gledališki films. * 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst, ulica Torrente št. 30, I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleke po »ngleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, blu/.e za gledališče itd. Cene zmerne. 337 31_»i_!C Uradnikom aktivnim vseh kategorij, profesorjem in uflteliem, katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300 na leto dalje penziionisiom ki imajo vsaj K 1400 pokojnine, dovoljuje IflT posolila na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziror a pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5-25 letno amortizacijsko dobo GAMBRIHUS1 5 vsaki veter | J ob 9 V, velika varitta predstava. Vstopnina K 1' «i „SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi. — Sprejmejo se tudi potniki za 2'ivljcnjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo. Podrobna pojasnila daje brezplačno Eeasralii zašlo? iisake „SUM" i Ljnbijasi. _»_i cm s ar—tezai_»_i Hermangild Trocca TRST, dDco Barrlera vecciria B Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno 2ico,. iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cen«. Hote! In restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nlcold 22, Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. > ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu« ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera vecchia. 10. Bogata izbora vojaških plajćer o I K 20 — naprej. 237 Jestvlne na debelo. Bojrata i/hera vsakovrstnih jestvin; proda na de belo RUGGERO GAMBEL ▼ Trsta, ulica delle J Actjue vogal ulica Coroooo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra. LL'IGI ZUCULIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Bojan Stev. 2. Urad ulica Ghe?;a 2. spocijaliteta: zastori za gostilno, kavarne, prodajalno itd. 233 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETBO TAVOLATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata i/H*ra nianu/aktorooga blaga. — Cene zmerne. 19 i Vino opol zajamčeno naravno, na drobno «n debelo, dacirano hi prehodno se proda. Pojasnila dafe G. F E S T I. Via Carintia štev. 12. UnetM-fMotfflntnl atelje TBt alta M hm it u (witng») Trsi Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razgieae, posnetki*, notranjost lokalov, poroelanai^o plošče za vsakovrst spomenike. POSEBNOST* POVIJANJI m VSAKI MTOOaanJl sn lladi udobnosti goap. naročnikov sprejema naročbe io jih ia-vranja na domu, ev. tod i zun^j mesta po na^smernejših cenah. m Trst al. del Rivo M 42 Ljubljanska kreditna banka sa Podružnica v Trstu = Ulico Cfiserma Steu. 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge no knjižice obrestuje 4 % nefto Ulo§e m tekoči in žlro-muin najbolje po dogovoru. — Obavlja nakazila vojnim ujetnikom.-- Poslovalnica c. kr. razredne loterije. CROATI Zavarovalna lacfruga v Zagrebu, Je edina domaČa zavarovanka oooo Uilfnovijana 1M4 Sela. — CEHTRftlAi Zagreb, v lastni palaii, voga1 Marovske In Prertdovitov« ullie. Podruinlca v Trstuy uh Lavaloid 19II. asieasMBBBiBiaHaiaBMMiHii Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Proti požarnim Škodam. X, Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovnren\ 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalntške^a blaga, gozpodarskih strojev itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.j II. Zavarovanje steklenih sip« HI« Na ilvljenje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. b) „ dote. c) „ življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje:.................K 4V429.5?3'33 Izplačane odškodnine : ...............K 7,352.153*69 Prtrtom * razkuSevalnlm patentnim „Prainim praškom" PIRILO PATJfiHI T „WAS