u« Naročnina mesečno 85 Din. sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi »1.6/111 > VENEC Telefoni »redništvai dnevna si niha 2090 — IOČU 8N. >994 la MM Ček račun: Ljubljana št. 10.610 ia 10."540 za luserale; Sarajevo šiv 7"5ti\ Zagreb štv. 14.011, Praga-Dunaj 24.74» Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2492 Izhaja vsak dan zjutraj, raze a ponedeljka in dneva po prazniku ■ Pot k ozdravljenju Po vseh državah, kjer je količkaj politične svobode, opazujemo zdrav pojav javnega odpora proti političnim sistemom in metodam, ki so nasičene x zaduhlim ozračjem, polnim škandalov, goljufij, javne nepoštenosti, umazane protekcije in varanja ljudstva z visokodonečitni polit, gesli, ko pa je že vendar prav vsem očito, da za vsem navadno stoji le zlato korito, ki naj ga za kliko izvoljencev polni pošteno delovno ljudstvo. Ponekod eo nosilci boja proti sta-viskijzmu moralno zdravejše politične stranke, ki eo v tako srečnem položaju, da morejo pred narod stopiti čistih rok, katerih voditelji se niso umazali z raznimi korupcijskimi aferami. Drugod so nosilci boja proti javni korupciji bivši bojevniki iz svetovne vojne, ki upravičeno poudarjajo, da niso za domovino padli najboljši njeni sinovi zato, da bo postala plen raznih političnih aferašev, ki samo-pridno izrabljajo politične konjunkture in ei pod masko patriotičnih gesel bogato polnijo žepe. Zopet drugod je mladina, ki se politično prebuja in za katero mora biti dnevna kronika iz Širokega političnega življenja še posebno strašna, ker po svoji zdravi, naturni pameti v upravljanju javnega življenja gleda predvsem službo narodu in državi, ne {ia dobrodošlo priliko, da si kdo napolni žepe z avnim, ljudskim denarjem. Sicer je res, da ima mladina v vseh dobah mnogo opraviti z »loiiza leg-gierac, kakor to imenuje Dante in ki jo hudo ovira pri njenem koraku v življenje (Inferno 1, 31), a prav tako je gotovo, da čuti resnejša mladina globok, instinktiven prezir do ljudi, ki jo vodijo z besedami ali ne dejanji. Zdi se pa, da nas tudi dobra volja ne prvih ne drugih ne vodi iz pošastnega kroga, v katerem se suče sodobno javno življenje. S tako enostavnimi sredstvi in sploh ne z metodami normalnega političnega življenja se tako globoka preobrazba srca in duha — ker le-ta je potrebna — ne bo dala doseči. Mnogi mislijo, da bi predvsem bilo treba spremeniti ves sistem današnje vzgoje. Gotovo je to tudi potrebno in ne dvomimo, da prej ali slej pride obračun s sedanjim vzgojnim ali bolje rečeno šolskim sistemom, o katerem se vendarle javljajo tudi pri drugih narodih zdravi glasovi, da nam prav za prav vež jemlje kakor daje. Kdo med nami, ki smo preživeli 15 ali 20 let na šolskih klopeh, se ne bi z otožjem spominjal vsaj na neke čase tiste dobe, ki nam je vzela našo veselo mladost in naravno svobodo! Vzela nam je šola našo otroško vero in telesno svežost. Prvič nas je spravila v dotik s alabimi ljudmi in slabimi razmerami. Uničila pa je, kolikor se je le dalo, vsako nastrojenje k izvirnosti in samoraslosti. Vse to so izgube, ki jih znanje, ki ga nam je šola dala, ne odtehta. Ker skoraj ne Verujemo, da bi kdo hotel trditi, da mu je takšna Šola, ki ima za ideal izobličiti enakoemerne ljudi, bistveno oblikovala njegov karakter! Pred očmi nam lebdi ideal človeka, v katerem očiščeno in oplemeniteno dušo vodi razsvetljen razum k stalni pripravljenosti, da svoje moči postavi v službo najvišjega Boga in človeštva. Tega najlepšega človeškega tipa pa moderna šola ne vzgaja — čeprav je dosegljiv — ker se po večini enostransko, ireligiozno in nefilo-zofsko poslužuje sredstev in metod, ki naravnega človeka, ki je egoist in željan užitkov, ne dvignejo iz materializma, ampak ga s civilizacijo napravijo le ge bolj rafiniranega. Da, nujno je potrebna sprememba vzgojnega sistema, da ne bo več vzgajal črednega človeka za brezobličen kolektiv, ampak krepke osebnosti, prežete s socialno miselnostjo in voljo, nesebično služiti domovini. Toda malo verjetno je, da bi se že naš čas povzpel do tako dalekosežne reforme. Je to bolj appel ži la poeteritč, ki bo izučena po zlih skušnjah •vojih očetov, upajmo, hodila boljša pota. Naši generaciji pa gre že za sedanjost, gre nam za to ped časa med dvema večnostima, v katerega nas je božja Previdnost postavila. Naš čas je revolucionaren in le globoka, revolucionarna gibanja ga bodo preorala in mu vtisnila drug obraz. Kaj bi torej moglo dvigniti politično zamočvirjeno Evropo v višjo sfero? Nič, kakor edinole heroizem poštenih, neomadeževanih ljudi, ki bi bili pripravljeni vzeti nase vse žrtve, samo da pride do ozdravljenja narodov. Ne gre niti za veliko število; revolucije so navadno delo malega števila ljudi, ki pa v svoje delo zastavijo vse svoje moči in ves svoj idealizem. Biti pa morajo ti borci sami do sebe in do drugih iskreni, brez lažnjive maske ali zahrbtne misli, pluti z istim vetrom, proti kateremu se bore, le da s svojimi jadri. Ko pravimo, da je treba družabno in politično življenje modernega sveta preobraziti, potem morajo biti tisti, ki se te orjaške naloge lotijo, nosilci novega duhovnega in moralnega življenja, ki bo iz njih samih prodiralo v vse globine ljudske bitnosti, vtisnilo nov pečat družabnim skupinam in dalo novega, svežega poleta zdravemu javnemu delovanju. Veliki pokreti sicer navadno izgube na svoji čistosti, potem ko so dosegli zaželjeni cilj, resnica pa je, da brez te čistosili svojega cilja nikdar ne dosežejo. Naj nihče napak ne razume primere, toda brez dvoma so se tega dejstva zavedali ruski komunisti, ko so svojo stranko osnovali na strogi disciplini z zelo težkimi pogoji, kakor neke vrste verski red. Neprestano in z vsemi sredstvi si prizadevajo, da po svoje preobrazijo nravno življenje vsega naroda in pri tem mnogi med njimi dajejo zgled resnične odpovedi materielnim dobrinam. V tem je največja sila komunizma, kar zlasti privablja in vpliva na mlade ljudi. Brez tega heroiztna nekaterih, ki stoodstotno verujejo in delajo po marksističnih principih, bi komunizem v Rusiji že davno propadel. Eden največjih sodobnih katoliških filozofov Jacques Ma-ritani ima v svoji zadnji knjigi značilno misel, ko pravi, da je Bog dopustil v Rusiji vso to ostudno vojno brezbožnikov proti sebi in blasfemijo popolnega zanikanja Boga baš zaradi tega, da napravi konec drugi blasfemiji, ki je stoletja hlinila pre-vneto božje češčenje na lako zvani »sveti ruski žemljic, ki pa je v resnici bila tako daleč od božjih zakonov. Tako torej: Je pot Iz sedanjega družabnega, gospodarskega in političnega kaosa. Toda, kako že pravi Zola? »Les purs sont les p las fortsc čisti so najmočnejši! To je zakon učinkovitosti v vseh zgodovinskih gibanjih in pokrelih. Stavbe, zgrajene na notranji laži, trajno ne vzdrže. Gre za moralno obnovo evropskih narodov. Moralne obnove pa na nobenem področju ne bo mogoče doseči brez borbeno delavnih, iskreno v svoj ideal verujočih, moralno vkoko stoječih, čiatfh moi, kakršni nam oredvsam Mrki socialističnega gibanja v obnavljajočem se svetu Polom marksistične trdnjave... Na vrsti je Belgija Bruxellee, 18. aiprila. Vsa Belgija stoji pod vtisom katastrofe, ki je zadela največji denarni zavod, ki je bil v rokah socialistične stranke g. Vanderveldeja, »Belgijske banke dela«, ki etoji pred likvidacijo. Simptomi bližajočega se kraha te banke, ki financira vse socialistične industrijske zavode in zadruge v Belgiji, so se pokazali lanske zime. Na Valonskem se je zgodilo več milijonskih defravdacij od strani zadružnih funkcionarjev, ki so z denarjem, zibranim za brezposelne, izginili neznano kam. Težave banke pa so ee pokaizale, ko je prodajna centrala v Sarowu predlagala poravnavo. Se bolj očitno ee je začutila bližnja katastrofa, ko se je razpustil veliki konzum tramvajskih uslužbencev v Ostendeju. Nato se je zaprla predilnica v Gandu, ki je last socialističnega poslanca, multi-mili jonarja A n s e e 1 e , in še več socialističnih industrijskih podjetij. Pred nekaj tedni pa je državno tožilstvo v Monsu dvignilo obtožno zaradi goljufij, ki so jih zakrivili nekateri funkcionarji ondotne Zveze socialističnih zadrug. Vlada za male vlagatelje Kakor hitro so socialno-demokratični voditelji videli, da je polom neizogiben, so intervenirali pri vladi gospoda de Broi'queviUeja, ki jo sicer psujejo kot reakcionarno in proti kateri so vodili zlasti zadnje čase besno dema-gogično borbo, naj priskoči socialistični banki Ш* pomoč najmenj z vsoto 400—500 milijonov frankov. Vlada je odgovorila, da tako visoke veote absolutno ne da za sanacijo banke, o kateri bi morala šele preiskava dognati, po čegavi in kakšni krivdi je prišla v tak položaj. Pač pa vlada smatra za svojo dolžnost, da pomaga malim vložnikom, ki so po veliki večini delavci, in je v to svrho nakazala 150 milijonov frankov pod pogojem: 1. da se v tej višini zasigurajo vloge malih hranilcev. 2. da morajo za to vsoto garantirati solidarno z vsem svojim premičnim in ncpremič- Krah najmočnejše socialistične gospodarske organizacije v Evropi Belgijska Banka za Delo lalirala - Socialisti igrajo z žulji delavcev nim premoženjem vse socialistične zadruge in konzumi ter pridobitna podjetja. Vzroki poloma Na ta način je koalicijska vlada liberalcev in katoličanov pokazala velikodušnost, kakor-šne t podobnem slučaju socialisti najbrž ne bi bili pokazali; jasno pa je, da vlada ne more vreči pol miljarde v žrelo socialističnega gospodarstva, ki je zašlo v težave ne toliko zaradi vladajoče gospodarske krize, kolikor zaradi tega, ker бо miljarde delavskega denar ia izkoriščali v svoj prid razni »fiihrerji« in funkcionarji socialistične stranke, od katerih je cela vrsta silno obogatela. Tudi se grajajo lah-komišljene investicije v razna socialistična ve-lepodjetja, ki so oslabila likvidnost banke. Razen nepravilnega gospodarstva in želje raznih voditeljev in funkcionarjev, da se čimprej dvignejo do dobro plačanih položajev ter dobičkov, je kriva poloma tudi okolnost, da je belgijska socialistična stranka bogato podpirala razne akcije socialne demokracije po vsej Evropi. Tako se govori, da se je kupovalo z denarjem socialističnih zadrug orožje, katero se je dobavljalo socialističnim organizacijam v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Španiji. Sicer pa je znano, da se tudi socialisti v Belgiji sami cnborožujejo proti fašistični nevarnosti, ki da tudi že v Belgiji obstoja. Brez dvoma pa je največji del krivde na slabem gospodarstvu in izdajanju denarja za svrhe, ki jih zadružništvo ne predvideva. Brez izhoda Dne 15. t. m. so se zbrali akcionarji banke pod predsedstvom poelanca in bivšega ministra Anseele, ki je predsednik banke od prvega dne, ko se je ustanovila, in ki je eden najbogatejših mož Belgije. Poročilo je bral Elelander, ki je dolžil desničarski tisk, češ, da je on kriv, na vlada ni dala več za sanacijo, ker je začel »nezaslišano gonjo zoper socialistično stranko in njene zavode, kar da lahko ima najtežje posledice za vso deželo.« Izrekel pa je upanje, da bo vlada še kaj žrtvovala, ker bi likvidacija banke potegnila za seboj še druge panoge gospodarstva. Predlagal je, naj ee skliče 28. maja drug zibor, ki bi končnoveljavno sklepal, kar je bilo sprejeto. Drugega sklepa tudi ni bilo pričakovati. Socialisti upajo, da jim bo vlada vendarle priskočila na pomoč. Zato so voditelji dali nalog, da socialistično časopisje ustavi vse napade na vlado, ki jo je dozdaj divje naskakovalo, grozeč z revolucijo. Vendar pa je popolnoma izključeno, da bi vlada socialistični banki priskočila na pomoč, ker bi ne mogla, četudi bd hotela, zakaj vzdignilo bi se proti njej javno mnenje, v katerem veje čedalje hujši veter proti socialistom, ki so pokazali, da se jim ne sme zaupati gospodarstvo, kaj še politično vodstvo države! Ker tndi delavstvo ne zaupa rei stranki in odhaja deloma k ekstreinni levici, deloma k narodnim socialistom, stoji stranka g. Vanderveldeja pred popolnim polomom. Obenem je pa zadan hud ndarec vsej socialni demokraciji Evrope, ki je iz Bruxellesa prejemala navodila in bogata matcrijalna sredstva. Delavstvo zaupa vladi Posojilo, ki ga je odobrila vlada, je takoj imelo blagodejen učinek. Delavci so dvignili zaradi tega dozdaj le 10 milijonov frankov, ki jih nalagajo v državno hranilnico. Mali hranilci so na ta način ola»arovani večje škode, hudo pa bodo trpeli socialistični sindikati, ki bodo morali plačevati za garancijo državnega posojila, mesto da dobivajo podpore od socialistične banke, kakor je bilo to dosedaj. Prizadete pa eo tudi zadruge, ki bodo morale žrtvovati najmanj 45 milijonov frankov, da dopolnijo osnovni kapital 50 milijonov, ki je bil dozdaj vplačan eeino po desetem delu. Posledice kraha so tem hujše, ker sta v težki krizi tudi socialnodemo-kratski upravi mesta An verze in Ganda. ki sta investirali v Belgijsko banko dela kakšnih 40 do 50 milijonov frankov. Pobitost v vodilnih krogih socialistične stranke Belgije je silna, dočim delavstvo proklinja take »voditelje v pogubo<. Zdravice v Ankari Jevtič in Ruždi bej slavita prijateljstvo balkanskih narodov Ankara, 19. aprila. AA. Snoči ob 20.30 sta g. Tevfik Ruždi-bej in njegova gospa priredila g. Jef-tiču in njegovi gospe ter spremstvu na čast svečan banket, ki so mu prisostvovali predsednik turške vlade Izmet-paia s člani svojega kabineta in višji uradniki turškega zunanjega ministrstva. Na banketu je Tevfik-Ruždi bej nazdravil Jeftiču in rekel: Ruždi-bejev pozdrav Spet vas vidimo tu po našem sodelovanju z Bukarešto in Atenami pri delu za mir, kakršno je balkanski dogovor. Turški in jugoslovanski narod sta se vzajemno spoznavala v teku stoletij; njuna medsebojna privrženost in prijateljstvo pač najbolje ustrezata njunim čuvstvom in nacionalnim interesom v okviru splošnih interesov. V Belgradu sem imel čast, da me pobliže spozna Nj. Vel. kralj Aleksander, pod čigar modrim vodstvom stopa Jugoslavija naprej v razvoju civilizacije in plodnega dela za mir. Ko izražam priznanje temu razvoju na tem mestu, dragi minister in prijatelj, govorim kot skromen posnemovalec našega velikega voditelja, ki ga je od nekdaj vodila ideja zbližanja med narodi vob-če, posebej pa med narodi na Balkanu, in ki je po razgovoru v Istambulu dal tudi s svoje strani tej Ideji moč, ki je je vredna in ki bo v zgodovini oni temelj, na katerem se bo krepilo plodno prijateljstvo med Turčijo in Jugoslavijo. Balkan balkanskim narodom — to je osnova naše skupne misli in to so tla, ki smo na njih hoteli zgraditi veličastno stavbo, ki danes vstaja kvišku. Ustvarili smo sporazum, ki ni v ničemer napadalen, temveč zgolj prijateljski. Jevtičeva zahvala Za turško zdravico se je minister Jeftič zahvalil in med drugim dejal: Današnji obisk je zame zelo dragocen, ker morem potrditi neomajno prijateljstvo, ki veže za bodočnost naši dve državi. TurSko-jugoslovansko prijateljstvo ni delo slučaja ali srečnih okoliščin. Naše prijateljstvo in naša solidarnost temeljita na čuvstvih medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Ta čuvstva so zgolj pri-rodna posledica tistih neizmernih naporov, ki sta jih naša dva naroda morala prestati za svojo svobodo in narodno neodvisnost. Naj mi bo dovoljeno izraziti moje največje spoštovanje in globoko priznanje slavnemu vodi- rastejo iz životvoniega krščanstva. Tudi krščanstvo je od prvih dni svojega početka nastopalo in zmagovalo s svojo heroično načelnostjo in predanostjo božji razodeti resnici in si tudi danes najbolj osvaja srca z brezkompromisno in iskreno vero v resničnost svojega nauka in v pravilnost svojega dela drin. telju plemenitega turškega naroda, nj. ekscelenci gaziju Mustaii Kemalu, pod čigar vodstvom je hrabri turški narod pokazal svoje odlične vrline. Po zaslugi gazija Mustaie Kemala je sodobna Turčija dosegla napredek, ki je iznenadil svet. Gospod minister in dragi prijatelji Ljnbeznjivo ste omenili sestanek, ki ga je imel Nj. Vel. kralj, moj vzvišeni gospodar, z njegovo ekscelenco