Poštnina plačana v gotovini Marmontu Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 3 Maribor, pondeljek 5. januarja 1931 »9UTKA« Izhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček zev. v Ljubljani št. 11409 v'#!,« mes*čno preie-nan v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom p* 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 U red ni štvo in uprava: M ari bor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v L|ubl|ani, Prešernova ulica št. 4 Fašistična internacionala Glasilo mladih italijanskih fašistov »Antievropa« je nedavno objavilo članek, ki napoveduje organiziranje novega evropskega političnega pokreta, fašistično internacijonalo. Ta napoved sicer ni nova. vendar pa tako precizno in korektno, kakor sedaj, še ni bila izrečena in vsi znaki tudi kažejo, da mislijo italijanski fašisti s tem resno. Ker živimo Slovenci in sploh Jugoslovani na ozemlju, ki je v najtesnejših stikih z vsem? evropskimi pokreti in njihovimi uplivi, nas mora seveda zanimati tudi ta, ki prihaja iz tistega Rima, v katerem vlada danes najbru-talnejši nacijonalizem, največje nasprotje internacijonalizma. S tem poslednjim je pa tudi že povedano. da je združevanje obeh pojmov, fašizma in internacijonalizma, največji paradoksizem, ki more nastati samo v sedanjem zbeganem času in samo v tistem fašističnem Rimu, ki druži mogoče z nemogočim. Ker pa tu ne gre za idejni pokret, z razčiščenimi pojmi in trajnimi cilji, je realizacija, vsaj delna in začasna, vendarle mogoča in obstojajo celo neke osnove. ki naj bi fašistični internacijonali služile za prvi temelj. »Antieuropa« te osnove tudi navaja, ko pravi, da bi stopili za enkrat v zvezo fašistične internacijonale: Hitlerjevci. Heinrvveh rovci. britanski fašisti, člani bolgarske Rodne zaščite, finski Lappovci. romun ski, grški in madžarski nacijonalisti itd. Kakor se že iz tega vidi, se fašisti skrbno ogibljejo nacijonalistov v Franciji. Jugoslaviji. Belgiji, Češkoslovaški in tudi Poljski. Lep dokaz, kako si zamišljajo to »fašistično internacijonalo« kot le novo sredstvo za osnovanje svojega bloka proti sedanjemu stanju in miru v Evropi. Ta nova in-ternaciionala fašističnega Rima naj bi bila le nomožna akcija za utrditev po-htike_ Kvirinala v onih državah, katere je že itak omrežil. In pa v onih, kjer so dosedanja prizadevanja sicer že imela nekaj uspeha, vpndar pa še premalo in ne trainega. Ti naciionali-stični pokreti. ki bi dobivali iz Rima program, instrnkci}^ moralno in seveda tudi matrriialno nocjporo. naj bi se kot nekdaj srednjeveški »najemniki« bili v svojih državah za »sveto« italijansko stvar, unlivali na javno mnenje In s časoma, če bi se akcija okrepila in posrečila, tudi na odgovorne vlade odnosno bi jih sami sestavili. V tretii sktmlnj držav, kakor n. pr. v Ameriki. Angliji, na Španskem itd.’ pa bi zv^ze fašistične internacijonale koristile Pimu vsaj v idejnem in moralnem oziru s tem, da bi poveličevale fašizem, v prvi vrsti seveda italijanskega, usiljpvale javnosti leno mnenje o njem. unlivale morda tudi na kapital, da bi bil Rimu boli naklonjen itd. Nameni, ki jih imajo v Rimu s fašistično interpncijonalo. so tedaj že na Prvi poeled dovoli prozorni, zato smo Francosko-angleška gospodarska antanta Vtlevežen docodek v evrooski politfki, ki pomeni konec revizionistične kampanje in utrditev sedanjega posestnega stanja v Evropi PARIZ, S. januarja. Vest, da se vrše pogajanja med Anglijo in Francijo za sklenitev finančne antante, je napravila v vseh gospodarskih in političnih krogih silen vtis. S temi pogajanji se je Anglija odrekla dosedanjemu načelu v svoji zunanji politiki, da se popolnoma osamosvoji od evropskega kontinenta in vodi čisto samostojno zunanjo politiko. Ministrski predsednik Macdonald je iskal sicer v tej smeri stikov z Ameriko in skuša! ustvariti ameriško-angleško gospodarsko in politično zvezo, vendar pase mu ta načrt vsled gospodarskih nasprotij ni posrečil. Preprečila pa je ta načrt tudi velika kriza, ki se vedno bolj pojavlja v Angliji in Ameriki. Kriza v angleški industriji je prisilila angleško vlado, da se nasloni na finančno najmočnejšo državo jv Evropi — Francijo, ki je ostala od go-i spodarske krize skoro nedotaknjena, izbrala ogromne zaloge zlata ter se je njeni gospodarski premoči pridružila tudi politična nadmoč. V takih razmerah Angliji ni ostala druga pot, kakor da se obrne na Francijo. Pogajanja za gospodarsko sodelovanje ined obema glavnima veleviastima so uspela, kar dokazuje tudi dejstvo, da je Franclja znižala svojo obrestno mero od 2 in pol na 2 odstotka, kar je znatno u-blažilo tudi denarno napetost na angleškem trgu. Jules Sanervvein objavlja v »Matinu« zanimive podatke o namenih francosko-angleške gospodarske antante in pravi, da je bil dosežen dalekosežen sporazum med obema državama, ki bo imel tudi na političnem polju velike posledice. Z gospodarskim sporazumom med Francijo in Anglijo je namreč definitivno pokop i-nu vsaka nada na revizijo mirovnih pogodb ter za dolgo časa zagotovljeno sedanje posestno stanje v Evropi. Franclja je pripravljena pomagati tudi drugim državam v Evropi, da se gospodarsko