ga-zijem Mustaio Kemalom, predsednikom turške republike. Srečen sem, da lahko omenim, da mojega vzvišenega gospodarja v njegovi politični uvidevnosti in kot iskrenega prijatelja miru že od nekdaj navdaja tradicionalna ideja zbližanja med balkanskimi narodi, ideja, ki se je, kakor ste tako dobro pripomnili, potrdila na sestanku naših dveh državnih poglavarjev v Istambulu. Politika zbližanja in balkanskega sporazumevanja, ki jo neumorno izvajamo, bo s podporo in iskreno lojalnostjo odličnih voditeljev prijateljskih balkanskih narodov brez dvoma privedla do političnega sporazuma med vsemi državami našega polotoka. Te politike prvi uspeh je podpis balkanskega pakta. Da se je izpolnitev naše skupne želje za končni sporazum med vsemi balkanskimi državami zakasnila, ne sme oslabiti naše volje. Z isto potrebno energijo, z isto nezlomljivo delavnostjo bomo tudi v bodoče dali dokaze naše volje za dosego tega smotra. Tisk navdušeno pozdravlja jugoslovanskega državnika Ankara, 19. aprila. AA. Današnji ankarski in carigrajski listi prinašajo dolge komentarje o obisku g. Jeftiča ▼ Ankari in priobčujejo več fotografij o njegovem sprejemu v Carigradu. Listi pozdravljajo v odličnem jugoslovanskem državniku prijateljski jugoslovanski narod in vso jugoslovansko državo. Nemčva in Italija stremita za nadvlado V PodonaVMU (Melville v angleški „Fortnightly Review") London, 19. aprila, p. 0 problemih podonavskih držav priobčuje znana ugledna angleška revija »Fortni,ghtly Rewiew« članek izpod peresa znanega politika Melvilla. Melville pravi, da problemi Avstrije in ostalih podonavskih držav niso lokalni problemi in se kot taki ne morejo niti soditi niti reševati. Problem podonavskih držav je predvsem nemško-italijanski problem, oziroma vprašanje razmerja teh dTŽav. Obe ti državi stremita za nadvlada v podonavskih državah tako v političnem kol gospodarskem pogledu. Zaenkrat kaže, da je bodočnost na italijanski strani, ki ima gotove prednosti. Toda končno bo le prišlo do posega Nemčije, ki hoče Avstrijo, a posledice tega seveda ne bodo izostale. Predvsem bo postala zveza držav Male zveze še ožja, \>rišlo bo do še občutnejšega zbližanja balkanskih držav in končno imelo za posledico tudi sodelovanje Italije in Francije, kar bo najbistvenejše in bo dalo ključ za rešitev vprašanja podonavskih držav, Suvich zopet potuje Rim, 19, apr. p. Na svojem potovanju v London, ki bo prihodnji teden, se bo italijanski diržav-ni podtajnik Suvich ustavil tudi v Parizu, kjer bo najbrže sprejet tudi od predsednika francoske vlade, vendar se ta vest uradno še ne potrjuje. l*z poluradnih krogov se izve, da se bo Suvich v Parizu razgovarjal predvsem o najnovejšem stališču francoske vlade v razorožitvenih vprašanjih in skušal poiskati one točke, kjer bi lahko v Londonu predlagal sporazum med obema stališčema. Kulturni boj v Nemčiji Naval pastorjev na škofa Miillerja „Mi se bomo puntali, dokler se bo zlorabljala božja beseda" Berlin, 19. aprila. Z. Državni protestantski škof dr. Muller je moral po nalogu nemške vlade, ki se je prestrašila slabih poslAlic pobune med protestantskim prebivalstvom zaradi nasilstev no-vopoganstva, ki ga je dr. Miiller podpiral, proglasiti splošno amnestijo za vse dozdaj izrečene cerkvene kazenske obsodbe. Vsa cerkveno sodna postopanja sc morajo ukiniti. Dr. Miiller pa takoi pristavlja, da bo odslej izvajal zakon brez usmiljenja proti onim, ki bi se še nadaije puntaij. Protestantski pastorji pa odgovarjajo svojemu škofu v daljšem pismu, v katerem slovesno izjavljajo, »da se bodo puntali in protestirali tako dolgo, dokler M bo sramotilo krščanstvo ali a« bo zlorahli>W božja beseda. V tem primeru nikakor ne gre za narodni socializem marveč za krščanstvo. Dr. Miiller naj bo najpreje krščanski škof, in šele potem, če želi, tudi narodni socialist.« Monakovo, 19. aprila. Z. Bavarsko ministrstvo za prosveto jc v posebni dopolnilni naredbi določilo, da se morajo učenci in veroučitelji v šoli po zdravljati le izključno z novim »nemškim pozdravom«. Izven šole pa ie dovoljeno, da šolarji po zdravljajo svoje vcroučitelje, tam, kjer je to v navadi, s pozdravom »Hvaljen Jezus« in s stiskom roke. (Nemški pozdrav se izvrši z dvigom iztegnjene desne roke.) Stian t. »ДТЛ VTCNKC«, cldne vse polno ljudi, zbeganih in prestrašenih od grozne noči, ko jim je ogmj uničil domačijo. Po vodo hodijo v sosedno Župečo vas. Iz Zgornjih Pletcrij pa prihajajo dobri slovenski ljudje in prinašajo pogorelcem meso, kruh in jabolčnik. Kar je živine preostalo, so jo morali na odredbo oblasti odgnali v sosedno vas Šikole. Opečena živina je brez vrednosti. Veliko število živine so danes zaklali in spravili boljše dele mesa, vse ostalo pa bo za konjederca. Ogorele stene se ponekod podirajo in dimniki se rušijo. Brezdomci se bodo nastanili pri sosedih in v šupah, ki so jim prizanesli plameni. Obup se vidi iz vsakega obrar za. Skoda znaša v Pleterjih gotovo nad milijon Din. Zavarovanje vseh pogorelcev skupaj pa znaša komaj [»lovico tega. Kako je požar nastal? Nihče ne vo, kako je požar nastal. Pravijo, da morda zaradi nesreče ali po neprevidnosti. Drugi zopet sumijo zlobno roko. Tudi vrli cirkovški orožniki, ki so vso noč pod poveljstvom Ivana Sešeka delali in skrbeli za red, so davi popisovali škodo in začeli takoj s preiskavo. Niso pa še mogli dognati pravega vzroka. Dejstvo pa je, da je tukaj žarišče največjih požarov v Sloveniji. Saj je še v živem spominu katastrofa Zupeče vasi, Apač, Sikol in Zgornjih Pleterij, ki so v zadnjih letih popolnoma zgorele. Le Spodnje Pleterje so ostale doelej obvarovane pred požarno katastrofo v večjem obsegu, dasi je v vasi že večkrat gorelo. Pletenaki domačini so bili zelo napredni, v kolikor tiče gospodarstva. Večina poslopij je pokritih z opeko ter zidanih, zato so se čutili ljudje tem bolj varne. Pri viharju pa. kot je bil snočnji, pa je bilo vse zaman. Dravsko polje je kot zakleto in izročeno uničujoči ognjeni rili, ki je doelej aiiMHla ie nešteto kmetij ter po varoffila škodo, ki gre skttpaj v desetine milijonov Shritmoetni nočni popotnik Kaj čudno, da je ravno v noči na četrtek moral doživeti hajdinskl župnik Alojzij Skuhala ln vai, ki etanujejo v župnišču, neprijeten taji nst ven doživljaj. ^Bilo je kmalu po polnočL to je po približno dobrih treh urah potem, ko so plameni švignili v katastrofalnem obsegu v sosednih Pleterjih, ki go dobre dve url oddaljene od Hajdine. Na vežnih vratih hajdinskega župnišča je pozvonilo. Zbujena kuharica je stopila k zaprtim vratom Ln vprašala zunaj stoječega, kdo je ln kaj žela. Ni pa vrat odprla. Izpred vežnih vrat je prihajal milo proseč in blag glas: »Za božjo voljo! Odprite!« Ta vzklik je bil izgovorjen v kranjskem narečju. Na vprašanje, kaj želL je odgovoril, naj bi gospod župnik šel spre videt nekega bolnika. Kuharica je zbudila in poklicala gospoda župnika, ki je za zaprtimi vrati spraševal v milem iu zbeganem glasu govorečega in zunaj stoječega tujca, h kakšnemu bolniku naj gre in kdo da je. Ker ni hotel povedati svojega imena, je g. župnik Skuhala dejal tujcu, na.i gre k organistu, ki naj potem pride ponj, da bosta skupaj odšla k bolniku. Tedaj pa je neznanec vzkliknil mi zunaj: »Rova gospod župnik kar tnkaj In takoj opravila!« Župnik Skuhala si je bi takoj na jasnam, d« ($rc za poseben in tajmstven »lučaj. Zbudil se vse domače, med temi tudi dva fanta ia mesarja Skrbniška v bližini, nakar so ee podali na za.sledova^ nje neizmanca. Mesar Sknbinšek je pri bližnjem plotu iztakmil globoko eklonjenega oeao&nca srednje postave, širokih ramen in s dvema suknjama, V trenotka se je neznanec pognal v beg proti hafdm-skemu kolodvoru, skočil preko nekega plota in za njim je zmanjkala vsaka sled. Kdo bi mogel biti skrivnostni neznanec, ki je s čudnim in nerazumljivim nastopom po polnoči in s svojim mehkim gla-•otn vzbudil vtis, kakor da je trenutno duševno strt, zmeden ter ▼ globoki depresiji, »e ie ni moglo ugotovitL Čudno naključje je le v tem, da se je to zgodilo usodno noč, ko je zažarelo v Spodnjih Pleterjih, ki eo dve uri oddaljene od Hajdine, Icjer je bil, kot pripovedujejo ljudje, pri nekem posestniku na prenočišču tudi neznanec, ki ee je posluževal r svoji govorici kranjskega dialekta. Ko so po požaru iskali dotičnega neznanca po Spodnjih Pleterjih in t okolici, ga ni bilo več oa spregled in je v temno noč .., Položaj v Avstriji Govorice o odstopu dr. Miklasa V tem primeru bi kancler vodil obenem tudi predsedniške poste Junaki gasilci Daleč po Dravskem polju so sevali plameni gorečih Plelerij v temno noč ter zvali gasilce iz vseh krajev na pomoč. Prihiteli so gasilci iz Cirkovcev, Mihovcev, Dragonje vasi, Št. Vida pri Ptuju, Ptuja, Majšperka in Slov. Bistrice. Vsega je gasilo devet požarnih bramb. Nekaterim se ie niso ohladili motorji brizgaln, ki so sodelovali pri gašenju v Medvedcih. Najbuje in najusodneje je bilo, da ni bilo vode. Studenci so bili v par minutah prazni, potem pa so se selile motorke od studenca do studenca. Vode je tako nedostajalo, da je bilo mogoče misliti samo na omejitev požara. Poleg tega je vihar tako razpršil vodne curke, da so vodne kaplje ogenj le šc razpihovale. Nepopisno požrtvovalnost in junaštvo so pokazali gasilci in reševalci. Pri posestniku Pinteriču so ostali v goreči hiši gospodinja in štirje otročičL V življenjski nevarnosti sta se vrgla v ognjeno žrelo Jože Skledar iz Apač in Murko iz Šl. Lovrenca ter prinesla na prosto nezavestno in omamljeno gospodinjo, otročičke pa sla nato rešila skozi okno. na katerem so morali železno mrežo zviti. Pomoč je prišla v zadnjem hipu, ker je v naslednjem trenutku začelo goreti v notranjosti sobe. Tudi v drugih hišah so se odigravali slični prizori. Pri Ple-teršku sta ostala ujela v goreči hiši gospodar in Dunaj, 19. apr. b. V tukajšnjih političnih krogih se zopet mnogo govori o odstopu predsednika avstrijske republike dr. Mtiklaea. To vprašanj« rvzaprav obravnavajo samo r zvezi z reetmi, so prišle iz Češkoslovaške. V tukajšnjih krogih pa temu vprašanju nc pripisujejo posebne važnosti. Dr. Dollfuss je izjavil, da bo nova ustava, ki bo dne 1. maja začasno ofjlašena, trajala 1—2 leti Zaradi tega ne postane aktualno vprašanje državnega predsednika, ki bo moral le znova priseči, ker bo stara prisega neveljavna. Če pa bi medtem predsednik dr. Miklas le izrazil željo, da odstopi s svojega mesta, bo po novi ustavi prevzel njegove posle do izvolitve novega predsednika zvezni kancler dr. Dolliuss. Ker se volitve novega predsednika ne bodo izvršile vse dotlej, dokler ne postane nova ustava končnoveljvana, bo ves čas vodil posle zveznega predsednika zvezni kancler. Če bi torej dr. Dollfuss prevzel posle zveznega predsednika, bi si moral v tem primeru zaradi prevelikega dela postaviti namestnika v kanclerstvu, ki bi gr. prevzel sedanji vojni minister polkovnik knez Schouimrg-Hartenstein. Starhemberg v Rima Rim, 19. aprila, b. Knez Sfoibembec« je dMtfcai državnega podtajn&a Suvicha. Po tem eeeiitike je bil Starhemberg ponovno »prejet pri šefu itatijonske vlade Museoliniju, s katerim ee je dolgo razgovarjal. Kakor ee uradno poroča, eo bik raizgoroci med knezom Starhembergom in Muaeotimijem sek> prisrčni. Starhemberg poseti t« dni ie Vatikan. V Rimu ostane do ponedeljka. Rim, 19. aprila, c. Knez Starhemberg, ki je bil včeraj pri Mussoliniju in Suvichu, je bil danee »prejet pri »vetem očetu. Po tej avdjjenoi je imel nagovore z italijanskimi časnikarji, katerim je rekel, da traja spor med Avstrijo in Nemčijo ie теб stoletij. Ta spor bi se pa lahko rešil čisto enoetav-no. Nemčija naj poda samo izjavo, dia priznava se zmeraj neodvisnost Avstrije. O heimwehrovcih je izjavil, da so bili zmeraj) ла tesno sodelovanje z Italijo. Še predno j« vladna politika pristala na pakt med Italijo, Avstrijo in Madjarsko, je on Dollfussu predlagal to politiko. Večni Žid Madrid, 19. apr. p. Z ozirom na vesti evropskega tiska, ki ugiba, kam se bo jiodal Trocki po izgnanstvu iz Francije, je danes bilo objavljeno poluradno poročilo španske vlade, da ne more dovoliti iz notranjepolitičnih razlogov vselitve Trockega v Španijo in da zato ni računati na njegov prihod, ker bo že na meji zavrnjen. Vest o izgonu Trockega iz Francije je izzvale med socialisti veliko vznemirjenje. Danes je bil že v vseh socialističnih listih objavljen proglas na dninar Jakob Predikaka. Nista mogla na varno, ker francosko delavstvo s pozivom, da naj se delavstvo je veter nosil plamen od sosednega hleva tik pred vrata. Počakati sla morala, da je ogenj uničil hlev. nato pa sla se polila z vodo iz škaia po obleki ter zbežala na prosto. .Utrinki. RAČUN NAJ PLAČAJO DRV01 V »JnnrnaU je Sninl Rrice takole komentiral M ussolinijev zadnji mirovni predlog: »Se enkrat se moramo zahvaliti Mussoliniju ta njegovo odkritosrčnost. Saj je on vedno iskren bil in bo. On sloji na stališču moia, ki misli, da je zadosti močan, da izvede revizije meja na plečih drugih. Človek, ki ne govori samo, ki tudi dela. Zadnjič je drakonično znižal plače uradniitvu in nikdo ni smel mrmrati, kot prt nas. Z isto energijo tahteva mir, ki ga bo. lako pravi, priboril * — vojno. Titulescu i« Benti кla nedavno povedala, da pomeni revizija vojno. Mussolini pravi, dn gre ta stvar tudi drugače in da je vojna zadnje njegovo sredstvo. Ali je res lako daleč, da misli, da bodo njegov« žrtve same upog-nile hrbet, ker nimajo sredstev, da bi fte uprle. Mussolini je srečen v izbruhih srnjr energije, kadar tičejo Italijo samo. Toda t Evropi mu dozdaj ia sreča ie ni cvetela.« VSB JE Г UNIFORM AH V pPetit Pnrisien* beremo sledeče duhovite misli o novi Nemčiji: »Ko bodo vsi delavci »Delavske fronte* dobili vsak tvojo uniformo, bomo lahko rekli, da se je c sa Nemčija oblekla v uniforme. Brez nje bodo ostali menda samo ie dojenčki, vsa ostala Nemčija pa bo hodila okrog v tej ponosni pozi, ki jo mnra imeti rtak rojak pehote. Uniforma je tako prevzela ves duh v Nemčiji, da naletimo dandanes por sodi na fante, ki po mestih tn vaseh prodajajo celo literaturo o pomenu gumbov, nntir-tov. znakov, trakov, čepic in vrvi na čepicah, ki si jih morajo nabaviti novi Nemci, U U џ/ivadajo kak ini organizaciji s svojo lastno uniformo. Brez leh »voditeljev skozi dirindaj uniform* bi sc Srnici dandanes sploh ne mogli več obleči in tujec, ki potuje po Ncmčji, bi delal takšne napake, dn bi ga drago stale. Tujci naj si le pribavijo te »voditelje Nemška ulica je čisto vojaško resna. Od nekod pa so se pririnile n njo tudi že sovjetske šege. Pridigarji se sprehajajo po ulicah, nato izginejo r veže ler se nenadoma pokažejo v oknih prrih nadstropij, ter tačnejo razlagati uniformiranemu občinstvu resnic« režima. Razobeianje tastav je postalo krnničtia baleten. Vsaj enkrat nn teden sr morajo razobesiti tnslave iz najrazličnejših vzrokov. Med njimi pn se sprehaja miroljuben narod ves v uniformah, z istim vojaškim korakom, dostojanstveno in samozavestno, kot da bi nadzoroval zasedeno meslo. Nemško revolucijo je izreilla uniforma!* DRVŽISSKA ZAVAROVALNA POLA Ibilijanski narodni zavarovalni institut ho(i pospešiti propagando ta moralno ozdravljenje italijanske drnžine. V ta namen je ustanovil družinsko zavarovanje«. ki ima namen, pospešiti število rojstev. Ta polica nudi nagrade nn iterilo rojstev v družini, in ticer tako. da te pohniico zavarovalnine lakoj izplača, ko je bil rojen šesti olrok, za ostalo polovico pa ni treba do termina, ko se zavarovalna pogodba izteče, plačevali nobenih obrokov več. To polico dobi ženin lakoj po poroki. Prve In mesece ni treba plačevati nobenih obrokov. Končni termin je 2o lel. Denar sr lorej izplača pri srebrni poroki, če pa mož prej umrje, /m ob njegovi umiti njc- upre nasilnemu izgonu Trockega, ki ni bil v Franciji zato, da bi delal politiko, ampak se je udej-stvoval zgolj literarno. Tudi mnogo levičarskih listov piše danes že v istem amislu. Nemško letalstvo Berlin, 19. apr. p. Danes je izšla posebna uredba o organizaciji nemškega letalstva. Po novi uredbi se osnuje popolnoma samostojen urad za letalstvo, ki bo neodvisen od sedanjega vojnega ministrstva. Poleg tega bodo osnovali samostojne letalske urade v 15 večjih mestih Nemčije z veliko avtonomijo. Nemška zunanja trgovina Berlin, 10. apr. p. Pravkar objavljeni podntki o nemški zunanji trgovini v mesecu marcu kažejo, da je nemška zunanja trgovina postala zojiet aktivna. Uvoz je v marcu naraslel za '20, izvoz pa za 68 milij. j mark in je bila zunanja trgovina aktivna za 3 milij. ! mark. dočim je bila v februarju pasivna za 35 milijonov mark. Mušanov v Berlinu Berlin, 19. apr. m. Dane« je prispel v Berlin predsednik bolgarske vlade Mušanov. Mušanov sc bo mudil v Berlinu tri dni ter se bo razgovarial s člani nemške vlade, kakor tudi z vodilnimi vie-bami nemške industrije. Nocoj se bo vršila njemu na čast gala predstava v berlinski državni operi Jutri pa bo Mušanov sprejet pri zunanjem ministru von Neurathu, ki mu bo tega dne priredil tudi velik sprejem. Mušanov bo v eoboto odpotoval n Berlina. Dunajska rrcmcn-.ka napoved: nadaljnje počasno nazadovanje temperature. IzpTemenljiva oblačnost. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno z lokalnim porastom oblačnosti. Rel&raiske vesti Belgrad. 19. aprile, no. S kraljevin ukazom Jc premeščen v dr/avno pravobranilstvo v Ljubljani Milan Kr> pristav 7. pol. skup. državnega pravobranilstva v Belgrad, IS. aprila, m. Ministri, ki so snoči prinesti, se tekom današnjega dne prevneli svoje renore Belgrad, l"». apr. AA 7л prvega podpredsednika društva Rdečega križa kraljevino Jugoslavije je imenovan Svelounr Toinič, državni svetnik v p. in senator. Belgrad, 19. aprila. AA. 22. aprila t. I. »e bo vršila v Belgradu glavna sknp№na bolezenskega tonila za državno prometno osebje. Na dnevnem redn tr nahaja načrt nove uredbe o zavarovanju državnega promelnega osebja proli nesrečam in boleznim. Skupščina s« začne ob 9 dopoldne v dvorani Zveze nabavljalnih zadrug, Belgrad, Poinearjeva 21. Belgrad. 1». aprila, m. Snoči je prispel semkaj » vsem svojim spremstvom mahoradža ii mate indijske države lUnipur. Nastanil se je v hotelu Srpski kralj, kjer je zavzel <*lo prvo nadstropje s 10 sobami. Belgrad, 1». aprila, m. Davi je priiel semkaj k brrovlakom iz Sarajeva krvnik Hart, ki bo jutri izvriHi smrtno kazen nad morilcem trgovca ini. Stankoviča, bai» kirjein Mihnjloin Markovičem. Drobne vesti *abae. (S aprila, m. V tukajšnjem denarnem zavod* Sahm-kii hranilnim je bila odkrita velika finančna afera, ki |0 je zakrivil blagajnik lega zavoda. Z raznimi ponarejenimi podpisi je poneveril vsoto, ki presega milijon dinarjev. Varšava. I«, aprila. A A. Hanes se je v Variavi znčol mednarodni kongres lovskih druHtev. Zastopanih je 17 držav med njimi tudi Jugoslavija. 1'raga. 19. aprila, m. Kol se v političnih krogih zatrjuje. se hodo vršile parlamentarne volitve v Češkoslovaški mosrra marca prihodnjega leta. Po novem volivnem zakonu bodo onemogočene kandidature raznim prolIdV-zav-nim in malim strankam. Brno. 19. ajirila m V ponedeljek bo okoli VH1 it-striiskih socialističnih beguncev iz Brna odpotovalo t sovjetsko Rusijo. Rim 19 aprila b. V mestu Prato v pokriijini AquiUa j« bil huil spopad med demonstranti in organi javnih oblasti. Kna oseba ie bita ubita. Jliri pa so bile hndo ranjena. Policija je kmnlu obnovila red. Atene. 19. aprila, c. Stavka železničarjev traja dalje. Ves promet počiva. Dasi so železničarske organiznr je sklenite, da bo stavkn trajata le en dan, železničarji kljub temu niso hoteli na delo prej. preden vlada ne sprejme njihovih zahtev. Pariz. 19. aprila c. »Matin« javlja, da ie Bekaj dni rano zjutraj delavci utrjujejo okolico francoskega parlamenta V notranjosti ograje postavljajo močne žične ovira. Kopenhngrn, 19. aprila, c. Zadnji čas sc je nn Oan-1н>Г .......... :>lj začelo iiriti stavkovno gibanje, Nnjproj -1-........" '-1-1 " ----"----!J tilf skern zmeraj . _ _____ __________ e___________ so stopili v stavko mornarji. Zdaj pa so se jim pridruži tudi črkostavci. Stavko organizirajo komunisti, ka so zadnji čas zelo ojačili. Blrminghnm, 19. aprila, c. V neki tukajšnji kemični tovarni je priSlo do eksplozije. Več delavcev je ubitih in mnogo težko ranjenih. Frelburg, 19. aprila, p. Danes sta Aljehin In Bogo IjnlHiv igrala ravil na visoko stopnjo ter si bil pri »Kolovratu« vedno dobro in po krščanski ceni postrežem. Pokojni Tomaž Bizilj je bil roien 'eta 1872 v Moravčah v kamniškem okraju. Še kot mlad fant je vstopil v gostilno pri nekdanjem »Fci lincu« (sedaj Klemenčič) na Krekovem trgu kot to čaj ler je tam dolgo marljivo in zvesto služil. Pred 30 leti je poročil lastnico gostilne pri »Kolovratu« gospo Metko, roj. Lukmanovo. Njuna zakonska sreča pa ni trajala dolgo, ker mu je žena kmalu umrla. Tomaž Bizilj se je nato poročil z gospo Frančiške, roj. Lipovi. Iz prvega zakona zapušča pokojnik dve MSerki, gdčni Lojzko in Marijo, iz drugega pa nedo-letni Miro in Urško. V Ljubljani je bil pokojnik znan kot človek izredno blagega srca. Nešteto prosjakov, brezposelnih, revežev pa tudi dijakov je dobivalo pri njem dnevno brezplačno hrano. Bil je sploh človek, ki ni •nogel odgnati prosilca, ako je videl, da 'e res potreben. Bil je strogo veren človek, res praktičen katoličan ter je redno obiskoval сегкег', £a razna druga dobra dela, ki jih jc izvršil v življenju, ve le Bog in tisti, ki so jim prav prišla. Nikdar namreč ni niti omenil, koliko da za to ali za ono dobro atvar. Svoje otroke je vzgojil v pošten im, krščanskem duhu. Ves čas, odkar je prevzel gostilno, je bi! naročnik »Slovenca«. Zadnja leta ga je mučila huda bolezen, ki pa jo je vdano v Bogu mirno prenašal. Njegovi gostje in prijatelji so sicer vedeli, kako je z njim, vendar pa skoraj ni potožil. Prav do zadnrih dni je še postregel svojim gostom, katerim ni bil samo gostilničar, temveč tudi iskren prijatelj, lako da si bil v njegovi gostilni kakor domač. Pred tednom dni je legel v posteljo, iz katere ni več vstal. Še eno posebnost je imel pokojnik: znan je bil med ljudmi kot »ibirt, ki nikoli ne pije«. Poleg štirih hčera-sirot, ki plakafo za predobrim očkom, žaluje za njim nešteto prijateljev, pa tudi nešteto revežev, katerim je storil v življenju usluge. Bog bo pretehtal njegova dobra dela in njegovo krepostno življenje ter mu bo dal v raju večno plačilo. Naše iskreno sožalje žalujočim sorodnikom! Naj mu sveti večna luči Pogreb bo v petek ob petih popoldne izpred hiše žalosti Pred škofijo 14. v Velik požar pri St Rupertu na Dolenjskem Št. Rupert, 19, aprila. Med Št. Rupertom in Mokronogom, v prijazni mirenski dolini ležeča vas Bistrica je danes skoro pogorela. Zvonovi in tovarniške sirene so ob 10 dopoldne opozorile mirne vaščane, da gori. Goreti je pričelo na kozolcu posestnika Avee-ca, kjer so zažgali vaški otroci. Vsled vetra se je ogenj naglo razširil na sosedna poslopja posestni-ce Krajšek Marije, kateri je pogorelo vse, razen živine in prešičev. Zajelo je tudi poslopje posestnika Zupančiča Franceta, po domače Policair, ki mu je ostala le napol ožgana hiša. Ko bi ne bilo tako hitro gasilcev, bi bila pogorela cela. vas, ki šteje nad 20 posestnikov, ki imajo večinoma s slamo krita poslopja. Gasilskih društev je bilo 5, ki so pr.šla po sledečem redu: Sv. Rok, Št. Rupert, Moaronu;:. Mirna, Sevnica. Škoda je velika, zavarovalnina pa malenkostna. Okrog 12 se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo požar udušiti, vendar so ostali na pogorišču, da pogasijo ogorke, da bi jih veter, ki še vedno vleč«, ne raznesel na druga poslopja. Medved ali pes trga ovce na Menini planini Kamnik, 19 aprila, lz Tuhinjske doline poročajo: Nekemu kmetu iz Špitaliča so se na Novi rebri pod Menino planino izgubile ovce. Fantiči, ki so jih pasli, so namreč pri igri pozabili nanje in pred nočjo jih niso mogli več najti ter odgnati v dolino. Zato so jih pač pustili, da prenočijo na prostem v planini, kjer vzpričo vročine trava že prav bujno poganja. Zjutraj so tri ovce prav preplašene pribežalc domov, eno pa so našli v planini raztrgano. Žival, ki jo ie napadla, je požrla samo drobovje, meso p. je pustila. Vaščani so mnenja, da je to storil medved, kar pa najbrž ne bo re«, kajti medved bi se brez dvoma nn bil zadovoljil s samim drobov em, razen če je bil odpoden. Ovca je skoro gotovo postala žrtev kakega podivjanega psa, ' Ljubljanske vesti t velikonočna potica Ljubljana, 19. aprila. Podatki o tem, koliko eo Ljubljančani v prvem četrtletju pojedli in popili, so zbrani. Velikonočni prazniki so bili v začetku tega meseca, torej so si morali Ljubljančani že v prvih treh mesecih, zlasti v marcu preskrbeti vse potrebno, ako so hoteli Imeti dobre potice. Lani so bili velikonočni prazniki pozneje kakor letos, vendar pa je bil letošnji dovoz živil manjši kakor lanski. Povprečno zaostajajo letošnji prvi trije meseci za lanskimi po dovozu za 3 do 4%. Moke je Ljubljana uvozila 1,893.782 kg, jajc pa 2,917.000 kosov, od tega samo v marca 1,741.000 kosov. Pomaranč, vdelanega južnega sadja in zelenjave ter marmelade je Ljubljana uvozila 61.000 kg, od tega je bilo vsaj H pomaranč, južnega sadja, kakor rozin, cveb, rožlčev in fig pa je Ljubljana nvozila 26.000 kg, od toga 9191 kg samo marca. Medu je uvozila Ljubljana 3248 kg, rib v postnem času pa 14.130 kg. Vse to je Ljubljana zalila v prvih treh mesecih z 907.000 1 vina. Povprečno je torej prišlo v prvih treh mesecih na vsakega Ljubljančana po 60 kg moke, po 28 jajc, povprečno po tričetrt kg pomaranč, nekaj manj kakor pol kg drugega južnega sadja, po 6 dkg medu in četrt kg rib ter po 1 m pol litra vina. No, ako bi prišlo na vsakega Ljubljančana v resnici toliko, bi se imeli vsi Ljubljančani še vedno dobro, ker pa dobe seveda nekateri več, drugi manj, nekateri pa od teh dobrot sploh nič, pomenijo te številke zopet občutno nazadovanje v prehrani ljubljanskega prebivalstva. t.i. 31-62 KINO KODELJEVO тлм-ва ————— ——aaaa Dane« ln jutri ob 8 dvojni spored: NASKOK NA VRH - in JAZ PODNEVI, TI PONOČI (W. Fritach) Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane V sredo zvečer je bil otvorjen prvenstveni turnir Ljubljanskega šahovskega kluba, h kateremu se je prijavilo 12 igralcev. Pri žrebanju so dobili posamezni igralci sledeče številke; 1. Šorii, 2. Ga-brovšek Julij, 3. Loager, 4. Sikošek, 5. Marek, 6. Milan Vidmar, 7. Ciril Vidmar, 8. Tavčar, 9. Prein-falk, 10. Kranjc, 11. Furlani, 12. Cibic. Vodstvo turnirja tvorijo gg. Iskra, inž. Manda in Pevalek, v razsodišče sta bila pa postavljena prof. dr. Bajcc in prof. Bernik. Ker je določenih tudi nekaj nagrad za najlepše partije, sta bila naprošena za oceno partij dr. Vidmar in Pire, ki sta to rade volje sprejela. Po direbanju jc imel klubov predsednik univ, prof. dr. Kaaal kratek nagovor na igralce, v katerem je poudarjal pomen tega turnirja, nato so pa takoj začeli igrati prvo kolo. Dve partiji iz prvega kola »ta bili preloženi, tako da so sc igrale le štiri partije, izmed katerih so bile tri odločene. Sikošek je kmalu dobil proti Prcinfalku, ki je nasprotniku dovolil važno potezo in potem s slabo i-gro pospešil konec. Hitro je bila končana tudi partija Šorli— Cibic, v kateri je Cibic slabo igral otvoritev, tako da je Šorli kmalu prišel do odločilnega napada in zmagal. Bolj ostra borba je bila v partiji Longcr— Kranjc, v kateri je Kranjc popolnoma korektno žrtvoval figuro, toda je elafeo nadaljeval in partijo v končnici izgubil. Partija Marek—Tavčar je bila prekinjena v izenačeni poziciji. Drugo kolo se bo vršilo v pelek zvečer ob pol osmih in do tedaj morata biti odigrani tudi preloženi partiji iz prvega kola M. Vidmar—C. Vidmar in Julij Galbrovšek— Furlani. Turnir je takoj v prvem kolu vzbudil pri gledalcih veliko zanimanje. Otroško igrišče TKD Atene pred otvoritvijo Telesno kulturno društvo Atena se zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima napram svojemu članstvu in napram vsej javnosti. Njen program ji narekuje reliko skrb za telesni dobrobit mladine. Naši najpotrebnejši mladini je namenilo vzorno igrišče, ki i« na razpolago malčkom od 3. do izpolnjenega 10. leta. Prva leta svojega dela je sprejemalo društvo po večini le plačujoče otroke na svoje igrišče, kjer so pod nadzorstvom vzgojiteljice prebili svoj prosti čas na solncu in svežem zraku. Zavedajoč se težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo zlasti srednji in delavski sloji, je pa v zadnjih letih Atena na široko odprla vrata otroškega igrišča in dovolila prost vstop vsem otrokom. Pri tej dobrodelni akciji so nadzorovale otroke požrtvovalne odbornice, kasneje je pa Atcno izdatno podprl šef primarij dr. Dragaš, ki je dodelil za varstvo lem o+rokom zaščitne sestre pripravnice. Pod njih nadzorstvom se je nad sto otrok veselilo lepih počitnic na prijaznem igrišču. Zdravstveni nadzor jc pa izvršil g. dr. Prodan. Tudi za letos je preskrbljeno enako nadzorstvo. Toda to ni edina skrb. Igrišče jc tTdba najprej urediti. treba je peska, mivke, vode, klopi, miz in drugega orodja. Nadalje je potreba, da se igrišče vzdržuje in pospravlja. Skratka, potrebna so sredstva, da se tako akcijo lahko uresniči in delo tudi j dovrii. Prav teh sredstev društvu primanjkuje in j te radi tega oferača s prošnjo пл vee merodajne Mariborske vesti: Na otoku pričeteh... faktorje in posameznike za pomoč pri njegovem socialnem delu. Ko bo igrišče urejeno in popravljeno, bo Atena poklicala avoje prijatelje od lani in še druge otroke, da se pridejo igrat na njen prostor v Tivoliju, ob lepem vremenu najbrž že v druigi polovici tega meseca. Zvestim obiskovalcem »Urice v Deveti deželi« pa naj bo še posebej povedano, da se bo pripovedovanje pravljic nadaljevalo tam na igrišču. Včasih bodo rajali in celo Gašperčka bodo povabili medse. Nešteto je otrok, ki so stisnjeni v mračnih, ne-zračnih stanovanjih. Tudi tem hi starši radi omogočili bivanje v zelenju in pod nadzorstvom in jih a tem rešili pohajkovanja po ulicah. Če bomo »brali dovolj sredstev, bomo skrbeli tudi za predjužnik m malico teh otrok, da jim izboljšamo pogosto pomanjkljivo prehrano. © Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo tudi letos poelala gotovo število otrok na počitnice in sicer v Medno in na morje. V prvi vrsti se bodo sprejemali otroci, ki so pristojni v Ljubljano in so socialno in zdravstveno šibki. Formularji za vlaganje prošenj se dobe v mladinskem uradu, Mestni dom II. nadstropje, eoba št. 43. Urad bo sprejemal prijave nepreklicno samo do 20. maja. © Bežigrajska šola. Prva dela za zgradbo bežigrajske šole so sc te dni že pričela. Kakor znano, so tudi s tem javnim delom nastale zadnje čase nepričakovane težkoče. Predvsem se je podražil cement, kar je pomenilo za podjetje »Ljubljansko gradbeno družbo«, ki to šolo gradi, veliko oviro, ker pomenja za njo potem to delo skoraj izgubo. Banska uprava je zahtevala tudi temeljito spremembo načrtov. Ta zahteva pa je bila nekoliko ublažena, tako da ec je delo le moglo pričeti. Šola bo najbrž do jeseni že dograjena ter se bo mogel pouk v prvih razredih že začeti. © Trije mali begunci. V sredo popoldne je na Miklošičevi cesti ustavil stražnik tri male razca-pan-čke, ki so se plašno ozirali med palačami. Dva starejša otroka sta pobegnila, tako da je stražnik mogel ujeti le malo, triletno deklico. Otročiček pa ni vedel odgovora niti stražniku, kaj šele na stražnici, kjer sploh ni mogel spraviti iz sebe niti besedice. Po brezuspešnem trudu, da bi dobili od otroka kakšno skromno pojasnilo, so stražniki poslali deklico na socialni urad. Tudi tam so se gospe in gospodične zaman trudile, da bi kaj zvedele od otroka. Otroka so seveda primerno nasitili, včerai pa je prišla ponj mati iz Novih Jarš, ki sta ji starejša otroka povedala, kje sta zapravila sestrico Otroci so se napotili v mesto, da bi tu kaj nabe-račili. Kako so otroci prišli do tega koraka, pa je seveda veliko vprašanje. Nemara so kaj slišali, da so v mestu še vedno bogati in dobri ljudje, ki imajo usmiljenje do revnih, lačnih otrok. Dogodek je vsekakor nazorna sličica iz naše dobe. © Z deli na Ljubljanici gre prav počasi, približno tako, kakor z učenčkom, ki sc uči od začetka vse modrosti in mu jc to najtežje. Na bregu Ljubljanice so že postavili prvo barako in žc vozijo hlode za drugo in za razne priprave v strugi. Nemara bodo kaj kmalu zapeli prvi krampi? © Nesrečna in poškodbi. V Knafljevi ulici se je včeraj ponesrečil s kolesom 37 letni vratar Franc Cedilnik iz Tesarske ulice 10. Poškodoval se je na desni nogi. — 32 letni dninar Mirko Colarič iz Pod-grada je ovadil nekega cigana zaradi tatvine orožnikom. Cigan je v maščevanju pograbil revolver in obslrclil Colariča v levo nogo. _ V Kočevju je bil v nekem pretepu 54 letni delavec lako neusmiljeno pretepen, da je dobil poškodbe na glavi rokah in po vsem telesu. Vsi trije so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico. © Pumparce, modne hlače, najboljše kupite ! pri Preskerju, Sv. Petra ccsla 14. Topli aprilski dnevi z julijsko vročino — včeraj je bilo v senci 25 stopinj na toplomerul — »o vzdramili tudi mariborske občinske očete, da so jeli premišljati, kaj in kako z Mariborskim otokom. Dravska kopališča in tudi prosta nabrežja se polnijo s kopalci, otok pa še vedno sameva. Drava se je zaklela proti njemu, lani na jesen mu je odnesla most, letos pomladi pa porušila že započeto delo pri zgradbi betonskih opornikov ter zavlekla zgradbo skoro za cel mesec. Mesto s 1. majem bo menda gotov šele s 1. junijem. In tako bi imela mestna podjetja zopet občutno izgubo, ker izgleda vse, da bo tudi maj ostal vroč, kakor je sedaj vroč april ter bo kopalna sezona letos pričela zelo Otrok utonit V Spod. Javorju »e je dogodila smrtna nesreča. 