opomorejo, toda te države morajo opustiti vse zahteve po reviziji mirovnih pogodb. Na vsak način je pojav Anglije v evropski politiki velevažen dogodek, ki bo gotovo koristil svetovnemu miru ter mogočno brzdal revizijonistično agitacijo Tako se proti vsemu pričakovanju zopet uveljavlja gospodarsko in politično sodelovanje med Francijo in Anglijo, ki je pokazalo svoje dobre sadove že v svetovni vojni in bo tudi po vojni obvarovalo Evropo pred novimi presenečenji-Angleško-francoski gospodarski spora« zum bo imel ugoden vpliv tudi na gospodarski položaj v Evropi, od česar bodo imele koristi vse evropske države. ŽENEVA, 5. januarja. Evropske velesile so se sporazumele, da bo na januarskem zasedanju Sveta DrnStva narodov imenovan češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš za predsednika prihodnje raz-orožitvene konference, ki se bo sestala dne 1. februarja 1932 v Ženevi Prod prvotnemu namenu, da U se vršila raz* orožitvena konferenca na Dunaja, je protestiralo tajništvo Društva narodov. Korint u rozualinah ATENE, 5. januarja. V ozemlju korintskega zaliva, ki se še ni opomoglo od zadnjega potresa, je bila v noči od sobo-| te na nedeljo nova velika potresna katastrofa, ki je povzročila strahovita razdejanja. Od starega de!a mesta Korinta je ostal samo še kup razvalin, a tudi v obnovljenem delu ni hiše, ki bi ne bila prizadeta. K sreči so liudie že takoj po prvem potresnem sunku zbežali na prosto, tako da človeških žrtev ni bilo. Vlada je j dala na razpolago 1.000 vojaških šotorov, ^vojaška oblast pa je organizirala prehrano prebivalstva. Sunki so se ponavljali tudi še včeraj ves dan in vso preteklo noč, vendar niso povzročili . ovih opustošenj. Strokovnjaki sodiio, da bo sledila še cela serija manjših potresov. Po loffroui smrti PARIZ, 5. januarja. Vsi listi objav^ajo cele strani spominov na umrlega maršala in z veliko hvaležnostjo naglašajo njegove zasluge za Francijo. Spominjajo se tudi njegovih zvez z Jugoslavijo. Po vseh kinematografih vprizarjajo filme iz vojnih dni, ki kažejo velikega vojskovodjo v raznih epizodah. S pozornostjo beležijo francosiki listi tudi komentarje inozemskih listov ter izražajo veliko zadovoljstvo nad korektnim stališčem nemškega tiska, ki odkrito priznava velike zasluge in vrline pokojnega maršala. Z vseh strani prihajajo nešteti izrazi sožalja, za pogreb pa so prijavljene deputacije sko-rc vseh armad v Evropi. Pogreb se bo vršil jutri z največjimi vojaškimi častmi. Noua iredentistična reuija fašizma RIM, 5. jan. Udruženje julijskih in dalmatinskih dobrovoljcev v italijanski vojski je pričelo izdajati revijo pod imenom »La porta orientale« (vrata vzhoda), ki bo izhajala mesečno na krog 100 straneh ter se bo bavila izključno z italijanskimi interesi na vzhodni obali Jadrana. Pouočenj u Franciji PARIZ. 5. januarja. V številnih pokrajinah Francije je nepričakovano nastala nevarnost, da pride do velikih poplav. Reke Garona, Loire, Saone in Marna naglo naraščajo. Po nekod so nižje ležeča poslopja že pod vodo in so jih morali izprazniti. V bližini Cler-monta se je skoro ravno tamkaj, kjer je pred nekaj tedni pariški brzovlak nadel v Loiro, vsul zemeljski plaz. Pntni?ki vlak, ki je prav tedaj prihajal, je bil še pravočasno zadržan in se je moral vrniti v Nantes. Načrt ueiifce združiti/e ameriških železnic NEWYORK. 5. jan. Štiri največje železniške družbe na vzhodu Zedinjenih držav: Ne\v Iorlc Central. Penn-sylvania. Baltimore and Ohio ter Che-sapeake and Ohio so sklenile dogovor. na podlagi katerega je bil meddržavni trgovski komisiji predložen načrt za združitev vseh glavnih železnic vzhoda, izvzemši Novo Anglijo- Vsaka teh štirih železniških družb re* prezentira vrednost v iznosu dveK milijard dolarjev (112 milijard dinarjev). Krsta Konstantina Uelikega najdena? CARIGRAD, 5. jan. Časopis! prina* šajo senzacijonalno vest, da se je nekemu nemškemu učenjaku posrečilo najti krsto Konstantina Velikega. Je to sarkofag iz egiptskega porfirja, ki stoji že nad 8 stoletij neopažen na dvorišču v turškem vojaškem muzeju. Merodajni krogi nočejo dati za enkrat nobenih podatkov o odkritju in čuvajo v tajnosti tudi ime nemškega učenjaka. Letalka Johnson ponesrečila. VARŠAVA, 5. januarja. Angleška letalka Johnson, ki je včeraj startala v Berlinu za Varšavo, je pri Ulstukn ponesrečila. Pri zasilnem pristanku se je njeno letalo popolnoma razbilo, ona sama pa je dobila le lažje poškodbe. O njemem na-daljnem poletu v Peking seveda ni več govora. prepričani, da ne bodo rodili niti stotinke tistih sadov, ki si jih italijanski fašizem od njih obeta-Razvoj dogodkov od ruske boljše-vj^e in italijanske fašistične revolucije je že dovolj pokazal, da sta oba skrajna današnja politična pokreta mogla nastati samo v specifično ruskih, odnosno specifično italijanskih razmerah in da tedaj nista in nikdar ne bo- sta izvozno blago. Nevarnost, da bi se še kje uveljavila, je že davno minila. Vsi komunistični in fašistični pokreti izven Rusije in Italije so že v usodnem razpadanju in tega procesa ne more zadržati injekcija s kakršnokoli novo internacijonalo. Da se pa fašizem tudi že doma krha, dokazuje uprav poseganje po takem sredstvu, kakor je — internacijonala. Curlška borza. CURIIi, 5. januarja. Beograd 9.1260, Pariz 20.245, London 25.052, Newyork 515, Milan 27.01, Berlin 122.82, Dunaj 72.60, Praga 15.30. 