2 letni sinček posestnice Magdalene Kom-pare je utonil v plitvem potočku, ki teče mimo hiše. Mati je bila z dvema otrokoma pred hišo, tretje najmlajše pa je spalo v sobi. Ko se je malček prebudil ter začel jokati, je odhitela po njega v sobo. Ta hip pa je porabil 2 letni sinček ter odhitel k potočku. Padel je po strmini ter se opičil na glavo v plitvo vodo. Najbrže ga je udarec omamil, da je omedlel ter tako utonil v vodi. v kateri je ležal na obrazu ter mu je segala jedva do polovice ležečega telesa. Mati je otroka dolgu iskala ter ga našla, ko je bil že mrtev. □ Mariborčani, proslavimo Don Boscal Velik mladinoljub, najmodernejši vzgojitelj mladine, katerega se je ta oklepala z vsem žarom svoje mlade duše in po njegovih navodilih se dvigala k Bogu, je na Velikonočno nedeljo bil prištet k svetnikom božjim. Ves svet je ta dogodek najslovesneje proslavil. Tudi Slovenci so ga dostojno proslavili na veliki proslavi na Rakovniku in še drugod. Mariborčani pa ga proslavimo te dni s cerkveno proslavo v stolnici in s prireditvijo v Unionu v nedeljo 22. t. m. ob 3 popoldne. Nastopi 120 salezijanskih gojencev iz Rakovnika. Mladina pridil Pridi, da dostojno proslavimo don Bosca, kateri je vso ljubezen posvetil dušnemu in telesnemu blagru mladine. V cerkvenih govorih v stolnici danes, jutri in še v nedeljo bomo imeli priliko spoznati vso veličino in modrost velikega svetnika. Vživeti se v njegov življenski program Bogu služiti in bližnjemu. Vsi se udeležimo te proslave! Tudi vsem od-rastlim kaže don Bosco vzgled in pot požrtvovalne ljubezni in skrbi za bodočnost naroda — mladine. Ne strah in kazen, ampak ljubezen, ožarjena z božjo modrostjo, je delala čudeže pri vzgoji mladine in še dela v zavodih, ki so plod don Boscovega dela, gigantskih naporov in kristalne ljubezni do mladega rodu. Pridite ian oddolžite se spominu velikega svetnika — vzgojitelja! □ Načelnik ministrstva socijalne politike dr. Krmpotič se je mudil v Mariboru. Inšpiciral je tukajšnje socijalne ustanove. □ Zaščitene mariborske stavbe. Po pravilniku o zaščiti zgodovinskih in umetniških mariborskih spomenikov, o katerem smo že pisali, so v Mariboru zaščitene naslednje zgradbe, odnosno spomeniki: Mariborski grad v svoji celoti, v Koroški cesti zunanjost hiš št. 1, 15, 17, 28, ter portal na št. 2 in 8 in grb na št. 21. — Na Glavnem trgu zunanjost hiš št. 3, 4, 5, 6, 7, 12, 13, 15 in mestni magistrat z arkadami, zbornico in balkonom. V Go-spojni ulici zunanjost št. 5 in grb na št. 11. V Židovski ulici zunanjost nekdanje sinagoge, v Stolni grb na št. 6, v Gosposki freske na št. 3, 5, 4 ter zunanjost št. 13 in 26, v Slovenski št. 26 slika sv. Družine (iz I. 1745), Gambrinovo obzidje (zgrajeno iz materijala in po načinu starega mestnega obzidja), v Miklošičevi portal št. 2, v Strossmajerjevi št. 26: rozeta v severno-zahod. vogalu in južna fasada (tu je bila prva protestantska molilnica in prva mariborska industrija v večjem slogu). V Orož-novi ulici portal št .5 in zunanjost št. 11. Jurčičeva ulica: na št. 4 portal, na št. 3 v dvorišču del nekdanjega »Jelena«, Langusova ulica na št. 2 freska, Vodnikov trg: ostanki obzidja, Vojašniški trg: Mi-noritska cerkev v celoti, Vojašniška št. 8 zunanjost, Pristaniška št. 7 zunanjost z okolico, Vetrinjska ulica: vzhodna stran izvzemši vogala ob Tattenba-chovi in Ob jarku ter zunanjost stavb: št. 16, 22, 24, portal na št. 18 in št. 30 v svoji gradbeni celoti z grbom. Slomškov trg: št. 1, 3 in 19 v današnji zunanjosti. Spomeniki: Marijin (Glavni trg), Tappei-nerjev, Florjanov v Tattenbachovi, na Meljskem dvoru rimski spomeniki, vodokaz Drave pri klavnici ter Graška vrata na hiši Trg Svobode št. 6. Cerkve: Alojzijeva, Frančiškanska, stolnica in Mag-dalenska, v kolikor jo upošteva v svojem načrtu arh. Plečnik. Zaščiteni so na starem mestnem pokopališču tudi nekateri spomeniki. zgodaj. 0 vprašanju otvoritve otoškega kopališče je razpravljalo v sredo zvečer ravnateljstvo Mestnih podjetij. Sklenili so, da se napravi na otok začasno brod za prevažanje oseb, da se na ta način omogoči že sedaj izraba toplega vremena v kopališču. Brod bo zgradila tvrdka Šlajmer & Jelene, ki gradi tudi most. Brod bo itak potreben tudi za graditelje mostu, tako da ne bodo nastali za Mestna podjetja z njegovo upostavitvijo nobeni stroškL Bo pa začasno dobrodošlo prometno sredstvo za kopalce, ki bodo priložnost gotovo v obilni meri izrabili, osobito sedaj, ko je Drava do konca junija mrzla in kalna. □ Smrtna kosa. Umrla je ga. Marija Cutul, roj. Bartoletti. Dobro in usmiljeno je bilo njeno srce, plemenita njena duša. Danes v petek ob 16 jo pokopljejo na frančiškanskem pokopališču v Pobrežju. Trajen ji spomini Žalujočim naše sožaljel □ Avtomobilisti v škripcih. Krasno vreme vabi avtomobiliste na ceste, med njimi tudi take, ki še nimajo novih šoferskih izkaznic, ki se morajo obnavljati vsako leto ter stanejo lepe dinarčke. V svrho kontrole je napravila policija racijo. Zaplenili so nič manj kakor 50 starih šoferskih izkaznic ter s tem odvzeli lastnikom avtomobilov možnost uporabe vozila, dokler si ne bodo nabavili novih izkaznic. □ Še nekaj korektnr. Prostor pred glavnim kolodvorom se je že lepo preuredil, vendar bi bile v znatnejšo olepšavo še nekatere korekture. Na severni polovici bi kazalo obrezati živo mejo, ker bi se grmičevje tudi lepše razraslo. Na južni strani pa bi bilo morda primerno, ako bi se odstranila drevesa, ker bi se v tem slučaju potnikom odprl pogled naravnost na Aleksandrovo cesto. Celje 0 Hišo okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v kateri se nahajajo uradni prostori, bodo aačeli renovirati. Hiša bo dobila novo fasado in novo streho. Pozneje bodo popravili tudi sosednjo stanovanjsko hišo, tudi last OUZD. — Tudi hotel »Evropa« prenavljajo in bo dobil v notranjosti in zunanjosti novo lice. 0 Umrli so; Dimitrijevič Radivoje, 7 mesecev, sin kapetana, Hrib sv. Jožefa; Pelko Albertina, 57 let, kočarica iz Rogaške Slatine, io Frece Jožefa, 68 let, občinska reva iz Planine pri Sevnici. Zadnji dve sta umrli v bolnišnici. N. V m. p. 0 NesTeče. Ivana Babšeka, 24 letnega delavca iz Hrenove pri Novi cerkvi, je zgrabila cirkularka za levo roko in mu odrezala dva prsta. — Kuhar Martin, 35 letni tesar iz Nove Štifte, je pred dnevi padel v gozdu in si zlomil desno nogo. — Ferjamc Antonija, 39 letna žena viničarja iz šmihela pni Sladki gori, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Fugina Angela, 21 letna hči posestnika iz Gor. Gru-šovelij, je v gozdu padla in si zlomila desno roko. — Ribič Milan, 49 letni čuvaj v kamnolomu od Sv. Roka ob Sotli, je v noči od 17. do 18. t. m. padla na tračnicah in si zlomila levo roko. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.' 0 Obiščite koncert Jugoslovanskega аШ)Њт-skega pevskega zbora iz Zemuna, ki bo danes oib 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Gostje prispejo v Celje z vlakom iz Zidanega moeta ob 16.08 in bo sprejem na kolodvoru. Vstopnice eo v predprodaji v knjigarni Goričar nasl. 0 Redna seja mestnega občinskega eveta oeIrskega bo drevi ob 6. Na dnevnem redu ao poročila odsekov. 0 Izgube. V ponedeljek je bila ob 7.30 od Jurčičeve ulice čez Vodnikovo in Kralja Petra ceete izgubljena črna usnjata denarnica, vsebujoča manjšo vsoto denarja in nekaj drobnarije. — V sred« od 8 do 9 so bile od Gubčeve ulice do Cankarjev« ceste izgubljene črne usnjate rokavice, vredne 10в dinarjev, Trbovlje Občni zbori. Kmetijska podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo zjutraj v osnovni šoli v Trbovljah; Zadružna elektrarna pa ▼ četrtek popoldne ob 4 v Sokolskem doma, Visoke trošarine. Tukajšnja cementarna plačuje po novem trošarino na cement in sicer predno ga odda na vlak. Ker se je začela gradbena sezona, gre dosti tega gradiva v promet. Zato se nabere trošarine dnevno 30 do 50 tisoč Din. V enem tednu je bilo plačano vsega skupaj celo 400.000 Din. Ta denar se zbirđ v državni gradbeni fond, ki naj zmanjša brezposelnost. Vsote so velike, zato se bo dalo kaj izdatnega napraviti. Kulturni obzornik Ivan Cankar: Zbrani spisi, XVII. zv. Izdaja celotnega dela Ivana Cankarja se bliža rvojemu koncu. Danes imamo pred eeboj že sedemnajsti zvezek, ki vsebuje poleg nekaj črtic tri povesti: Milan in Milena, Moje življenje in Grešnika Lenarta. To so tri avtobiografske umetnine, iz katerih ne izvemo samo nekaj realnih dogodkov iz Cankarjevega življenja, ampak vidimo tudi tiste metafizične smernice, ki so ga oblikovale in vodile. Cankar je v našem slovstvu pa sploh v duhovnem razvoiu našega naroda v novejši dobi najizrazitejši glasnik idealizma, ki je v bistvenem nasprotju tako z materialističnim gledanjem »rodoljubarske« generacije Cankarjeve dobe, ki je svoje egoistične nagone skrivala za krinko raznih vzvišenih »izmov« — kakor ludi z onim »stvarnim« gledanjem na svet, • katerim se ponaša naša sodobna družba, ki pa ni nič manj materialistično: edina razlika s prejšnjo dobo je v lem. da si sodobni človek v tem pogledu ne nadeva nobene krinke. Cankar se nam zlasti v teh svojih umetninah samoopisovanja svojega življenja v najbolj značilnih potezah pokaže kot največji duševni borec za idealistični življenjski nazor, kar jih pozna naš narod v pisani beeedi; tudi v teh svojih samoizpovedih išče odgovora na osnovni problem svojega iivljenja, živlienja svojega naroda, življenja človeka sploh: odkod neutajljlvi prepad med dušo in teleaom, med plemenitim stremljenjem in podlim ravnanjem, mcNarod«, hoče velikega Stavijskega i imeli tasi in ga nikomur ne odstopi, ker je zanj j najbolj primeren. Pa se mi je lepo zdelo, da hoče I ^Slovencu* odstopiti nekega malega Slaviskiča, ki mu pa pisatelj v »Slov. Narodu* ne va imena. Ker bo »Slovenec* gotovo hotel imeti ime tega Stavi- | s kiča, ga bo moral oni gospod v »Slov. Narodu* ie imenovati, če noče ostati šolobarda, ki obljublja nekaj, česar ne ve. Gospod, le odkrilo vse popišite, saj sem tudi jaz odkrito popisni zadevo iz predmestja, ker je »Slov. Narod* ni hotel. — Antisla-viskij. Vlom v Krškem Krško, 18. aprila. V noči od 14. na 15. t. m. je bilo vlomljeno v železno blagajno ter iz nje ukrndeno 700 Din gotovine in to je že drugi vlom v teku enega leta. Prvi vlorm je bn za binkošti v letu 1033. A obakrat je bil vtomileč še dosti pošten, ker je vzel le samo po 700 Din, četudi je bilo še drugega denarja v blagajni, a se ga ni dotaknil. Prepričani smo, da pride vlomilec kmalu pod ključ. Koledar Petek, 20. aprila: Neža Montepulčanska, de- vica. Osebne vesti = Nevarno je obolel konzistorijalni svetnik in slovenski skladatelj g. p. Hugolin Sattner. Priporočamo ga vsem v iskreno molitev, zlasti duhovnim sob r atom. = Proiesorski izpit sta pred državno komisijo v Ljubljani iz skupine narodni jezik napravila prof. Vinko K o š a k in prof. Janko Jurančič, ki oba poučujeta na srednji tehnični šoli. Iskrene čestitke! Sece iu živci vacu,{e> ueškodlfii/a Uova Ua$>. Najplemenitejša od kofeina oproifiena zrnata kava, to je kava Hag. Celo nervozni in na srcu bolni jo smejo brez premisleka piti. narodna manjšina na Koroškem iste pravice, ki jih uživajo Nemci v naši državi. O borbah za Koroško in sedanjem stanju tega vprašanja je poročal gosp. Štaudeger. Nato so bila prebrana in sprejeta pravila »Legije koroških borcev«. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se izvoli za častnega predsednika naš narodni general Maje ter. Predsednik je nato ob največjem navdušenju zbranih borcev zaključil sestanek s pozivom na vztrajno delo, da se zberejo v legijo vsi borci za koroško etvar po celi državi in bo čimprej mogoče kaj storiti v prid naših zatiranih bratov na Koroškem. ^^ Sezona se pričenja 1. msja. ЧИВНш 1400 Din Vas stane 20 dnevno ^^^^ zdravljenje v Radencih (maj, junij, september) stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (R6ntgen, analiza seči), vključno vse takse. Posebno važno za bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, kamenčkov, pri zaostajanju sečne kisline i. t. d. Zahtevajte kopa-liščne prospekte! Slatina Radenci, Slovenija. Ostale vesti — Francoski gozdarji pridejo v naše kraje. Konec tega meseca pride v našo državo skupina 50 francoskih gozidarjev. Ostali bodo pri nas 16 dni. Naše ministrstvo za gozdove in rudnike je izdelalo program njihove ekskurzije. Francoski gozdarji si bodo prve dni ogledali slovenske gozdove, nakar se bodo podali v slavonske gozdove, potem pa še v bosanske. Nato se bodo mudili nekaj dni še v našem Primorju. Prijateljske veri med našimi in francoskimi gozdarji se bodo s to ekskurzijo še bolj utrdile. Poskrbljeno je povsod, da bodo francoski gozdarji v polni meri občutili našo gostoljubnost. — Vandaiizem v Vodicah. Poročali smo o van-dalizmu v Vodicah, kjer so neznani zlikovci ponoči pomazali več hiš s črno barvo, nalili v vodnjak petrolej, poškodovali sadno drevje itd. Kljub vestnemu poizvedovanju pa dozdaj ie niso mogli izslediti zlobnih poškodovalcev tuie lastnine. — Lov občine Gozd pri Kamnika so na javni licitaciji prevzeli trije kamniški lovci za 2850 Din. — Drzna tatvina. V Lazah v Tuhinjski dolini je trgovec Lojze Pibernik opazil, da ponoči nekdo obiskuje njegovo trgovino in mu odnaša vsakovrstno blago. Zmanjkal mu je zaboj sladkorja, pomaranče, blago itd. Vsi varnostni ukrepi niso nič pomagali. Oblast je izvršila nekaj preiskav, vendar pa dozdaj še brez uspeha. Tatvine pa so zdai le prenehale. — Jezerski prelaz je zopet odprt za avtomobilski promet. — Telefonski imenik. Dravsko ravnateljstvo pošte in telegrafa razglaša, da je izšel nov uradni telefonski imenik dravske banovine za leto 1934. Nabavna cena 10 Din. Dobi se pri vseh večjih poštah. — še 11 dni, pa gremo pit rogaško slatino k izviru — v Rogaško Slatino, kjer velja v času od t. maja do 15. junija popolna 20 dnevna oskrba Din 1000 in Din 1200. Prospekte in cenik dobite pri upravi zdravilišča ali pri »Putniku«. — Smrtna nesreča. V torek zvečer je padel na znane klancu Bobovku pred Brezjami s kolesa 35 letni zidar Janez Roblek z Brezij. Dobil je nevarne poškodbe na glavi ter notranje poškodbe. Nezavestnega so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je včeraj zjutraj kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl. Pokojnik zapušča ženo in tri otroke. Blag mu bodi spomin! — Odbor za proslavo 20 letnice skopljanskih dijaških čet iz leta 1914—1915 razpisuje natečaj za izdelavo idejnih skic za spomenik dijak om-bojev-nikom skopljanskih dijaških čet, ki so sodelovali v borbah za osvoboditev in zedinjenje od leta 1914 do 1918. Rok izročitve idejnih skic za la spomenik je 1. junij. Za ta spomenik je predviden znesek 500.000 Din. Spomenik bo postavljen v Skoplju. Žiri sestavljajo gg.: Mihailo Živ&nčevič, narodni poslanec in podpredsednik odbora Za proslavo; Josif Mihailovič, arhitekt in predsednik sko pijanske občine; Živoraid Nastasijevič, akademski slikar; Velj-ko Stanojevič, akademski slikar; Aleksander Si-mič, inženjer; Predrag Karalič, profesor in književnik; Miroslav Krejčik, arhitekt; Proka Bajič, inženjer; Mihailo Živanič, pravni svetnik francosko-srbske banke; Dragiša Erakovič, inšpektor Narodne banke. Zgodovina teh dijakov-bojevnikov kakor tudi bližnji pogoji za sodelovanje na tem natečaju se dobijo pri tajniku odbore ca proslavo, g. Stanku Jovamoviču, uradniku ministrstva za promet, Uprava pošte m telegrafa, Belgrad, telefon 22-212 in 24-082. — Od veselja umrla, ko je zagledala svoja sinova. V vasi Bajni ok pri Somboru je izzvala veliko sočutje smrt vdove Tome Anišič, ki je umrla od veselja, ko je zagledala po dolgem času svoja dva sinova. Oba njena sinova sta duhovnika in stalno živita v inozemstvu. Le redkokdaj sta mogla priti obiskat svojo mater. Te dni pa sta oba skupaj nenadoma prišla v Bajmok. Starka ju že več let ni videla in je bila njunega prihoda tako vesela, da jo je od prevelikega razburjenja zadela srčna kap in je nekaj minut zatem umrla. — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice f oskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. o izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabL — Po dvajsetih letih iz ruskega ujetništva. Tc dni se jc vrnil v Rumo na Hrvatskem iz ruskega ujetnižtva brat tamkajšnjega trgovca Marko Heit-ler. Heitler je v začetku vojne služil pri 28. domobranskem polku tn je bil v Srbiji ranjen. Ko si je opomogel, so ga poslali na rusko fronto, kjer je bil ujet. Njegovi svojci so dobili od vojaških oblasti obvestilo, da je padel in so se že sprijaznili s to mislijo. Lepega dne pa je dobil njegov brat v Rumi pismo, v katerem mu Marko sporoča, da je živ in zdrav in da se je oženil. Brat je poskusil z njim priti v pismeno zvezo, pa se mu ni posrečilo. Heit-lerju je bilo za povratek v domače kraje precej nerodno, ker je izgubil vse svoje dokumente in ga Rusi zaradi tega niso pustili ven. Šele po dolgotrajnih intervencijah pri jugoslovanskem poslaništvu v Ženevi in pri mednarodnem Rdečem križu se mu je posrečilo, da ei je izposloval dovoljenje za pot domov. Ko je prispel v Maribor, se je od ganotja razjokal. Doma je od vsej svojcev našel živega samo še brata, vsi drugi so že pomrli. _Se-| daj poskuša Heitler dobiti dovoljenje potovanja v Jugoslavijo še za svojo ženo. Ko je odšel v vojno, še ni bil star 26 let, sedaj pa jih je že 45. — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi ie vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in tzrec- j no le Radensko slatino. — Hitri računar. Dober in zanesljiv prl-i pomoček za hiter in točen proračun obresti, I diskontov, provizij, popustov, doklad, kalkulacij, dalje za različna množenja in razdelitev letnih obresti, najemnin, plač po mesecih in letih. Uredil in sestavil Lovro Novak, Ljubljana 1932. Hitri računar je sestavljen iz samih računskih ključev. Vsak kljnč je tiskan na posebni strani in natančno označen za kateri odstotek je uporabljiv. Z nspe-hom ga bodo torej rabili vsi oni, ki imajo opraviti s sestavo ali kontrolo račnnov. Ko boš enkrat poznal sestavo in način računov tega »Računarja« do vseh podrobnosti, ti ne bodo delali razni računski izvlečki bank in hranilnic, trgovske bilance, diskonti in obresti nikakih preglavic. Delo se bo izvršilo v najkrajšem času točno in brez dolgega preračunavanja. Knjiga obsega 253 strani in stane nevezana 60 Din. Naročiš jo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri slabosti je naravna »Franc Josefova« voda priietno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Radeče Vroče poletje vabi marsikoga izza mestnih zidov na deželo. Večinoma pa vsi družineki očetje stokajo, da so letovišča predraga in ei zaradi krize ne morejo privoščiti počitka na deželi. In vendar je v Sloveniji mnogo kraiev, kjer si more za nizko ceno privoščiti letovišče tudi nepremožen meščan. I Radeče imajo krasno okolico, vso v gozdih. Zebnik, Svibno, Jagnjenice, Hotemež, vsi ti kraji nudijo krasne izlete. V Radečah imamo velik hotel, kjer se dobi po nizkih cenah okusna domača hrana, sobe i s solnčno lego in prvovrstno postrežbo. Za tiste, ki hočejo komfort, je tudi preskrbljeno. Kdor se boji kopanja v Savi ali Sapoti, ima kopalne sobe v hotelu, rri nas je pošta, brzojav, telefon, železniška postaja, avtobus od postaje Zidani most, mnogo trgovin in obrtnikov in gostiln. Pridite torej tudi v naš kraj pogledat in srkat čist hribovski zrak; za turiste je blizu na Kum, Lisco, Sv. Juiii pod Ku-mom, Celovnik, Kozje, Kopitnik. Cerkveni vestnih petek Stolna kongregaclja Marijine*« varst' i 20. t. ш. popoldne ob 5 redni shod. a varstva ima danes v T>t. P. Roman Tomfnec, O. F. M.: Skozi tri države Bilo je v prvih dneh februarja, ko me nekega lepega dne doleti sporočilo, naj prevzamem misijon v Holandiji med našimi slovenskimi izseljenci. Umevno je, da sem bil vesel, zakaj stara pesem pravi: »Komur Bog hoče posebno milost izkazati, tega blagovoli v široki svet poslati.. .< široki sveit: saj to je pesem, ki globoko т vsakem človeškem ercu žubori, pripeva in hrepenenje budi. Tako sem dne 15. februarja odšel iz Ljubljane preko Jesenic in Solnograda v Monakovo. Prav tiste dni je Avstrija doživljala strahotno bratomorno vojno in v Avstriji je vse vrelo — tako, da štiri ure pred odhodom vlaka nisem vedel, je-li proga odprta ali ne, če niso morda prišle kake nove naredbe in poostrena obmejna kontrola. Že so mi svetovali, naj potujem rajši preko Italije, Francije in Belgije, vendar se nisem mogel za to odločiti, in ni mi bilo žal. Ves čas do Monakovega je vožnja potekla skrajno mirno, potnikov je bilo seveda primeroma malo, smo pa zato potovali tem bolj udobno. Ko pride avstrijski obmejni organ in potrka na vrata spalnega voza, sem enostavno prijel za rokav redovne obleke in mu ga pokazal skozi špranjo, ko je videl ta krotki odgovor in ko sem pristavil: \Vissen Sie, ich bin ein Franziskaner — se je mož nasmejal, salutiral in šel dalje, ne da bi se brigal za moje kovčke; potem je bil vee čas mir notri do pol 7 zjutraj, ko srno se ustavili v Solnogradu. In tu. ko sem se resnično bal, da bo spričo napetosti med Nemčijo in Avstrijo temeljita kontrola, se je ponovila ista igra. Nemški kontrolni organ je prav lako skrajno vljudno pozdravil, in ko sem mu hotel odpreti vrata, je Be vljudno pristavil: »Oospod pater, saj ni putrebno.i Ob pol 8 smo bili v Mo-nakovem. Prelepi spomini! In zanimivi na vso moč, zakaj prav pred desetimi leti sem bil doživel oni Hitlerjev puč z generalom Ludendorfom na čelu, ko je v prvih dneh novembra padlo pet minut od našega samostana 13 žrtev. Potem smo imeli kot spomin na ta pohod blizu pol leta na gotovih važnih postojankah mesta razpostavljene španske jezdece; na univerzo pa skozi 10 dni nihče ni smel v redovni obleki. Neki benediktinski klerik, ki je menil, da ta naredba predstojnikov ni tako važna, je prišel v redovni obleki na univerzo, po stopnicah mu ni bilo treba več hoditi, zakaj krepke roke hitlerijansko nadahnjenih študentov so mu pomagale kar preko ograje. Nekega profesorja estetike, dr. Hubra, ld je za spoznanje jecljal in je jecljaje izrekel mnenje, da je univerza po njegovem za druge stvari, ko za viharna razpravljanja o narodnostnih načelih, so pobili dobesedno ua tla. Ko sem videl kri, 6em tekel po bližnjega policista. Le-ta me je kaj kratko zavrnil: Akademischer Boden, mein Herr! — Darf nfchtl Akademska tla. Ne smem. Tudi prav, sem si mislil, in ti fant ne praskaj, kjer te ne srbi. Razumljivo je, da sem bil močno radoveden, kako je po desetih letih ista s&ruja Nemčijo preuredila, ko je prevzela vodstvo vse države v močne roke. Na kolodvoru me je predvsem zavzelo, ko sem videl napise na posameznih izhodih, ki so izrekali dobrodošlice delavcem iz Severne Nemčije, ko so prav tiste dni prihajali vlaki z desettisoči delavcev v Bavarske gore. Prvič je marsikdo videl lepoto zasneženih gorii in prišel v stik s katoliškimi gorjanci. Bral sem kasneje vtise teh Severjanov in moram reči, da ni bila napatna Ideja prav preproste plasti naroda zbližati ne p6tem banketov, ara-pnk pOtem preprostih in zdravih počitnic. V mestu samem isti red, isti mir kot pred leti in tudi ista snaga in čistota. Prvo, kar me je pre-aeootilo, so bili tako svaai rumeni plakati nacio- nalno socialističnega tiska, ki prinašajo vsakih nekaj ur najnovejša poročila in so nalepljena na posebnih deskah ob močno prometnih križiščih. Ob pol 7 sem bil v Solnogradu in vladal je tam popoln red in mir. Ob pol 9 vidim v Monakovem sveže nalepljene oglase, da so v Solnogradu proge razdrte, posamezni vlaki iztirjeni itd. Tukaj je bila pač tiha želja mati novic brez podlage ... Feldherrnhalle. Zaključek prekrasne, edinstvene Ludovikove cesto. Tam so pred desetimi leti padle prve žrtve novega pokreta, danes stoji tam na kamenitem podstnvku desno od obeh levov bronast orel, v sredini lovorjevega venca kljukast križ. Pod tem simbolom dva vojaka stražarja s puško in nasajenim bajonetom. Mimoidoči pozdravljajo z dvignjeno desnico, spomin padlih žrtev. Namenoma sem postal nekoliko vstran, da opazujem mimoidoče. Padlo mi je v oči, da je povečinoma damski svet dvigal desnico... Čustvo ali igra? Ne vem. Odtod sem odšel v pinakoteko, da preživim tam med starimi mojstri nekaj čudovitih trenutkov, polnih lepote in spominov. V spodnji dvorani je razstavil pravkar Julius Diez zbirko perorisb, vmes mi je ostala v spominu zlasti serija: Slehernik. Osmero perorisb močne vsebine, naslovni list predstavlja zvon in s kembljem udarja kot zvonar smrt sama, ki plava na ogromnih krilih In kliče noč in dan, dan in noč bankirje in delavce, preproste in mogočne tega sveta pred sodni stol. Po izložbah fototrgovin opazim slike pravkar minulega pustnega obhoda. Nekaj slik ni jasnih. Po obedu, ko se razgovarjam s prijatelji, sobrati p. Rafaelom dr. Bauer, bivši glavni vodja katoliškega radija, zatem p. Erhardom dr. Schlund, sodelavec pri vzornem konkordatn med Vatikanom in bivšo Bavarsko, ki ga je ustvaril tedanji nuncij kardinal Pacelli, mi razlože pomen teh nenavadnih prizorov. Zakaj pustni pohod ni bil prepuščen fantaziji bohemov ic Schwubiaoa. temveč je Uil ua- Ljubljana I Materinska prodava v operi. Se dva doi imate čaa. da m pr,-skrbite vstopnic« v predprodaji v unionski trs fikt. Zanimanje za prireditev se stopnjuje in utegne zadnji dan vstopnic zmanjkati. Spored letošnje proslave jt- tuko pester in bogat, redi v nedeljo 22. t. m. ob 9.30 v gostilni »Na Koroškem« predavanje »Problem narodnih manjšin in Julijska Krajina«. — Občni zbor kamniške podružnice SPD bo dne 27. t. m. v čitalnici. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Petek. 20. aprila: Ob IS KONEC POTI. Dijaška predstava Globoko inižane cene od 5 do 14 Din. Soboto. 21. aprila: GOSPODA GLEMBAJEVI. Izven. Znižane cene od fi do 20 Din. Nedelja, 22. aprila: GOSPODIČNA. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. OPERA (Začetek ob 20) Petek, 20. aprila: SIMFONIČNI KONCERT skladb dr A. Dvoraka v Unionu. Sobota, 21. aprila: KNEZ IGOR. Red C. Nedelja. 22. aprila: Ob K, PROSLAVA MATERINSKEGA DNE. Izven. Ob 20 PLES V SAVOjU. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 20. aprila: Zaprto. Sobota. 21. aprila: HOK1JSPOKUS. Red C. Znižane cene. Nedelja. 22. aprila: Ob 13 JURCEK. Globoko znižane cene od 13 Din navzdol. rekovan in političen. Mir Evrope in zraven voz Francijo z neštetimi topovi in še Anglija ter Amerika z miroljubnimi križarkami, take in podobne stvari je nazoruo kazal pustni obhod. Razmerje med cerkvijo in državo je delikatno vprašanje in vrhunci bi se kaj kmalu zedinili. da ni vmesnih ovir, ki jemljejo v zakup modrost, poštenost, narodnost, pravico in še marsikaj. Erazem Roterdamski je napisal modro knjigo: Lob der Tor-heit... Popoldne, nekako ob štirih, sedem v vlak, proga Milnchen—Kolu—Aachen. Vlak je direkten, ne ravno močno zaseden, pač pa izredno udoben in snažen. Videti je na prvi pogled, da so ti vozovi delo modernih praktičnih arhitektov, ki znajo uporabiti vsak kotiček smotreno in modro, ne da bi pozabili pri tem na estetiko. Tem vozovom bi vzdel ime: lepa stvarnost. Proti polnoči se vlak izprazni, še trije sedimo v kupoju. Kup časopisov vseh mogočih smeri sem prebral, spati ni moč in tedaj se prične kar po naključju razgovor, ki mi je v resnici dobrodošel. Žena delavca, elektromon-terja, ekromno, vendar okusno oblečena, ki nese svoji mlajši sestri, ki je v Haagu služkinja in ee bo tam poročila, njeno balo, da je to še pokojna mati zapustila in vse oskrbela, če se poroči »ta mala<, da bo lo zanjo. Najstarejša sestra lo zadnjo voljo izvršuje. Tedaj zvem, da je mož brezposeln, sledi vprašanje, kako žive in izvem, da ima tri otroke, da mož dobi brezposelno redno podporo tedensko 7.50 M, da je ona šivilja in da za silo že gre. Za otroke seveda vse sama napravi, sama šiva, sama plete, vse. Protestanlinja je, ko tudi o tem govoriva, z majhno rdečico prizna, da je postala bolj površna in da otroke redno pošlje k službi božji, sama pa kar ne utegne. Potem prideva še nn stanovanje, da ima dvn sobi in kuhinjo in da Je zelo drago, zlasti, ker mora še vodo nositi po stopnicah. Ben Akiba pravi: Nič novega pod soncem... Električna zena" v Piranu Žarke izžareva v spanju, a za lo sama ne ve Buči, buči morje... Koga ne bi zvabil ta pogled na ogromni prekooceanski parnik, zasidran v novi luki v Cherhourgu? Mi sicer še nimamo tako ogromnih parnikov, imamo pa morje, svoje sinje morje adrijansko. Ne pozabite na izlet »Jadranske straže« in na »jadranski teden«! Trochi - brezdomec. hi zaman Irka na vrata Ana Morano, »električna žena« iz Pirana. Piran, staro mesteoe ob zapadni istrski obali, postaja slavno. Piran ima »električno ženo«! To je Ana Monaro, ki leži v bolnišnici ln ki ponoči izžareva čudne žarke, ki odskakujejo od njenega telesa kakor električne iskre! Ana Monaro je stara 42 let in je žena istrskega ribiča Rudolfa, ki se je priselil v Piran iz Kopra. Že mnogo let jo tlači naduha. V bolnišnico se je prišla zdravit, ker jo je doma dušilo. Navadno je samo spala v bolnišnici in podnevi je šla opravljat domov hišna dela. Ima šest otrok. V njeni rodbini ni nikakih posebnih bolezni, tndi ona ne kaže znakov nikake drugo bolezni razen znakov naduhe; ni nervozna ne histerična. V bolnišnico je prišla pred dvema mesecema. Ze prvi večer po prihodu so ostale bolnice opazile na njeni postelji nenavaden pojav. Od trenotka do trenotka se je nad njenimi prsi zabliskala močna svetloba, skoro kakor bi kdo prižgal magnezij, da bi fotografiral. Svetloba je šinila od njenega srca, torej z leve strani prsi, in se v nekaj sekundah takoj razblinila v temo. Njena soseda je preplašena štela čudne pojave in samo v eni noči naštela 27 takšnih prikazni. Seveda se je glas o čudnem dogodku raz-nesel po vsej bolnišnici in tudi sestre so postale pozorne. V začetku niso o tem obvestile načelnika bolnišnice dr. Samba, ker so se zbale, da se jim bo ta posmehoval, češ, da so postale pnč žrtve hipnoze. Prva sestra se je hotela prej sama prepričati, ali čudna žena morda ne slepari in se potvarja. Skrila se je v bližino njene postelje in čakala, da se pojavi čudna luč. In res! Ko je bolnica že nekaj časa spala, in sicer vznak, se je nenadoma zopet zasvetilo od njenega srca. Sestra je z bliskovito naglico odgrnila bolnico, da bi se prepričala, ali morda bolnica ne oddaja te čudne svetlobe s pomočjo kakih aparatov. Vsega tega ni našla. Bolnica je mirno spala, v rokah je se držala molek, dokaz, da je zvečer molila rožni venec. Pozneje so sestre popolnoma ločile posteljo bolnice, da bi še z večjo gotovostjo preprečile vsako potvorbo. Ponoči je bolnica kljub temu zopet »žarela«. Sestre so se konč-odločile, da obveste o vsem tem načelnika dr. Sambo. Še tisti dan je neka bolnica nenadoma zapustila bolnišnico iz strahu pred prikaznijo. Dr. Sambo je resen in izkušen mož in o njem pač ni mogoče trditi, da bi z lahkoto postal žrtev splošne hipnoze. Dne 3. aprila se je zdravnik hotel sam prepričati, koliko je na tej čudni reči resnice. V bližini postelje je čakal od 10 zvečer do 10.30, ko se je nenadoma nad prsi bolnice zabllščalo in je čudna svetloba razsvetlila sobo. Pojav je trajal tri do štiri sekunde, nakar se je luč porazgubila. Bolnica je zdih-nila, kakor da ji nekaj ni bilo prav, a je nato zopet mirno spala dalje. Zdravnik je potrpežljivo čakal in čakal. Ob 11.4 se prikazen ponovi, žena zopet zdihne in se prebudi. Zdravnik jo potolaži in vpraša, kako ee počuti; doda še, da je prišel nadzirat v spalnico. Bolnica odgovori; »Ne počutim se slabo. Zdelo se mi je, kakor da se je prod menoj nekaj zabliskalo. Ze večkrat sem se zbudila s tem vtisom.