500 cerkev pred dražbo. Na letni skupščini metodistične cerkve v Filadelfiji nedavno so bile razmere, ki vladajo v večini občin te cerkve, podvržene ostri kritiki. Pristojni referent je ugotovil, da grozi cerkvi v najkrajšem času velik škandal, če se ne posreči, nujno urediti njene finačne prilike. 500 cerkvam te veroizpovedi grozi nevarnost, da bodo prodane na prisilni dražbi. Ta položaj je povzrovPo de'oma slabo ."■nspedarstvo, deloma finančne - spekulacije vi riptva cerkve Proti 1-rivcem je bi-ilo uvedeno ostro postopanj«. Mmihmiki h Otuoriteu prednjaške šole Sokola u fTlariboru V soboto, dne 10. januarja dopoldne bo uradna otvoritev prednjaške šole SKJ. Upravo saveza bo zastopal brat dr. Riko Fux. tehnično vodstvo saveza pa brat Franjo Mačus. Kakor znano, traja šola šest mesecev nepretrgano, pouk je sedem ur dnevno, razen nedelj. V osnovi razporeda predavanj je načelo, podati slušateljem znanje v vseh panogah telesne vzgoje in znanostih, ki so ž njo v zvezi. Slušatelji so učitelji, ki so v sokolskih društvih že vodili oddelke in poznajo torej natančno sokolsko delo. Zato je v učni snovi strogo poudarjen moment samo strokovnjaškega razmotrivanja ved, potrebnih za plodno delo sokolskih organizacij na polju narodnega zdravja. Sokolstvo v Jugoslaviji je razdeljeno na 25 žup. Vsaka.župa je smela poslati v šolo dva udeleženca, tako da je v šoli približno 50 slušateljev. Po končani šoli bodo udeleženci po svojih žunah prirejali prednjaške tečaje, skrbeli za zvišano delavnost po društvih. organizirali in dajali pravo smer telesni vzgoji itd. Voditelj šole je brat Franjo Mačus. v nredavateljskem zboru so naši najboljši strokovnjaki. Ta šola pomeni za naše severno Sokolstvo lepo priznanje i uverjeni smo. da bodo slušatelji ponesli iz mariborske šole zdrav in krenak sokolski duh po vsej Jugoslaviji ! Prihodnja številka »Veternika* izide radi praznika Sv. treh kraljev šele v sredo, ob običajni uri. Pravoslavni badnjak. Jutri, v torek, se bo vršila v vojašnici vojvode Putnika svečana blagoslovitev badnjaka, ki jo bo izvršil prota Trbojevič po prihodu slavnostne povorke z badnja-ki. Povorka bo odšla ob 13.15 iz vojašnice vojvode Putnika z godbo na čelu po Stritarjevi, Frankopanovi ulici, preko državnega mosta, po Gosposki in Slovenski ulici na Trg Svobode in potem po Vrazovi ulici skozi park po badniake, nakar se zopet vrne v vojašnico. Komandant badnjaka bo major Nastas Mirkovič. — Pohorski dom. Stavbna zadruga mestnih uslužbencev mariborskih je na svoji zadnji seji dala definitivno ime počitniški zgradbi in jo nazvala: Pohorski dom. Presenetljivo hitro je vzrastel ta dom na vzhodnem pohorskem obronku med Bolfenkom in Mariborsko kočo. Posebno lepo ga je videti iz Hoč in Reke, kako ponosno se z visokega razgleduje. Prvi snežni krst je že prejel. Majka zima ga je izredno vesela, ko se je že letos prepričala, da bo tako dobrodošel mnogoštevilnim smučarjem, ki se tako množijo in jih dosedanje pohorske koče ne morejo vse ohraniti. Pohorski Božič je imel toliko gostov, da je bil res v zadregi, kako naj spravi vse pod streho, toda Pohorski dom bo drugo leto temu odpomogel. Torej ne bo v napotje. Pozdravljen Pohorski dom! — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je preminul v Mariboru znani trgovec in hišni posestnik, g. Feliks Michelitsch. Pogreb bo v torek, 6. t. m. ob 4. popoldne, izpred kapele na pokopališču na Pobrežju. — V soboto je umrl v 6«. letu starosti g. Josip Zorko, šolski sluga. Pogreb bo v torek, ob 14.45 izpred mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V nedeljo Je umrla v 63. letu starosti gospa Alojzija Krajnc. Pogreb bo 6. t. m. ob 15. uri izpred mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! — Udruženje rezervnih oficira I ratnlka, pododbor v Mariboru ima svoj redni Jetni občni zbor dne 18. trn. ob 10. uri v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Za člane udeležba obvezna. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 2. t. m. je bilo pripeljanih 106 svinj. Cene: 7—9 tednov stari prašiči 225—250 Din, 3-—4 mesece 300— 350, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 900—1.000, 1 kg žive teže 8—10, 1 kg mrtve teže 12— 13 Din— I Občutki in misli po novem letu. Novega leta dan — za nami si! Dan valovanja plemenitih občutkov dobrohotnosti, ki se razlivajo iz blagovoljnih src širom sveta liki po žaru tropičnega solnca razgibani morski valovi, prenašajoč v le-dovje zakovanemu življenju na daljnem severu osvežujoči dar nebeške gorkote. Novoletna voščila so v kupih romala celo daleč tja preko v nekdaj obljubljeno, sedaj že istotako razburkano in v zadovoljnosti razorano deželo Kolumbovih sanj — Ameriko k ljubim dragim, ki so se ne!f.4aj. s^“Pno 2 nami greli in veselili ob božičnih in novoletnih večerih pri domačem ognjišču in si oživljali svete spomine iz blaženih let ob ljubem domu, ob dihu blage mamice. In tako gre po novem letu z mešanimi občutki vsak svojo