« Tisto noč bolnica ni več »žarela«. Nekaj dni nato je dr. Sambo še enkrat kontroliral čuden pojav in sicer v navzočnosti še dveh drugih zdravnikov, dr. Ceutenta in dr. Pa-renzana, nadalje fašističnega političnega tajnika, sodnika, nekega učitelja in drugega zasebnika. Večina družbe je ostala pred sobo, da ne bi motili bolnice in je opozorili, da se pripravlja nova kontrola. Dr. Sambo je bil v začetku v zadregi, ker se je bal, da se pojav ne bo ponovil in da se bo sam osmešil, ker je prej zatrjeval, da ni mogoče zanikati dejstev. Bolnica je zaspala že ob 9. Prej je molila in držala v rokah križec. Ob 10.15 je šinila iz njenih prsi močna luč in hipno razsvetlila njeno posteljo, da se je dobro videl tudi obraz speče žene. Kakor bi njeno posteljo obdali sami žarki! V dobrih treh sekundah je bila zopet tema v spalnici. Štirinajst oči je prisostvovalo pojavu, in bi si kdo upal trditi, da so se vsi ti zreli ljudje motili? Vsi navzočni so obstali. Čakali so še pol ure in zopet jih je iznad postelje za trenotek zaslepila nenavadna svetloba. Vsakokrat je bolnica vzdih-nila, kakor da bi jo močna luč motila v spanju. Ko se je pojav v tretje pouovil, so zdravniki zapustili spalnico. Naslednjega dne je prišla bolnico obiskat hčerka. Svoji materi je povedala, kaj se prav za prav z ujo dogaja. Časopisni poročevalci namreč poročajo, da bolnica prej sploh ni vedela, da ponoči od časa do časa »žari«. Ko ji je hčerka vse razodela, se je hudo razburila in zjokala. Naslednjo noč je bolnica zelo slabo spala in prikazen se ni ponovila. Ne samo ves Piran, ne samo vsa Istra, temveč vsa dežela govori o čudnem pojavu in si išče razlago zanj. Kdo bo razrešil to uganko? O bolnici gre glas, da rada moli. Zadnja beseda gre pač izvedencem. Dokler ti ne izrečejo svojega mnenja, pač ne moremo o zadevi soditi; previdnost je vselej na mestu. Dr. Sambo je dejal, da ni mogoče z matematično gotovostjo trditi, da ni pojav v zvezi z zunanjimi činitelji, ki delujejo ob večji aH manjši zavesti bolnice, toda ta verjetnost postaja po njegovem mnenju čedalje manjša. Ta si pa zna pomagati! Zgradil si je neke vrste čoln, in sicer iz konzervnih škatlic. Vijak poganja z rokami s pomočjo posebne priprave. Kriza je pač iznajdljiva! Ni mogoče Zdravnik: »Vi pravite, da imate grozne bolečine; povejti mi, gospa, ali so bolečine ponoči hujše?« Gospa: »Najbrže, gospod doktor, pa z gotovostjo Vam tega ne morem povedati.« Zdravnik: »Zakaj ne?« Gospa: »Ker ponoči vendar spim.« Trocki mora zapustiti Barbizon, kjer se je naselil z dovoljenjem francoske vlade, »v kratkem času«. Tako se glasi policijski ukaz. Vlada mu ni določila natančno roka, v katerem mora zapustiti francoska tla, da bi mu dala s tem priložnost, da si poišče novo bivališče. To ni tako priprosta zadeva! Pomisliti je treba, da je Trocki, še preden se je naselil na Francoskem, zaman prosil najrazličnejše države, da bi mu izkazale gostoljubje. Vse prošnje so bile zavrnjene. Nekatere države so mu celo prepovedale prehod čez svoje ozemlje. Zadnje dni je v vili v Barbizonu, kjer je živel Trocki, silno živahno. Trocki se naglo pripravlja na odhod. Prijatelji in pomočniki ruskega revolucijonarja iščejo zveze na levo in desno s predstavniki vseh mogočih držav, da bi za Trockega izposlovali dovoljenje za bivanje. Širijo se vesti, da bo Trocki odpotoval v Južno Ameriko; tam mu vlade meuda ne bodo delale posebnih sitnosti. Še pred nekaj desetletji je bila Koreja v ospredju svetovnih interesov. Sodaj je postalo mirno v deželi »jutranje tišine«. Japoncem kot novim gospodarjem dežele je treba priznati, da so mnogo storili za njen procvit. Po najnovejših podatkih šteje dežela nad 20 milijonov prebivalcev, od katerih jih je pol milijona Japoncev in nekaj desettisočev tujcev. Koreja (japonsko Šosen imenovana) ima 4 mesta z nad 100.000 prebivalcev. Veliko bogastvo na zlatu, železu, antracitu in grafitu vodi deželo vedno k večjemu blagostanju. Poljedelstvo, trgovina in obrt se razvijata z izredno naglico. Po uradnih japonskih podatkih znaša število katoliških vernikov na Koreji 66.628, v resnici pa je bilo že leta 1931. v pravi Koreji 108.363 katoličanov. Najboljše podatke o številu katoličanov na Koreji in o stanju katolicizma sploh nam je podal misijonar, ki živi sredi tega ljudstva in ki od blizu spoznava razmere. To je misijonski škof Bonifacij Sauer, apostolski vikar v Won-sanu, kjer imajo bavarski benediktinci svojo slovečo naselbino. Misijonski škof je poslal svetemu očetu običajno vsakoletno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče podrobnosti: Pet japonskih misijonskih škofij, vključno z Mandžurijo -Yenki, je imelo sredi 1. 1932. 127.643 katoličanov, torej znaša letni prirast nad 6.600 vernikov. Po vsej Koreji je opažati znake novega življenja, tako v gospodarskem in tudi v misijonskem pogledu. Posebno v starejših vikariatih so z veliko vnemo podpira vzgoja domačega kle. ra. Tam je že danes v misijonskem delu 89 misijonarjev-domajinov in njihovo število se bo v naslednjem desetletju vsaj podvojilo. V treh duhovnih semeniščih je 64 ho-goslovcev, v malih semeniščih 194 dijakov. V šolah in posebno pri oskrbi bolnikov de-' luje 160 domačih iu 63 tujih sester redovnic. Trocki je živel v svoji vili pod strogim nadzorstvom svojih prijateljev. Ti so ga namreč varovali pred morebitnim atentatom. Osebe, ki so prihajale k njemu, so natančno preiskali. Trocki namreč živi v večnem strahu, da ga bodo Stalinovi boljševiki ubilL Ta strah mu je prešel že v kri. Zakaj je moral Trocki zapustiti Francijo? Prejšnja vlada mu je dala dovoljenje za bivanje pod pogojem, da opusti politično delovanje. Trocki je to obljubil, a obljube ni držal. Ostal je revolucijonar. Pripravljal je vee potrebno za ustanovitev takozvane IV. Internacionale. V ta namen je menda izdajal revolucijonarni list »Bulletin de TOposition«, ki so ga menda tajno tiskali in širili po Franciji. Policija preiskuje to zar devo in išče sokrivce. Vila v Barbizonu, kjer je Trocki bival več mesecev. Oba bededlktlnska misijona v Wonsanu in Yenkl imata tudi razveseljivo število domačih in evropskih redovnih bratov (40 po številu). Razmere v vikariatu Wonsan so prav razveseljive, saj pride na vsakega aktivnega misijonarja 88 krstov zdravih odraslih. Posebno veliko število krstov je v Wonsanu samem, kjer imamo dve lepo uspevajoči šoli, in v bližnji in daljni okolici opatije Tokwon. Ti veliki uspehi imajo svoj vzrok v tem, ker so misijoni v pokrajini, kjer še prej niso delovali misijonarji. V drugih vikariatih bi pa lahko razlagali lepe uspehe — tako pripominja škof —, s tem, da iščejo dobre in plemenite duše oporo proti vedno bolj se razširjajočim idejam boljševizma. Japonska vlada je misljonom na Koreji, kljub močnemu nacionalističnemu valu, ki se je razširil po vsej Japonski, vseskozi prijazna. Ona upošteva stari benediktinski rek: ora et labora! Posebno je naklonjen korejskim misijonom generalni guverner Koreje, general Ugaki, ki je dal svojega sina v šolo marianistov v Tokiju in s tem javno pokazal visoko spoštovanje katoliških misijonov. (Fides.) Od politike do športa Poljska vlada je odrekla potni list športnikom, ki so hoteli na nogometno tekmo v Češkoslovaško. »Češke Slovo« poroča, da je Zveza češkoslovaških častnikov odpovedala svoj izlet na Poljsko, ko je zvedela za ta korak poljske vlade. Katoliški »Lidove listy« so mnenja, da je sklep poljske vlade hud pregrešek prnt.i mednarodnim športnim pravilom in proti športnemu gentlemanstvu. da je to nenavaden čin oelo med sovražnima državama. Dollfuss med svojimi kmeti v Gradcn. Nemški listi poročajo, da je nekdo pred začetkom njegovega govora vrgel bombo. Ta je napravila samo etvaruo škodo. Razcvit misijonslva v deželi jutranje tišine к°геp°d japonsko oblastjo Gospodarstvo Nova uredba o poštni in brzojavni službi V »Službenih novinah« je izšla uredba o organizaciji pošlno-brzojavne-teleionske službe. Ta uredba določa ministrstvo za vrhovno upravno in nadzorstveno oblast, ki jo izvršuje prometni minister neposredno in s posredovanjem uprave pošt ia br zojava, ki se ustanovi v ministrstvu kot posebna upravna euota. Uprava pošt in brzojava se deli na pet oddelkov: I. splošni ima dva odseka: osebni in administrativno-pravni z arhivom; 2. poštni oddelek ima dva odseka: odsek za poštno službo in odsek za pošta i promet; 3. brzojavno-telelonski oddelek zopet dva odseka: odsek za brzojavno in telefonsko službo in tehnični odsek; 4. ekonomski oddelek: odsek za nabave in statistični odsek; 5. kontrolni oddelek: kontrolni odsek in odsek za mednarodno obračunavanje. Oddelke vodijo načelniki, odseke pa šefi odsekov. Delokrog pa bo predpisa* oddelkom in odsekom s pravilnikom. Cl. 7 govori o delu specialnega računovodstva in blagajne, kar bo določil poseben pravilnik. Nadalje imamo še potrebno šlevilo višjih svet-nikov za inšpekcijsko službo. Ustanavlja se iz uradnikov poštne uprave poštnobrzojavni svet, katerega delokrog določa ČL 10. O zunanji službi govore a. 11—28. Podobno kot ministrstvo se organizirajo poštna ravnateljstva, ki jih je 8, med njimi ljubljansko, novo ie četi njsko ravnateljstvo, dosedanja Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split in Skoplje pa so ostala. Teritorije bo odredil prometa i minister. Slejkoprej imamo državne in pogodbene pošte. Drž. pošte, brzojavi in telefoni se dele po velikosti prometa v štiri razrede: 1. letni promet nad 1 milii. enot. II. 0.5 — 1 milij., III. 0.1 — 0.5 milij. in IV. pod 0.1 milij. del. enot. Razdelitev pošt, vprašanja pogodbenih pošt in poštarjev bodo urejena s posebnim pravilnikom. Upravnike pošt imenuje minister, za imenovanje upravnikov manjših pošt pa tudi lahko minister pooblasti svojega'pomočnika, oz. ravnatelje. Pri manjših poštah vrše upravniki tudi blagajniško in manjših poštah vrše uprai _ . kakšno drugo službo. Poslovanje v poštah se uredi s posebnim pravilnikom. Poleg carinskih oddelkov obstojajo tudi še po-itno-carinska skladišča, ki se dele v dve vrsti, ki odgovarjata poštam I. in II. reda. Kje se ustanove, Pojasnila glede plačila davkov Na podlagi zakona o neposrednih davkih je finančno mnistrstvo izdalo navodila v svrho enotnega postopka pri pobiranju neposrednih davkov. Na podlagi teh navodil se vrši pobiranje neposrednih davkov pri občinah sauio tedaj, če je dotični občini poverjeno pobiranje in knjiženje neposrednih davkov; v tem primeru se vrši pobiranje in knjiženje nepoeredno, to je davčni obveza-nec ali od njega pooblaščena oseba izroči občini dolžno vsoto davka osebno, občina mu pa plačilo Mttidi v davčni knjižici. Ce občini ni poverjeno jttkranje in knjiženje neposrednih davkov, ali se ta pravica v teku leta vzame, se ne morejo neposredni davki pri njej v nobenem primeru več plačati in jih takšna občina tudi ne sme pobirati. Če vrši knjiženje in pobiranje neposrednega davka davčna uprava sama, bodisi za vse občine ali pa samo za nekatere občine na svojem področju, ee bo pobiranje vršilo neposredno pri sami davčni upravi ali pa s položnico poštne hranilnice. S položnico se plača davek v tistih krajih, kjer je sedež davčue uprave in kjer se nahaja pošta. Ce v sedežu katere občine ni pošte, davek se pa vz-lic temu plača po položnici, smejo davčni obvezanci iz dotične občine plačati davek po poštni položnici na katerikoli pošti ali pa preko občinskih sodišč. Kadar odidejo davčni organi k strankam v evrbo eksekucij-skega izterjanja davka, bo odposlani organ, če je davčni uradnik ali ima pa pooblastilo za prejemanje gotovine, denar sprejel in ga izročil davčni upravi; če pa tega pooblastila nima, bo pustil poštno položnico, da z njo davčni obvezartec poravna davek. Kadar davčni obvezanec na občini ali pa preko pošte, poravna svoj dolg, ustavi eksekucijski organ pri njem eksekucijski postopek. Pri prisilni prodaji popisanih predmetov ee denar od prodaje pošlje davčni upravi takisto po položnici poštne hranilnice. Ponudniku, na katerem je prodaja ostala, mora prisotni davčni organ izpolniti poštno položnico na ime davčnega obve-zanca, čigar lastnina se je prodala, ter na znesek, ki se je s prodajo dosegel. Ce v občini, kjer se prodaja vrši, ni pošte, mora ponudnik, ki je blago kupil, iti na občinsko sodišče z izpolnjeno poštno položnico ter tam denar oddati. Poštne položnice bodo pošiljale davčne uprave davčnim obvezancem v začetku vsakega četrtletja za skupni davek in uslužbenski davek, ki se plača v gotovini vRak mesec, za zemljarino pa v začetku avgusta, odnosno v teku meseca oktobra. Tako poslane položnice se ne bodo smatrale za opomin. Davčnim obvezancem, ki po prejemu položnic ne plačajo davka do roka dospelosti, se bo v tem roku poslala nova položnica, ki velja za opomin. Kadar odpošlje davčna uprava položnice vsem obvezancem v občini, pošlje hkratu občinskemu sodišču tudi pismo in ga opozori, da javno obvesti dnvčne obvezance, da so poštne položnice razposlane in da jih naj davčni obvezanci porabijo za plačilo davka, ker se bo druga položnica, ki jo bo davčna uprava poslala, smatrala za opomin, ter se bodo zanjo zaračunali eksekucijski stroški. Poštna položnica sestoji iz štirih delov. Davčna oprava bo, preden odpošlje te položnice davčnim obvezancem, izpolnila potrebne rubrike. Davčni obvezanci skupnega davka, delodajalci, odnosno osebe, ki so dolžne odtegovati davek po čl. 71 zakona o neposrednih davkih, lahko tudi te davke plačajo po poštni položnici, razen tega morajo pa predložiti mesečne davčne prijave za skupni davek, seznam uslužbenskega davka in sezname obresti in rent. V ta namen jim bodo davčne uprave poslale potrebno število poštnih položnic. Pošiljanje poštnih položnic davčnim obvezancem se vrši po pošti. Ce davčni obvezanec ne poravna davka do roka dospelosti, davčna uprava ni dolžna poslati pismeni opomin, temveč lahko takoj Izvrši popis in si zaračuna stroške za opomin. Z uvedbo plačevanja davka po poštni položnici se ne ukine plačevanje davka neposredno pri davčni upravi. Davčni obvezanci lahko tudi v bodoče vedno plačajo davek neposredno pri davčni upravi. Občinska sodišča so dolžna davčnim obvezancem izpolniti vsak čas poštne položnice, zlasti tedaj, kadar so davčni obvezanci uepismeni. Prav tako so davčni organi dolžni obvestiti povsod in na vsakem kraju davčne obvezance, kako se ravna s poštnimi položnicami in kako se denar oddaja ua pošto. odredi prometni minister in ravnotako predpiše pravilnik. Nadalje obstoje brzojavno-telefonsko-tehnične sekcije, katerih število, sedeže in področja odreja minister, ter poštne avlogaraže, glavna v Belgradu, ostale v mestih, katera odredi minisler Za poslovanje avtogaraž se predpiše poseben pravilnik. Končno imamo še delavnice. Osebje. V poštni itd" službi je določena natančna razdelitev zvanj uradništva po posameznih skupinah in nazivi za uredništvo. Cl. 30 določa, da se smejo diplomiranci Ek. komerc. vis. šole porabiti samo za posle računske in ekonomske stroke. Odstotek ženskega osebja je določen takole: največ jih sme biti po čl. 45/1 ur. zakona 30%, po čl. 45/2 25% in po čl. 45/3 10%. Zvaničniki v službi razen v pisarniški, morejo biti samo moški kot tudi služitelji razen čistilk. Po statistiki za 1931 je znašalo število pri poštah. brzojavih in telefonih zaposlenih žensk 4404 od skupnega števila 12.490 vseh uslužbencev. Cl. 37 določa poleg uradniškega zakona tudi kvalifikacijo za postno itd. službo. Za strok, izobrazbo se osnujejo posebni tečaji, event. stalna ali začasna šola. Postranske prejemke določa pravilnik, ki ga bo izdelal minister sporazumno s finančnim poleg odo-brenia finančnega odbora skupščine. Vrednost natur. stanovanja se odreja po tozadevni že znani uredbi. Uslužbenci dobe službeno obleko. Prehodne odredbe določajo, katera rvanja dobe sedanji uslužbenci. Cl. 45 določa, da se sprejem žensk v službo ustavlja, dokler se število ženskega osebja ne zmanjša pod odstotek, naveden v uredbi. Zvaničniki-ženske lahko izjemoma šc ostanejo v službi. One ženske med zvaničniki, ki imajo kvalifikacijo po čl. 45/1 uradn. zakona, pa polože do uveljavljenja te uredbe predpisani državni strokovni izpit, je izjemoma od čl. 45 te uredbe postaviti za uradnice, kar pa se more izvršiti samo na jx>d-lagi razmerja 30:70 z ozirom na člen, ki določa razmerje ženskih in moških uslužbencev. Dosedanji pravilniki ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo novi uredbi. Kdo dobi ubožno spričevalo? Da bi se ne dogajali nesporazumi glede tolmačenja točke 6, čl. 5 zakona o taksah, ki določa osnovo za osebe, ki se smatrajo v davčnem smislu za siromašne, je davčni oddelek finančnega ministr-1 stva dal tole |x>jasnilo: Za siromašne se smatrajo i one osebe, ki ne plačajo več kot 60 Din neposred-' nega davka na leto, a vdove z več kot 3 mladoletnimi otroci in starešine zadruge z več kot 3 mladoletnimi otroci brez polnoletnih zadrugarjev, če ne plačajo več kot 120 Din neposrednega davka na leto. Bata in helgrajska obrtna zbornica Pišejo nam: »Politika« je prinesla poročilo o aborovanju belgrajskih obrtnikov radi pobijanja šušmarstva. To zborovanje je vodil predsednik bel-grajske Obrtne zbornico in predsednik »Zemeljskega Saveza obrtnih združenj« g. Milan Stojano-vič, ki je skupno z gl. tajnikom Obrtne zibornice g. Dostanijem obrazložil, kaj je beLgrajska Obrtna zbornica napravila za pobijanje šušmarstva. Debata, ki se j nato razvila, je bila zelo burna in belgrajski obrtniki eo se pritoževali, da njihove lastne . institucije za njih nič ne naredijo. Zastopniki po-| sameznih obrtniških panog so izjavili, da je šušmar-| stvo že tako napredovalo, da bodo morali pravi 1 obrtniki v Belgradu svoje delavnice zapreti. Zlasti burna je bila debata radi »Bate«, v kateri j« bilo javno izmeseno, da je ločena obrtna zbornica v Belgradu podpisala smrtno obsodbo čevljarjem, ko je pristala na to, da se da dovoljenje »Bati« za ustanovitev delavnic za popravilo čevljev. V svoji izjavi sicer pravi belgrajska ločena obrtna zbornica, da je dala to dovoljenje po starem, a ne po i novem zakonu; čevljarski mojster Šušakovič je na to odgovoril, da je za čevljarje vseeno, ako jim je odsekala glavo sekira starega ali pa sekira novega ziakona. Očila obrtni zbornici, da bi nikakor ne smela dati tega dovoljenja, ker bi potem imela vsaj čisto vest, da ne figuriira njen podpis na smrtni obsodbi čevljarskega stanu. Posebno razburjenje med obrtniki je vzbudilo tudi dejstvo, da se je celo za Zanatski dom v Belgradu oddalo veliko del šušmarjem in ne pravim mojstrom. Posebno ostri kritiki je bil izpostavljen pri tej priliki predsednik ločene obrtne zbornice g. Stojanovič in je več govornikov zahtevalo, da se naj g. Stojanovič umakne in odloži svoje javne funkcije. Prinašamo gornje poročilo, iz katerega sc vidi, da zave tudi belgrajski obrtniki v težkem položaju, iz katerega si žele izhoda, pa tudi zato, da bodo naši obrtniki uvideli, da je bilo docela pogrešno agitirati »s parclo Bata« v borbi glede sistema ločenih in skupnih zbornic. Dočim ločena obrtna zbornica na sedežu prvega Batovega podjetja ni znala varovati interesov naših najšibke|ših obrtnikov čevljarjev, je na drugi strani zgodovinska resnica, da je ljubljanska zbornica vedno in dosledno nastopala proti »Bati« in da so v tukajšnjem akcijskem odboru za obrambo proti »Bati« bili zastopani poleg obrtnikov i naši trgovci i naši induslru-I ci, kar je dokaz, da se je celotno gospodarstvo Slovenije smatralo živo prizadeto radi »Bate«. Zborovanje belgrajskih obrtnikov je najjasnejši dokaz, da se je z napačnimi sredstvi agitiralo proti skupnim zbornicam. V belgrajekem Icduiku »Narodno blagostanje« piše dr. Bajkič v članku »Pravica do dela« med drugim. da so obrtniki razširjenje nelegalnega dela pri pisovali predvsem vodstvu obrtniških organizacij. Nezadovoljstvo proti g. Stojanoviču, predsedniku Državne zveze obrtnih združenj, ie zavzelo tak obseg, da je izjavil svojo pripravljenost odstopiti. O. Stojanovič ima sicer velike zasluge, toda sedaj mu hoče obrtništvo izraziti nezaujianje. Radikah-zem obrtnikov je zavzel nevaren obseg; g. Stojanovič trdi, da nezadovoljstvo ni prišlo radi neaktivnosti vodstva, ampak radi krize obrti. Dr. Bajkič j>ravi. da se boj proti šušmarjem ne obrača proti revežem, ampak proti kapitalističnemu brezjiravneinu delu, proti trgovcem in indu-slrijcem. Končno pravi dr. Bajkič, da nikoli stroj ne bo zamenjal roke na vsej črti, še manj pa je možno, da roka zamenja stroj. Kakor izgleda to popolnoma logično, je vendar inoj^oče zavreti razvoj, ki izpretninja obrtnike v industrijce in trgovce ter usmeriti tako da ne izzove prevelikih gospodarskih in socialnih j>retres Ijajev. (Op. ur.) Spoti Hermes: Celje V nedeljo oh 15.30 na Hermesn; predtekma ob 14. Nedeljska prvenstvena tekma med gornjima kluboma je dala že dokaj pobude za razmišljanje o prognozah, kakšeu bo izid iste. Tako Hermes še bolj pa Celje rabita nujno točke, ki so tako dragocene za sgurni placement v prvenstveni tabeli. Hermežauom nikakor ne gre v račun, da so morali zadnji dve nodelji prepustiti — z dokajšnjo porcijo smole — po dve točki svojim nasprotnikom, in to še celo nasprotnikom, ki so jih v jesenskem srečanju gladko odpravili. Po pripravah sodeč hoče Hermes v nedeljo popraviti to, kar je dosedaj izgubil. Vsekakor pa želimo, da se nam predstavi g tako igro, ki jo zmore in tudi zna. Celje se tudi resno pripravlja, da potrdi svoj sloves zadnje nedelje, ki ga je dosegel v borbi z Ilirijo, ki si je šele v zadnjih sekundah izvojevala zmago. Lansko srečanje med gornjima kluboma je končalo neodločno z rezultatom 3:8, iz česar se da sklepati, da bo v nedeljo resna tekma in upamo tudi fair borba za zmago, ki je trenutno še povsem negotova. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. V predigri nastopita VSK Triglav tn danee splošno znano izvrstno B moštvo Ilirije, ki je v zadnjem času zaslovela sirom vse naše ožje domovine kot nekak »Wundorteam< Ljubljane. Jugoslavija : Romunija V nedeljo 29. aprila se odigra v Bukarešti izredno važna nogometna tekma med jugoslovansko in romunsko nogometno reprezentanco. Topot ne gre za običajni dvoboj, oziroma nad moč ene ali druge euajstorice, temveč gre za to, katera država bo zpadla, odnosno se bo kvalificirala za svetovno nogometno prvenstvo, ki se vrši meseca maja in junija 1934 v Italiji. To srečanje z Romunijo bo tako važno kot doslej še nobeno. Kajti sedaj je podana možnost, da se tudi naš nogomet uveljavi na najvišjem mednarodnem torišču, na svetovnih prvenstvih. Zato je zelo važno, kako bo sestavljena naša reprezentanca. Kako že večkrat, tako nas tudi ob tej priliki ne bodo zastopale naše najboljše moči. Trenutno ni mogoče sestavit boljše enajstorice, ker so nekateri igralci blesirani. Upajmo pa, da se bo naša reprezentanca vseeno borila do skrajnih mej svojih zmožnosti, da si izvojujc zmago. S to tekmo bo naš nogomet mnogo pridobil ali pa mnogo izgubil. Sedaj si pa še oglejmo enajstorico, v katero so obrnjene oči vseh jugoslovanskih športnikov. Takole izgleda: Glaser—Beloševič, Lukič- Arsenijevič. Ga.ver, Lechner—Giišovič, Vujadinovič, Marjatiovič, Kragič, Kokotovič. Rezerve so: čulič, Matošič, jazbec, Sijioš. | Tekmo bo vodil Belgijčan Langenus, pomožni ] sodnik f>a bo Fabris iz Zagreba. VcSji naše repre- j zentanco sta Simonovič n Pavličevič. Naše moštvo I odpotuje 24. L m. iz Belgrada z ladjo do Turn Se vorina in odtod dalje z železnico. Učite se erawla! Da omogoči SK Ilirija treninge v plavanju tudi nečlanom, priredi v svojem zimskem kofiaiišču javne športne tečaje. V petek, dne 20. aprila se prične tečaj za zvežbaue plavače, v soboto 21. aprila pa za neplavače. Pouk se bo vršil za vsako skupino po dvakrat tedensko redno od 20 do 21. Prijaviti se je pismeno na SK Ilirijo ali pa ustmeno v kopališču, ki je odprto ob ponedeljek, sredah, petkih in sobotah. Moto-sekcija ZSK Hermesa. Po pridobitvi športnega prostora si je od naših klubov prizadeval Hermes, da napravi na svojem športnem prostoru dirkališče. V to svrho je Hermes uporabil večji del svojih dohodkov z namenom, da pripomore našemu kolesarstvu do večjega razmaha. Doslej so klubi prirejali tekme samo po cestah — cestne dirke — danes lahko priredi dirke na ograjenem igriiiču, pri čemer blagajniki lahko računajo na nekaj dohodkov. — Nedavno pa je sklenilo vodstvo ZSK i Hermesa, da ustanovi tudi motociklistično sekcijo, i Pobudo za to so dali nekateri člani in prijatelji ! kluba. Vodstvo je predlog sprejelo in že v nedeljo 22. aprila bo ob 10 dopoldne v gostilni Habian (na- i sproti gostilne Keršič) v Šiški ustanovni občni zbor | moto-sekcije. — Program te nove sekcije je. da se tehnično preuredi dosedanje dirkališče in da se na njem že v bližnji bodočnosti izvedejo molociklistične dirke. — Z delom o preureditvi dirkališča se je pričelo. Vsled tega se pričakuje, da bodo stremljenja Hermesa vsi merodajni podprli. Klub se je že prijavil v članstvo Molo-zvezi kraljevine Jugoslavije. Na občnem zbora nove klubske sekcije se bo določil podroben program, zato so vsi prijatelji motosporta vljudno vabljeni. Želimo ZSK Herinesu tudi na področju motociklistike obilo uspeha. Slnžhe.ne objave LUP (iz seje n. o. dne 18. apr.). Za nedeljo 22. apr. *o določene naslednje nrv. tekme: Alenn :Gorenjc, Slavija:Celje in Ptuj:čSK. Aicni in Gorenjcu se dovoli odigranje tekme na Jesenicah ako se khlba za lo sporazumela. Tekmo Slayija:Celje dobi Slavijo pn r for fnit. Tekmn Pluj:Č5K se prepoveduje, ako isle CŠK ne prijavi pred nedeljo. ČSK se poziva, dn javi ; Ptuju, ako namerava nastopiti. — Na znanje sc vznmejo » tri pr, tekme. Ilirije za prv. tekmo lllr,la:l.orenje ter Gorenjea za prv. tekmo Atena:GorenJo. Prošnja podzv. todnika g. Versela te odpoilje zvezi. — Kaznujejo ie z (dobo 25 Din TKD Aten« radi direktnega dopisovanja i zvezo, SK Slavija in C9K radi neprijar-jnnja prven tekem. — Razpisi Ateno zn štafeto Ljubljano—Cad—LJubljana dne l|>. maja in zn druitveni miting 14. inajo se zavrnejo, ker ue odgovarjajo predpisom. -»veie o podzvezneui gozdnem teku se sporoči SK Iliriji s posebnim dopisom in se jo pozove, da izvrfi zvezni sklep. — /.a 1KD Ateno se čila s pravico takojSnjegu na Stopa atletinja Puterle Anica. - Verificirajo kr prvenstvene tekme IIirijii:Gorenjc z rezultatom 7:0 (2:0) zn Ilirijo in PtujtCelje s rezultatom 6:0 par for falt za Ptnj. Iz odbora za delegiranje nodnikov pH LUP. U prvenstvene tekme dne 22. apr. se delegirajo: ss. Zupun t* !f, n'o Atena.-Goreiijc ,„ pojIV Ш(|шк Versel za tekme Ljubljanska zimsko-sportna podzvezo ima drevi ob 20 v damski sobi kavarne L'niona sejo upravnega odbora Vsi in točno. Kolesarska pod/veza »Ljubljana«. Danes ob 20 redna seja podzveze т posebni sobi pri »Aiuerikancu«. Hodi verifikacij vozačev in nedeljske prireditve Hermcsn udeležba vseh gg. odbornikov obvezna. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob IS latikoallel ski in bazenski trening ze vse članice, k temu treningu morajo prinesti članice vso opremo, klubovo last v svrlio nove razdelitve in pregleda. Ponovno se dalje opozarjajo članice na redno plačevanje članarine. Pri vseh treningih se sprejemajo nove člunice. Smučarski klub Ljubljann. Važen sestanek klubovih tekmovalcev drevi ob IK.30 v klulmvem lokalu v Zvezdi Prosimo, d« se javite vsi in točno. Smuk! ZSK Hermes {kolesarska sekcija). Danes strogo olv vezen sestanek vseh kolesarjev dirkačev radi nedeljske dirke ob 1Ч.ЗД pri Kočarju. Vsi, ki Se niso oddali verifi-knc. legitimacij, nuj iste prineso nu sestanek. Ob 20 sestanek istotam vseli odbornikov; udeležba obvezna — N»- ?oruelna sekcija: Danes od 17 dalje trening тмћ igračev ebokin In l,evi v nedeljo sigurno. * Skok v vUino. Znamko 2 m je nafpreje dosegel amerikanski skakalec Horine in to že pred »tock-holmsko olimpijado, ko je skočil 2.004 m. Dve leti nato je skočil njegov rojak Beeeon ie 2.02 m in šele leta 1924. se je posrečilo Osborne-ju zbolj-šati rekord na 2.03 m. Leta 1931. je postavil Marty s skokom 2.04 m nov rekord in pred kratkim ga je zopet sam zboljšal kar za 3 centimetre. Lep uspeh madjarskega skakalca. Znani madjarski rekorder Bodosi je skočil 2.05 m visoko. To je znamka, ki jo še ni noben Evropejec dosegel. Rezultat pa le ne more biti priznan kot rekord, ker ni bilo ustreženo zahtevanim predpisom. Italijanski lahkoatleti pridejo na Dunaj. Koncem maja pride na Dunaj večja skupina italijanskih visokošolcev-lahkoatletov in sablj«-čev, med katerimi je nekaj prvovrstnih športnikov. To priliko hočejo Avstrijci izrabiti in prirediti lalikoatletski miting v nasledujih disciplinah: 100, 1500, 3000 m in štafeta. — Tudi sabljače hočejo ob tej priliki upreči, češ, da so ravno Italijani oni, ki na tem polju mednarodno nekaj pomenijo. Uspehi japonskih plavačev: 100 m p r o » t o : Toyoda 1:00.8; 200 m prosto: Toyoda 2:13. 400 metrov: Niima 4:52.2; 800 m: Niima 10:16, 100 metrov hrbtno: Isivvarada 1:13.2; 200 m prsno: Aki 2:51.2. Jack Mcdica, izborni plavač in svetovni rekorder, je postavil zojjet nov svetovni rekord na 440 jardov, v cravvlu. Omenjeno progo je namreč preplaval v času 4:46.8 ter je s tem zboljšal stari rekord, ki ga je branil Gilhnla. za skoraj 2 sekundi. Jugoslavija pošlje šest rokoborcev na evropska prvenstva v Rim. To so: Toth (bantam), Mo-goljšek (peresna), Uželac (lahka), Sarinič (vvelter), Janeš (srednja), Gorjanc (težka). Danec Jensen, ki ee je pred nedavnim časom zelo približal svetovnemu rekordu Hnde-moeherja, bo v stockliolinskem centralnem kopališču ponovno naskočil omenjeni rekord. Radio Programi Radio Liubliana г Petek, 20. aprila: M šolskn ura: Kadur zemlja bobni (dr > alter Holiince). I2.tr> PloiSrc. 12.41 Poročila 13 čas plošče. IR Plošče. IS. >0 Izleti zn nedeljo (dr. Hndolf \n drejkal. 10 Francoščina (prof Prezelj). 10.3(1 Predavanje N'iodne odbrune. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Oas, poročita. I .n glasba. Sobota. 21. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila 13 ('um. plošče, tn O gluhonemi deei (Vilko Mnzi). 18.30 Zabavno predavanje: Danilo v Benetkah. 10 Ljudski nauk o dobrem in zlu: Neposredno jedro vesli (dr. Veber). 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Ing) 20 Radijski orkester. 20 4r> Dva mlada harmonikarja v hoju med seboj: Vilibald Jenko iz Grosupelj in Kucler iz Horjula. 21.30 flavta s spremlje-vanjem kitare, izvajata gg. Kalur in lleler. 22 C«s, poročila, lahka glasba. Drugi programi t Petek, 20. aprila. BELGRAD: 20 Zagreb. ZAGRETI: 20. Dueti. 