pot nestrpno pričakujoč, kaj ga sreča... Upa in čaka in išče in lovi, da vsaj drobec sreče in radosti dobi, povite v novoletne zelje dobrih ljudi. Stopa dalje v življenje, vidi srečo in radost, trpljenje in bridkost, okusa se približati sreči, ogniti se bridkosti, pa večkrat že ob prvih korakih zadene ob bodeče želo in skleleča rana mu je spremljevalka, ko dalje išče sreče križem sveta. — V dom sreče in radosti kraj pot križeva pelja, na poti pa življenja križ skeleče rane da. Le malo je izbranih, pri kojih so novoletna voščila povsem točno uresničena. Največ jih upeša na srečolo-vu, posebno onih, ki imajo prešibko potno palico v oporo. — Le malokdo do sreče pot do konca konča, upeša, ko življenja križ ga z ranami obda ... Navzlic vsem prevaram in neuspehom pa nas novoletna voščila in želje blagočutnih ljudi dobrodejno objemajo in tolažijo kakor soln-ce, ki z žarom in ljubeznijo objema vse ljudi. Ko bode novoletna dobrovoljnost in blagohotnost prešinila ves človeški rod pa bodo polnoresnične besede božične: »In srca človeška mir sveti ogreva«. Popotnik iz Slov. goric. Himen. Poročila sta se v soboto zvečer v mestni cerkvi v Ptuju, trgovec gosp. Karol Mahorič in gospica Rozi Mihevc iz Ljubljane. Priči sta bila g. dr. Ciril Porekar iz Ljutomera ter gosp. Franc Mahorič. — Bilo srečno! Vremenske muhe. Pravcata vremenska revolucija je nastala zadnja dva dni v Mariboru in okolici in postala prava nadloga za prebivalstvo. Po čisto pomladanski nedelji se je vlila ponoči ploha, proti jutru pa je začelo snežiti na debelo. Strehe, katere je nedeljsko nenavadno toplo solnce popolnoma izpralo, so dobile zopet snežno odejo, po mestnih ulicah pa je taka brozga, da ne poma gaio niti naiboljši čevlji. Če pritisne čez noč mraz, b„o joj! — Zadnjo slovensko šolo v Trstu, bivšo ponosno Ciril-Aletodovo šolo pri Sv. Jakobu, ki je vzgojila na tisoče in tisoče zavedne slovenske mladine in so jo Italijani pred meseci zaprli, je vzela sedaj v najem tržaška mestna občina, ki bo namestila v njej — italijansko šolo. Mestno kooaUšče bo jutri, kakor navadno ob praznikih, od 8. do 12. odprto. Parna kopel za moške. — Zbor donskih kozakov, ki bo koncertiral v Mariboru pod vodstvom znamenitega dirigenta Sergeja Ja-rova v sredo, dne 7. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani, pride v Maribor s popoldanskim dunajskim brzovlakom v sredo. Nekaj vstopnic za koncert se šc dobi. Verniki pravoslavne občine se poslove od starega leta dne 13. januarja zvečer v hotelu Orel. druga dvorana (lovska). Začetek ob 2p.30. Vabljeni člani in prijatelji pravoslavja. — Odbor pravoslavne cerkvene občine. Vandali so se zopet pojavili v našem parku. V noči od 3. na 4. tm. so izruvali in raznesli 8 klopi in več napisnih tabel. Pre-objestni ponočnjaki se očividno ne zavedajo, da kradejo denar iz žepov davkoplačevalcev. Prstan, vreden 300 Din, je Ana S., policiji znana prostitutka, u-kradla nekemu naredniku, ko je z njo uži val sladkosti življenja. V nedeljo so jo! aretirali. — ; mariborsko gledaližče REPERTOAR: Pondeljek, 5. januarja: Zaprto. Torek, 6. januarja ob R. uri: Aladin. Otroška predstava. Kuponi. Ob 20. uri: »Aleksandra«. Znižane cene. Sreda, 7. januarja: Zaprto. Četrtek. 8. januarja ob 20. uri: »Gror Luksenburški« Ab. B. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 5. januarja ob 20. uri: »Življenje je lepo«. Gostovanje marib. gledališča. Praznik Sv. treh kraljev v mariborskem gledališču. Na praznik, 6. t. m. bosta v mariborskem gledališču dve predstavi: ob 15. uri se bo uprizorila kot otroška predstava Raederjeva čarobna pravljica v enajstih slikali »Aladin«, ki se odlikuje po živahnem dejanju, pestri inscenaciji ter mestoma zelo zabavnem dejanju. Zvečer ob 20. uri bo priljubljena opereta »A I e k s a n d r a«, ki radi svoje temperamentne muzike ter izredno veselega dejanja občinstvo sijajno zabava. Pri tej predstavi veljajo prvič znižane cene. Iz gledališča. V četrtek, 8. januarja ob 20. uri se bo uprizorila Leharjeva zabavna in melodijozna opereta »Grof Luksenburški«, ki je letos v novi režiji g. Trbu-hovica popolnoma uspela ter polni hišo za hišo. — Študira se Franka Wedekinda zanimiva in globoka drama »Duh zemlje«, za predpustni čas pa se pripravlja sijajna burka »Odgodena noč«. KINO ===== Or at. 5.Er?- ===== Od danes dalje: Richard Tauber. ZEMLJA solnca. 100% nemška zvočna opereta. Od danes, torka, dalje: Velefilm v naravnih barvžli 1009» nemški sovoreči in zvočni film KRALJ VAGABUNDOV Mojstrsko delo no istoimenski op^j Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. -jrl Predprodaia dnevno: od 10. do 12 ure na blasraini. XXVI ČJPfS!,© cm!