21 Klavirski koncert s sodelovanjem radio orkestra DUNAJ: 17.10 Plošče. 20 Glasba okoli Shakespeare)«. BUDIMPKSTA: 18.23 Violinska glasba. 19.30 Prenos iz opere. MILAN-TRST: 21 Simfonični koncert. RIM: 21 10 Igro. 22 Celo. PRAGA: M.20 1'cslru ura. 2U.30 Iz zgodovine češkega gledališča. VARŠAVA: 20.15 Nacionalna urn iz Monnkovega v proslavo 45-lclniee rojstva Adolfa Hitlerja Sobota, 21. aprila. BELGRAD: 19 Klavir, koncert. 20.20 Narodni večer ZAGREB: 20.1.5 Radio orkester 21 (5 Lahka glasba. DUNAJ: 17.55 Šeherezada Rimskega Korzn-kovo nn ploščah. 19.25 Zabavni koncert, 20.55 La lrnviala prenos Verdijeve opere iz milanske Scale BUDIMPEŠTA: 20 Magnos Miška, opereta, Szirmny. 22.10 fazz VSA ITALIJA: I.a Traviata. — PRAGA: 19.35 Španska glasba. 20.25 Španski slavček. opcreln. Falt. VARŠAVA: 19 50 Orkestr in violinski koncert. 21.00 La Trnviala. KOENIGSBERG. LIPSKO. KOLIN in MONAKOVO: 20 35 La Traviata. Oddaja zakupa restavracije na postaji Zidani most se bo vršila potom licitacije dne 28. maja 1034 pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na vjx>glcd v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Ukinjen carinski oddelek v Otoški dolini. Finančno ministrstvo ie odredilo ukinitev oddelka carinarnice I. reda Rakek v Otoški dolini in mora likvidacijo tega oddelka izvršiti carinaruica v Rakeku v 10 dneh Legitimacije za letošnji zagrebški spomladanski velesejem, ki bo od 28. aprila do 7. maja, so na razjx)lago v uradu ljubljanskega velesejma. Borza Dne 10 aprila 1034 Dipnar Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Ctiriha, Pariza in Prage, narastel je edino Nevvvork. dočim so oslabeli: Berlin, Bruselj, London in Trst. V zasebnem kliringu je: Avstr. šiling ponovno naraslej v Ljubljani na 9.25—9.35, v Zagrebu na 9.30—9.40 in v Belgradu ua 9.32- 9 325. Grški boni: v Belgradu 33 bi. Angl. lunt: Ljubljana 255.10 256.70. Zagreb 234.70 256.30 (255.50). Belgrad 255.25 bi. (255.50, 255.25). Ljubljana. Amsterdam 2319.29-2330 65. Bcr lin 1340.25 1357.05. Bruselj 7<*'.63 801.62. Curih 1108,35 1II3.S5. I oudon 175.42 177.02. NVvvyork I 3304.39—3422.65, Pariz 255.88—227, Praga 142.23— 143.00, Trst 291.35- 203.75. Curih. Pariz 20.38, London 15.845, Nevvvork 308.75, Bruselj 72.175, Milan 26.34, Madrid 42.25. Amsterdam 209.25, Berlin 121.65, Dunaj 73..31 (56.8). Stockholm 81.70, Oslo 70.60, Kopenhagen 70.70, Praga 12.84, Varšava 58.325, Atene 2.92, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes čvrsta, kar se je jnznalo fudi pri večini tečajev, vendar znatnih izprememb ni bilo. Na zagrebški borzi je promet oživel in znašal: vojna škoda 500 kom.. 7% inv. pos. 25.000 in 7% Bler 2000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71-50, agrarji 36-.37, vojna škoda 306 den., begi. obv. 54—55. 8% Bler. j»s. 54—55, 7% Bler. pos. 52—63, 7% r»s. DUB 66 68, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. jrapirji: 7% invest. poe. 71- 71.5 (71.50), agrarji 37 bi., vojna škoda 306-306 (306), 4. 306 den., 5. 303—306 (304), 6., 7., 8. 306 bl„ 9. 302—306. 6% begi. obv. 53.75-54.75, 8% Bler. pos 54.50 - 55.50, 7% Bler. pos. 52.50 -53 (53), 7% pos. DIIB 65.50 67.50. — Delnice: Priv. agr. banka 250.50—252 (2521. Osj. sladk. tov. 150 den., Imp« 50 den., Trboveljska 07.50—102 50. B lgrad. Drž. papirji: agrarji 36.50—37.50, vojna škoda 300.50-310.50 (310), 6% begi. obvez 54.30 54.50 (54), 8% Bler. pos. 54 55, 7% Bler pos. 51.75 (52, 51.75), 7% |»s. DIIB 67 bi. — Dol nicc: Narodna banka 4060 4100 (4100), Priv. agr banka 219- 221 (222, 220). Kamniti Občni zbor gostilničarske zadruge je bil prav (epa manifestacija stanovske zavednosti in enotnosti gostilničarjev kamniškega okraja. Udeležila sita ee ga tudi zvezin predsednik gosp. Ciril Majcen in zvezin tajnik gosp. Anton Peteln, ko sta v svojih izvajanih podala pregled delovanja zveze in nekaj praktičnih nasvetov glede reorganizacije zadruge po novem obrtnem zakonu. V stvarni in resni debati, v katero eo posegali zastopniki gostilničarskega stanu iz vseh občin sreza, so se obravnavala nekatera pereča vprašanja lokalnega značaja. Gosp. Ferdo Novak iz Vrhpolja je med drugim pohvalil delovanje zadruge, omenil pa je, da so bili nekateri člani zadruge zelo oškodovani in da v teh slučajih niti zadruga niti zveza nista napravili nobenih ukrepov v korist svojih članov. Gosp. Novak je tudi sprožil zanimivo debato o gostilničarski pivovarni v Laškem. Prvotno določena članarina 86 Din letno je bila določena tako. da se bo odmerjala po višini trošarinske takse. Pri volitvah je bil izvoljen z maihnimi izjemami stari odbor z načelnikom A. Cererjem. Izvoljena sta bila tudi nadzorni odbor in častno razsodišče. Prepričani smo, da bo v bodoče zadruga, ki se po novem imenuje »Združenje gostilničarjev za kamniški okraj«, ob vsestranskem zaupanju članstva živahno delovala v korist svojih članov. Kranj »Skupina Jugoslovanske strokovne zveze« v Kranju obvešča svoje članstvo, da eo pravila, ki eo se jeseni na občnem zboru spremenila in poslala v odobritev oblasti, potriena ter se bo organizacija sedaj glasom novih pravil imenovala »Strokovna skupina delavcev in nameščencev za okraj Kranj v Kranju«. Članstvo se tudi obvešča, da bo redni občni zbor skupine v nedeljo, dne 29. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v Delavskem domu v Kranju. Poleg članstva so vabljeni na občni zbor tudi nečlani delavci kakor nameščenci. Nekaj za brezposelne nameščence. Kakor v vsakem poklicu, je tudi med privatnimi nameščenci dovolj brezposelnih članov, na drugi strani se pa dobi precej takih, ki opravljajo kar po dve ali še več služb. V interesu brezposelnh nameščencev bi bilo, da se prav vsi brez izjeme združiio v enotno trdno organizacijo, ki bo tudi v pogledu dvojnega zaslužkarstva med nameščenci pokrenila potrebne korake, napravila red ter brezposelne nameščence po danih močeh in potrebah primerno zaščitila. Skrajni čas bi že bil, da se kaj takega tudi v Kranju pokrene, zato pričakujemo treznega in pogumnega odziva na ta naš poziv. St Jernej na Dolenjskem Prvi čebelni roj je imel 13. aprila posestnik Matija Lenčič z Mihovice. Krepki prvenec se je vzdignil sredi solnčnega popoldneva in obsedel na cvetoči jablani pred čebelnjakom. — V splošnem se čebele sedaj izvrstno razvijajo, ker je vreme krasno in cvetja v izobilju. Zlato mašo bo daroval juliia meseca naš zaslužni župnik in duh. svetnik gosp. Anton Lesjak. Zadnji semenj je bil dobro obiskan, kupčija pa slaba, ker ni denarja. Semenskega krompirja tudi pri nas manjka in ga hodijo posestniki kupovat v tuje kraje. Drultvo bojevnikov bomo tudi pri nas v kratkem ustanovili. Za organizacijo vlada poveod veliko zanimanje. Nov šport smo dobili v Št. Jernei. Lov na žabe. — Pravijo, da je zelo zanimiv in dobičkonosen. Gospodinjska šola je zaključila svoj plodonos-ni tečaj. Letos je bila udeležba bolj majhna. Čudno, da je tako malo zanimanja med dekleti za to koristno in izvrstno ustanovol Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 MALI OGLASI V malib oglasih velja vaaka beseda Din 1*—; tenl-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek u mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-60. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prireditve V kavami »Stritar« vsak večer koncert. (h) ШШ Deklica se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 4422. (v) iluibodobe 2 nedeljski natakarici se sprejmeta v gostilni na Rožniku. Osebno naj se predstavijo le tistz, ki so dalje časa v tem poklicu služile. (b) Mlado dekle za vsa hišna dela in k otrokom sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4419. (b) Denar Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje se odda za maj. Vodovodna cesta 4. (č) Obrt PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Inserirajte v »Slovencu4! Žene 50 let lahko dobe videz, kakor da štejejo samo 30 let, če se rešijo in-diskretnih kotnih gub ter napravijo svojo kožo napelo na teh treh mestih. Profeaor dunajske univerze dr. Stejskal je iznašel iznenadljiv produkt, imenovan Biocel, ki se pridobiva od mladih živali in ki vrača koži mladost. Ta produkt je v sestavini kreme Tokalon, rožnate barve, ki hrani in pomlajuje uvelo in nagubano kožo. Ohlapne milice lica se okrepijo in postanejo čvrste, a tem pa se pridobi diven, svež in mladosten videz. Krema Tokalon ne odreče niti v enem primeru. Uspeh je zajamčen, ali pa ae denar vrne. Ai A Gospodinje, obrtniki ne zamudite ugodne prilike I Samo dO 201, m. velika odprodaja blaga STANKO FLOR3ANĆIĆ trgovina z železnino • Sv. Petra c. 35 i Vzamem v račun tudi hranilne kniižice A m lll« IIUIUIIIIUIIUIIIIIIUIUIIIIUIIIIUIUIUII Ce avto svo/ stan pruaa/ai aT motorja bi znebil se rad hri kuncev ti mnogo oriient Stnveniev nai man/.? inserat IIIIIIIUIIIIIIIUUUIIIUUIIIIUIIIIIIIIIIUI Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv Petra costa 14. Pristna domača vina odda M. Grundner, Zreče. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah — za stroino pletenje tn ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubliana, Židovska ul. ш Stari trg Elektromotor Siemens, 12 KV, 220/380, vrtilni - prodam. Berčun, Ljubljana, poštni predal I št. 151. (1) Umrla nam je naša draga sestra, teta in svakinja, gospa Marija Čutul roj. Bartoletti Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 20. aprila 1934 ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maribor, Bakar, dne 18. aprila 1934. Rodbini RASBERGER in BARTOLETTI 68 Ludvik Gangholer: Samostanski tovec Gospod Henrik je bral; ni se prestrašil, samo rahel usniev se mu je utrnil okoli ustein. »Odideš lahko domov,< je dejal slu. »V samostanu naj ti izplačajo potnino in dajo brašna za pot.< Hlapec se je vrnil sj>et k bregu. Gospod Henrik je počakal, da je čoln odrinil, potem se je obrnil k patru Dezertu. »Ali bi hotel brati, Dietvvald? Vest o tvojem otroku I« Pater }e hlastnil z roko po pergamentu in ga razgrnil. Pobledel je. »Moja hči — uskočila iz samostana?« »Uskočila? Čemu tako slovesna beseda?« se je nasmehnil gospod Henrik. »Reci raje: ušla.« Pater Dezert je prijel prošta za roko. »Gospod, prosim vasi Vrniva se! Na Jezeru čakata najine konja, odjezdiva v Salzburgl« »V Salzburg? Ne, Dietvvald, vem za krajšo pot, da najdeš svojega otroka. Odidiva gori v Rdečino!« Dezert se je ustrašil. »Menite torej...? Ne, ne! Ni uiogočet V eni sami noči, da bi slab olrok »mogel pol, ki bi izčrpala moči krepkemu možu?« »Omnia vincit amor! Ljubezen premaga vse!« •e je smehljal gospod Henrik. »Pojdi, Dietwald!« Silno razburjen, vendar molče je šel p-iter Dezert s proštom na obrežje. Hlapec je prinesel dvoje gorjač, potisnili so enodebelnik v vodo ter hitro preveslall vodno ožino; potem sta se moža začela vzpenjati v solnčni breg. Nestrpno je hitel pater Dezort naprej. Pa se je za njim zasmejal gospod Henrik: »Die!wald, ali ne bi hodil za menoj? Veš, rad bi prišel tja gor z zdravimi pljuči.« 27. Zjutraj še pred dnem se je napotil Hajmo na svoj logarski obhod. Blizu jezera Funten je srečal svojega tovariša lovca Renota. Brž mu je začel fant pripovedovati o svoji ljubezenski sre6i z Gundo in da bo na spomlad poroka. A Hajmo je molčal; le podcimal je za pozdrav in odšel po svojem potu. Renot je zrl za njim. »Menda mu gre nekaj navzkriž, da je tak.« Pogreznjen v svoje turobne misli je spešil Hajmo po inacesnovem gozdu; ko je prišel zgoraj na piano, je ujel odmev pesmi, daleč spodaj pojočega Renota: Ho, ho, veselo je moje srce. Postal je, gledal nekaj časa v prazno, pa globoko vzdihnil in se napotil dalje. Dospel je do lanlalskih sten, kjer je vprek gladko odsekanih skal vodila ozka stezica. Izpod čevljev se mu je prožilo kamenje in hrupno padalo v dolino; vročično je pogledal Hajmo za vsakim kamenont in ga spremljal z očmi, kako je divje odskakoval in končno obležal spodaj na trati ob jezeru. »Tu doli najde vsakdo svoj j>okoj — vsakdo!« inu je zdrknilo tiho z ustnic. Potem je namenoma prožil kamen za kamenom in vlekel na uho, kako je sprva glasno odskakoval, nato pa vedno tiše in tiše — in vsak mu je zapeljivo govoril: »Poglej, tako bi umolknila ludi Ivoja strašna srčna bol — vrzi jo doli — vrzi jo doli — ne bo se več oglašale, ko bo ležala doli...« Držeč se z roko za skalno čer, so je nagnil naprej, da je z vsem teleeom visel nad prepadom. Preperele kleči, ki so štrlele iz strmih sten, so bile podobne tisočerim rokam, ki so se stegovale po njem. In v zevajoči globini je počivalo Gornje jezero kakor veliko, okroglo oko, zrlo je vanj in mu govorilo: »Te že vidim — prida — le pridi — čakam nate.« Vedno bolj se je nagibal Hajmo nad prepad, groznica ga je spreietela po vseh udih, kolena so se mu začela šitaiti, na roki, ki je oklepala skalo, so trepetali prsti, kakor da bi hoteli popustiti... Tedaj so se odzvali skozi zrak mehki, plavajoči glasovi. V samotami sv. Jerneja je zazvonilo k jutrnji maši. Bled se je zravnal Hajmo pokonci in si šel z roko čez čelo, kakor da bi hotel pregnati težke sanje. Olajšano se je pokrižal in nagloma prešel nevarno mesto. Začutil se je varnega šele, ko je dospel v gozd, kjer so prvi žarki vzhajajočega solnca že zlatili vrhove dreves. 2e od daleč je čul mukanje govedi na planini. »Kaj živina le ima?« se je vprašal. Morda pogreša planšarice. Bržkone je odšla včeraj v Pod-samostan, da bi se udeležila procesije. Ali zakaj tega ni povedala privajaču? Gotovo stokrat je včeraj čul Hajmo zdaj v pečeh, zdaj na planini, zdaj v gozdu klicati Jurčeta: »Cencaaa — Cencaaa — hoooj...« Ko je Hajmo prišel na planino, so se krave nemirno prestopale okoli tihe bajte, mukale in bile z repi Nosile so napeta vimena — mleko jih je tiščalo. Ko je prišel blizu koče, so mu živali prihajale počasi nasproti ter stegovale vratove; Belka mu je s hrapavim jezikom obliznila roko. Počehljal jo je med rogovi in ko je krenil proti koči, je šla za njim do praga. Stopil je skozi vrata — koča je bila prazna. »Cenca!« je zaklicaL a nihče se ni odzval. Naslonil je gorjačo ob steno, si snel samostrel in se usedel na ognjišče. V pepelu je še tlelo; zgrebel je žerjavico na kupček, naložil nanjo tresk in začel podpihovati. Nad les je švignil plamenfek, treske so zaprasketale in pokljale; ko se je razgo- relo, je zamišljen v svoje sanjarije polagal poleno za polenom na ogenj. Ni več čul mukanja in z/vončkljanja krav — vedno in vedno mu je šumelo v ušesih: »Ho, ho, veselo je moje srce!« Daleč tam v drugi planšarski koči sedi pač sedajle Renot pri svoji Gundi in se smejita in kramljata in ji prepeva: »Kakor bela srajčica, so bele tvoje ročice ...« Hajmo si je z rokama zakril obraz, kakor da bi hotel pregnati podobo, ki ga je mučila in tra-pile s svojo vriskajočo srečo, njega in njegovo pekočo bol, njegovo žgoče hrepenenje ... Čisto potopljen vase ni čul, kako so se zunaj krave s svojimi zvonci gnetle na kup; ni opazil, da je mukanje iznenada utihnilo, ni čul naglih korakov, ki so hiteli proti koči — samo to se mu je zazdelo, da se je med vrati stemnilo. Trudno je pogledal tja, tedaj ga je zadelo ko strela. Planil je kvišku, s pridušenim vzklikom stegnil roke ko okamenel. Ali bedi ali sanja? Kdo je ona, ki stoji tam med vrati prašna od nog do glave, v belem krilcu z razcefranim robom, visečim preko glei-njev, razpmekanih nog, v belem plaščku okoli ozkih ramen ter razpletenimi lasmi, ovitimi okoli vratu, z utrujenim obrazom, toda s smejočimi se ustmi in bleščečimi očmi? Zdaj je zganila ustne. »Hajmo!« je jeknila. »Gitka!« je kriknil v vrisku in zletela sta si naproti, se objela in stisnila drug k drugemu, kakor da bi se ne hotela več izpustiti. »Hajmo!« »Gitka!« To je bilo vee, kar sta mogla spregovoriti. In kakor da bi se usula nanju sreča, velika in silna, da je ni moči več prenašati, sta se spustila na ognjišče. In Gitka je med solzami pobožala s obema rokama Hajma po obrazu ter šepetala: Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceć, Izdajatelj: Ivan Rakovoa Prednik: Lojse Oolobib.