© Torek, dne 6. jan. VELIKA SENZACIJA Pustolovni film z Bebe Daniel. SESSSSS Vinska izvozna zadruga za dravsko banovino. V petek, dne 2. t. m. so se pri »Orlu« v Mariboru sestali zastopniki devetero vinarskih zadrug iz dravske banovine na konferenco o ustanovitvi skupne izvozne zadruge. Zadruga se je takoj ustanovila in je bil načelnikom izvoljen znani posestnik gosp Franjo Thaler iz Št. lija v Slov.' gor. Članice izvozne zadruge morejo po-stati^ samo vinarske zadruge. Pristopilo je razen Kletarske zadruge v Mariboru vseh ostalih 9 zadrug iz dravske banovine. Zadruga ima za enkrat svoje kleti v Judendorfu pri Gradcu, upa pa, da bo razširila svoj delokrog tudi na Dunaj, na češkoslovaško itd. V interesu razvoja našega vinarstva, ki je bilo močno na tleh, je ustanovitev zadruge treba toplo oozdraviti. — Kino Studenci. lorek 6., sredo 7.. četrtek 8. januarja FVvI pofijtais VeseIvJilmska zgodba s priljubljeno p A AN^\v glavni ulogi. PREDSTAVE: ob delavnikih ob 8. uri; ob nedeljah in praznikih ob 4., y«7. %9. uri. Moderna godba! Kože divjadi naj se pošljejo na naslov »Divja koža« v Ljubljani, velesejem, kjer bodo prodane za račun pošiljatelja na dražbi kož, ki se bo vršila dne 26. t. m. Vendar pa naj pošlje vsakdo le dobro pripravljene kože, ker le te dosežejo tudi dobre cene. Slabih kož noče nihče kupiti. Zgodilo se je, da so nekateri poslali »Divji koži« samo slabo blago, ki ga jim niti razni podeželski prekupci niso hoteli odvzeti. To povzroča samo nepotrebne stroške in izgubo časa. — Truplo novorojenčka moškega spola so našli nedaleč od novega dupleškega mostu. Bilo je zavito v rjav papir. Pokopali so je na pokopališču pri Sv. Martinu pri Vurber-gu, orožništvo pa išče sedaj brezsrčno mater. — Učiteljski upokoienej iz Maribora in okolice se zberejo v četrtek, dne 8. januarja v gostilni ge. Koštomaj na običajno družbeno kramljanje ob 14. uri. Dr. Slavko Barič, advokat iz Beograda naznanja svojim klijentom, da se do 17. januarja nahaja na dopustu v Mariboru, Cankarjeva ID. Najmanjšo armado sueta ima nedvomno republika Kostarika v srednji Ameriki. Že vsa leta sem ;e stalno razoroževala, nedavno pa sta i parlament i vlada s predsednikom sklenila, da se izvrše v vojnem proračunu še nadaljnje štednje. V zvezi s tem je s posebnim dekretom oborožena sila Kosta-nujno urediti njene finančne prilike. 500 mož. Zanimivo je povrh še to, da velik del te armade sploh nima pušk in drugega orožja, ampak godbene instrumente, ker so člani te armade večinoma godbeniki! Zopet vlom za vlomom. i^k°m zadujih dni je bila izvršena v Mariboru kar cela vrsta vlomov in tatvin: ~V noči na nedeljo so s ponarejenimi ključi prišli v prodajalno podružnice pekarne Mulec v Kettejevi ulici. V prodajalni so odprli vse predale, vendar so odšli brez plena, ker so bili predali prazni. V isti noči je našel trgovčev sin Karei Tkalec na Glavnem trgu št. 4 svoje v prvem nadstropju ležeče stanovanje odprto m razsvetljeno, sredi sobe pa velik kov-čeg, nabasan z. njegovim perilom.’ Ko je Tkalec stekel k prijatlu Demetru Gluineu za pomoč, je vlomilec skočil skozi okno in izginil v temi, odnesel pa s seboj Tkalčevo zlato uro z verižico v vrednosti nad 10i)0 Din. Nabasani kovček pa je pustil. Našli so tudi vetrih, ki je bil — kakor se je izkazalo — izdelali v lključ. delavnici Selovi v Miklošičevi ulici. V tej delavnici sta pomočnika Stupan in Lešnik, ko sta se vrnila krog 2. ponoči z dela v tovarni Mirim, našla glavna železna vrata odprta, okno delavnice sneto in v delavnici vse razmetano. Očividno je bilo,' da je nekdo rabil pile za izdela-nje vetriha. Ta vlomilec, ki je potem bil zasačen pri Tkalcu, a je pobegnil, je poskušal vlom že v skladišču družbe »Konzerva« v Miklošičevi ulici, pa je bil očividno tudi prepoden. Žel. uradnik Matej Furlan pa je sinoči okrog 19. pri prihodu s sprehoda našel stanovanje odprto in manjkalo je perila, oblek, srebrna ura in drugo v vrednosti 1350 Din. Pri Nekrepovih v Smetanovi ulici 59 se je sinoči krog 9. pojavil neznanec. Ko je videl, da je služkinja sama doma, ji je izjavil, da je prijatelj mladega Josipa in da mu je ta dovolil, naj ga počaka v njegovi sobi in igra na,njegov klavir. Ko se je ikasneje vrnil Josip in je neznanec že izginil, je Josip opazil, da mu je zmanjkal gramofon in pa 1(5 gramofonskih plošč, v skupni vrednosti krog 2050 Din. V. Lorbert na Meljskem hribu pa je tu di sinoči v svoji podstrešni sobi zasačil neznanca, ki se je izkazal z dokumenti nekega Griinerja. Ko je poslal po stražnika, se je neznanec zaplete! z njim v pre pir jn borbo, v kateri pa se je izkazal kot močnejši in je pred prihodom stražnika Pobegnil. TRENCHCOATI, površniki, lmbertusplašči, ur,njeni jopiči, 300 vrst krzna, pliši. snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi vse ma-nafaktumo blago na obroke. ORNIK, Maribor. Koroška cesta 9. XI.II1 Samci in male obitelji jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na >'oTn«kovew trgu 6. — V M a rIS 'o t ti, Hrte §. T. 193ff. ^ F £ V t? N t K Infra —"———nrrnMnin- m&maamuMKX?atmemm Beseda društvenim upravnikom in llanom ob novem Setu Dober uspeh društvenega delovanja je navadno odvisen od pravega takta društvenih upravnikov, zlasti od predsednika, tajnika, blagajnika, pevovodje, načelnikov, vaditeljev itd. Ako vsakdo svo-!0 nalogo dobro razume in jo izvršuje z vnemo in vztrajnostjo ter napram svojim soupravnikom in članom s primernim taktom, mora društvo dobro uspevati; kajti to ne ustreza samo dobri stvari, temveč tudi društvenim članom, ki gledajo z zaupanjem na nje, pričakujoč od njih, da naj bo vsakdo na svojem mestu cel mož. Resnica je, da društveni upravniki, če so za svoje opravke vneti, žrtvujejo za društvo nesebično ne samo čas, temveč jesto tudi nepričakovane gmotne žrtve. Kljub temu morajo neredko celo prenašati tudi javna in prikrita sitnarenja, morebiti celo napade in žalitve, zahvale in priznanja pa niso deležni niti od predsednika, kaj Šele od drugih. Vneti upravniki ne delajo radi zahvale in priznanja, -ampak zaradi dobre stvari same; ker so kot marljivi činitelji navdahnjeni z vztrajnostjo, pogumom, idealizmom in optimizmom, jim niti na tnise! ne pride, da hi odložili svoj opravek predčasno ali si iskali kaka druga zadoščenja za napade in prizadjane jim žalitve. Cini nimajo samo dolžnosti, plačevati članarino, njim pripadajo tudi razne pravice; zato naj dajejo društva svojim članom društvena pravila v vpogled. Vsak upravnik in odbornik, zlasti predsednik, mora poznati dobro svoj delokrog ter V tem poznanju postopati tovariško. Docela zgrešeno bi bilo, če bi se n. pr. predsednik vselej in povsod čutil jamo predsednika, češ, jaz sem predsednik, kakor rečem jaz, tako mora biti in nič drugače, sicer položim svoi mandat. So predsedniki, ki smatrajo dobro mi sleče mnenje svojih soupravnikov za nasprotovanje in za ponižanje svoje predsedniške visokosti ter se skušajo v svo-ii domišljavi užaljenosti maščevati, da ukrenejo ravno nasprotno. So tajniki, ki mislijo, da izven njihovega mnenja ni nobeno pravo, ki žalijo in ponižujejo veljavo svojih soupravni-Icov precl društvenimi člani in celo pred nečlani. So blagajniki, fti mislijo, da bi bili oni za društvo vse boljše in ceneje naročili, nese'predsednik ali tajnik. So odborniki, ki pridno kritikujejo delo društvenih upravnikov, sami pa ne store za društvo malo ali ničesar. Iz nadaljnjega našega razmišljanja se nam bodo morebiti izluščili sledeči sklepi: 1. Ker je naše društvo za mene, moj dom, moj stan, mojo občino, moj narod in državo potrebno, hočem svojo članarino redno plačevati ter pridobivati novih članov. 2. Delovanje svojega društvenega odbora in njegovih upravnikov hočem podpirati v vseh ozirih s taktom, ki ne bo nikomur nadležen. 3/ Kot predsednik se hočem izogibati v?^kemu despotizmu, terorizmu, ošabno- sti, maščevalnosti nad svojimi souprav-niki in člani, zavedajoč se, da me s takšnim nastopom ne morejo uvaževati, k večjemu jim ubijam njihovo delavnost. Pred oblastmi in na zmaj hočem svojo društvo nesebično -zastopati, neglede na svojo osebno korist ali škodo, zavedajoč se, da se mi je za izkazano zaupanje društvu vreč’nega izkazati. 4. Kot tajnik hočem biti vedno vesten izvrševalec društvenih potreb, pri čemer mi bode vsak sodelavec dobrodošel brat, ne tekmec. 5. Kot blagajnik hočem upravljati društveno imovino vestno, brez samolast-nega nastopanja, sledljivo, a brez stiskanja, ki lahko postane tudi škodljivo. 6. Kot odbornik se hočem odborovili sej redno udeleževati. Dobro obiskane odborove seje so predsednikovo veselje, one dajejo razpravam krila za polet. 7. Kot društveni poročevalec se hočem potruditi svoja poročila podati izčrpno in natančno, da bodo ustrezala dejanskemu stanju. 8. Vsi, naj smo upravniki, odborniki ali navadni čiani, se potrudimo, da delovanje svojega društva spravimo na tir narodnega in državnega edinstva, kar je z Maribor in našo severno mejo neob-hodno potrebno. V Mariboru je nad 50 raznih društev, ki bi lahko tvorila izdatno armado za uveMavljenje narodnega in državnega jedinstva. Ob tem razmišljanju se moramo spomniti na vladarjev proglas z dne 6. januarja 1929, ki pravi med drugim: »... čuvati narodno jedinstvo in državno celoto, to je najvišji cilj Moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za Mene in za vsakogar! Prepričan sem. da bodo vsi razumeli iskreno besedo svojega kralja in da bedo moji najvernejši pomočniki pri Moiih naporih.« »S tem, da sporočam to svojo odločitev Svojemu narodu, naročam vsem oblastim v državi, da po nji postečo, a vsem in vsakomur zapovedujem, da se ii pokoravajo!« Sokolsim Smuški tečaj mariborske sokolske župe. Poleg mnogih tečajev, ki so jih priredili razni klubi in društva za božične praznike, je bil tudi smuški tečaj, ki ga je priredila mariborska sokolska župa od 25. do 31. decembra pri Sv. Martinu na Pohorju, ki je vsestransko dobro uspel. Snežne razmere so bile zelo ugodne, senožeti. travnikov in njiv je v okolici Sv. Martina v izobilju. Tečaj ;e vodil br. Hočevar v splošno zadovoljnost. Tečajniki so se toliko izvežbali, da bodo lahko prevzeli vodstva društvenih smuških odsekov. Seja predavateljskega zbora prednjaške šole SXI se bo vršila v torek dne 6. januarja ob 8. zvečer v župni sobi ! Narodni dom. Vabim vse predavatelje, da se seje zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu važne zadeve! Druga seja predavateljskega zbora bo v sredo dne 7. t. m. ob 8. zvečer v župni sobi Narodni dom. Seji prisostvuje brat savezni načelnik Bajželj. Prosim zato predavatelje, da se seje zanesljivo udeleže. — Vodja šole. Šport Praga postaja milijonsko mesto Po ljudskem štetju, izvršenem začetkom decembra, šteje Velika Praga 848.702 prebivalca, torej za 171.000 več nego pri prejšnjem štetju. S teni je Praga prekosila Bruseli (815.000 po stanju od 1. jan. 1928). Carigrad (811 tisoč) in Madrid (808.000). Danes je Praga ined evropskimi velemesti na 16- mestu. Razun lOmilijonskih mest jo prekašajo samo še Birmingham in Liverpool, Napulj, Milan in Rim. 'Ekspresni vlak — z enim edinim potnikom. Potniški promet med Parizom in Rimom je silno padel. Zgodilo se je minuli pondeljek, da se je v ekspresnem vlaku Pariz—-Rim vozil en edini potnik, neki Anglež. Kratek pogled u minula stoleija L. 1431 je zgodovinsko znamenito radi tega, ker je bila takrat »Devica Orleanska«, Jeanne d’ Are, kot čarovnica sežgana na grmadi v Rouenu, Po vojni je bila proglašena od katoliške cerkve za svetnico. — L. 1531 je Anglija postala izgubljena za katoliško cerkev: ustanovljena je bila angleška državna cerkev. — L. 1531 je po 500 letih miru Vezuv zopet strašno bruhal in je katastrofa zahtevala mnogo človeških žrtev. — L. 1731 je bil strašen potres na Kitajskem, ki je . i-mo v Pekingu zahteval krog 100.000 olo-veških žrtev.L. 1731 je tudi umrl Anglež Daniel Defoe, pisatelj slovite povesti »Robinson Cruzoe«. — L. 1831 je bil rojen slavni angleški fizik David 'Edvard Hughes, izumitelj brzojavnega aparata za napisanje brzojavke na papirni trak, izumitelj mikrofona itd. — Istega leta je bil rojen slavni francoski pesnik V;kto-rien Sardou L. 1831 je umrl eden najslavnejših državnikov Zedinjenih drjjav, njihov dvakratni predsednik James Monroe, znan po svoji novoletni poslanici na ameriški narod 1. 1823, ki je še danes znana pod imenom »Monroeve doktrine* : Amerika Amerikancem! — L. 1S31 je umrl sloviti nemški filozof Friderik Hegel. — L. 1831 je znanstvenik Mihael Farady iznašel magnetično in električno indukcijo, pričetek kasnejše elektrotehnike. Tragedija matere in hčerke v Parizu. V neki ulici Pariza je 641etna rentnica Julijana Renard zbolela na raku. Skupno z 371etno hčerko ste sklenili umreti. Hčerka je materi najprej prerezala žile na rokah. Ker smrt ni hotela nastopiti, jo je skušala usmrtiti z močno električno strujo. Tudi to je bilo zaman. Nato jo je s kuhinjskim nožem zabodla v srce. Pri tem pa so opešale njene in sile in zgrudila se je nezavestna. Ko so jo potem peljali na policijo, je skušala ponovno izvršiti samomor, končno pa je zblaznela. Včerajšnje nogometne tekme. Zagreb: Concordia:Sparta 7:0 (1:0), Stanje prvenstvene tabele je naslednje: 1. Gradjanski 12, 2. Hašk 11, 3. Concordia 7, 4. Železničar 7, 5. Viktorija 6, 6. Gra-fičar 4, 7. Sokol 4 in 8. Sparta 1 točko. Beograd: Prvenstvene tekme: BSK: Sokol 3:3 (1:2): Jugoslavija:Grafičar 8:0 (3:0); Jedinstvo:Sparta 3:1 (1:0). Split: Hajduk:Zmaj 14:0 (6:0). Dunaj: Slovan:BAC 2:1 (0:1); FAC* Sportklub 5:3 (4:0). Berlin: Rapid (Dunaj):Minerva 4:2. Stuttgart: Vienna (Dunaj):Kickers 6:0. Frankfurt: SSV :Židenice (Brno) 7:1. Leipzig: Hungaria (Budimpešta): reprez. Leipziga 5:1 (3:0). C a n n e s: Viktoria Žižkov (Praga): FC Cannes 2:1 (2:0). Pariš: medmestna tekma Pariz:Pra-ga 3:2 (2:0. Mladinska smučarska tekma se je včeraj vršila v okolici Ljubljane, Proga je bila dolga 8 km. Rezultati so bil! naslednji: 1. Jakopič Avgust (SK Ilirija) 32:52; 2. Dečman (SK Ilirija) 35:11; 3. Palme (SK Ilirija) 36:23. Sankaška tekma ISSK Maribora ki bi se morala vršiti jutri na progi Ruška koča - Ruše je radi slabega vremena odpovedana. Medmestna hazena tekma Ljubljana: Beograd se bo vršila jutri v Beogradu. Reprezentanca Ljubljane je sestavljena iz hazetm« šice Atene in Ilirije. Ping-pong. Turnir za klubovo prvenstvo se prične v torek 6. t. m. od 9. naprej v klubovih prostorih Trubarjeva ul. 2. Občni zbor SK Železničarja. V petek, dne 23. januarja, ob 20. (3) uri se bo vršil v zadnji sobi restavracije pri »Zamorcu« redni letni občni zbor športnega kluba »Železničarja«. Dnevni red je sledeči: 1. Letno poročilo furckei-jonarjev, blagajnika in preglednikov računov. 2. Volitev novega upravnega odbora. 3. Volitve treh preglednikov računov in namestnika. 4. Volitve treh razsodnikov. 5. Izpremetnbe društvenih pravil. 6. Samostojni predlogi. 7. DoIoCItiv pristopnine in članarine. 8. Slučajnosti. Članstvo se opozarja, da se morajo glasom pravil § 14 samostojni predlogi predložiti odboru s podpisi vsaj osem dni pred občnim zborom. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. SK Železničar, zimskošportna sekcija. V sredo, dne 7. januarja ob 19. (7.) ur! v restavraciji Narodni dom važen sestanek članov. Kdor še ni oddal slike za legitimacijo, naj jo prinese s seboj. Načelnik, ISSK Maribor, nogometni odsek. Sestanek nogometašev v sredo dne 7. t. m. ob 20. uri v telovadnici v Cankarjevi ulici. Načelnik. M. Zevacco* V semi iezuita Zgodovinski roman. 3r; Hripavo je kriknil: »Dvanajst!« Sansak j grozovito zaklel. La Satenjre na je proglasil zmagoslavno: »Jaz sem torej tisti, ki poroči Žileto. vojvodinjo Fontenbloško. kadar ujamemo rokovnjača!« In mogočna radost ja zasijala na njegovem obrvzu. Ostala dva sta pokimala z glavo; komaj sta premagovala svojo besnost. Nato so vsi trije opasali meče in odšli iz gostilne pri »Vedeževalki«. Tako je postala Žileta Šantlis zaročenka Franca De Vivon, gospoda De La Satenjre. XIX. Ciganka. V noči. ki je videla neverjetni naskok rokovnjačev na Luver, je nudil Dvor Čudežev zares čudno lice. V sredi prostranega štirikotnika. ki so ga tvorile vrste gobavih hiš, se je dvigala visoka sulica z nasa-ieno četrtjo mrhovine; zastava rokovnjačev 1 Gorele so smolnate baklje; zapalili so bili ognje; tia surovih mizah so stali sodci vina, in krožile so čfc-še, da je lahko pil, kdorkoli je hotel. Množica se je gnetla okrog ognjev; ženske so obvezovale številne ranjence: trije mrtveci so bili razstavljeni na mizah, okrog katerih so pele starke žalne pesmi in slavile kreposti pokojnikov; hvalile so njih pogum, njih gorečnost v boju, in poveličevale njihovo silo; z eno besedo, vršila -se je vsa proslava, ki dostoja vojaku, padlemu na boju časti. Drugače pa je bil širni prostor razmeroma miren. Po svojem drznem pohodu so čutili rokovnjači temno, polunezavestno skrb pred novo bitko; niso se tolažili, da ostane stvar kar tako; vse kraljestvo siromakov ie bilo pripravljeno na obrambo in čakalo sovražnika. Možje niso bili odložili Svojega orožja, ženske pa so hitele graditi barikade pred vsemi ulicami, ki so se iztekale v to zavetje. Straže, v celih oddelkih in posamezne, so bile razstavljene daleč okrog osrednio trdnjavice: iti predstraže in ogledniki so se raztezali daleč tja do samega Luvra — nevidni, zaviti v plašč noči. Manfreda so bili prenesli v eno izmed hiš notranjega dvora; stanovanje v ulici Froamnntel se je zdelo Lantneju prenevarno, V revno opremljeni sobici je sedel Lantne ob po-s* Starka je govorila s čudno milobo. (Nadftj&tvtutjift prih.) sinko?« Za prihodnje žrebanje priporoča nakup ž Din 25 za četrtinko. Žrebanje I. razreda bo 16. anuarja 1931. srečk drž. razredne loterije Bančna poslovalnica BIZJAK, Maribor, Gosposka ulica št. 25 Nakup in prodaja valut in vrednostnih papirjev po najvišjem dnevnem kurzu. — Kontrola vseh tu- in inozemskih srečk v najem dam majhno dobro idočo trgovinico. Potreben kapital ca 8000 Din. Dopise pod »Rentabel« na upravo lista._______________26 Lep lokal s sobo ali brez v magdalenskem okraju, pripraven za krojača, oddam v najem. Naslov v tpra vi »Večernika«. 40 Starejšega osamljenca ali osamljenko sprejme poštena družina v dosmrtno o-skrbo v lastni hiši. 41 Vzamem v najem dobro idočo branjarijo na zelo prometni točki. Pismene ponudbe je poslati na upravo »Večernika« pod »Branjarija«. 43 Premog Peklenica brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499 Prazno sobo, srednje veliko, oddam posamezni osebi z iastno opravo. Kuhati se ne dovoli. Cena Din 200. Stritarjeva ul. 5 I. 44 BRIKETI, Mejovšek, Tattenbacliova 13, tel. 2457. Pozor! Oddam osebno pravico zanes!jivi osebi v najem. Kje pove uprava »Večernika«. Prodam veliko preprogo 370x250 cm in dobro ohranjen otroški voziček. Vprašati Frankopanova ulica št. 17. 36 Sposobna mlada poročenca brez otrok iščeta v Mariboru ali okolici dobro gostilno v najem. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Januar« na upravo lista. 3954 Mestno avtobusno podjetje v Ptuju razpisuje mesto šoferja, ki mora poleg splošnih pogojev biti izučen melmniear in ne star nad 40 let. Podrobnejše infor macije se lahko vsak čas dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. I. 1931. 34 Dve opremljeni sobici oddam dvema gospodoma, ulica 35. Inseriraite v ..Veterniku" Koseskega 37 Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po naj-niž.ii ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2, Maribor. XXIV Družabnika z nekaj kapitala iščem za otvOr|tev zaloge glinastih peči, emajliranih ploščic in šamotne češke opeke. Pismene ponudbe pod »Pečar« na oglasni oddelek Večernika. 15 Zalivala Podpisana izrekam tem potom društvu »Ljudska samopomoč** v Maiiboru najlepšo zahvalo za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti našega očeta gosp. Lovrenca Godec in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšni pristop. Studenci pri Mariboru 31. 12. 1930. EL1ZA GODEC. Samo I>fn IO* — stane liter prvovrstnega dalmatinskega vina v gostilni »ŠKORC«, Vodnikov trs: 3. kjer prodaja Tomo Milič iz Šibenika vina lastnih pridelkov. Tu so Vam topla in mrzla jedila kakor morske ribe, vedno na razpolago. En sam poskus in uverjeni boste! 48 Vežlo množino prodamo Uprava „ Jutra" in „Večernika“ Maribor, Aleksandrova cesta 13 Potrta neizmerne žalosti, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je moj iskrenoljub-Ijeni soprog, gospod Sorko |ožef šolski sluga, v soboto, dne 3. januarja 1931 ob 17. uri, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 60. letu svoje dobe bogu-vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 6. januarja 1931 ob H15. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. 38 Sv. maša zadušnica bo darovana dne 8. januarja 1931 ob 7. uri v župni cerkvi pri sv. Magdaleni. Maribor, dne 4. januarja 1931. KATARINA ZORKO, soproga. Otvoritev dvorane v gostilni Plohl na Teznu dne 6. tm. ob 15. uri s koncertom Z izbornim vinčkom, svežim pivom v sodčkih Jn dobrim prigrizkom bo preskrbljeno. — Za obilen obisfc se priporoča VINKO PLOHL, gostilničar Opravilna številka: E IX 4046/30 Opravilna številka: E IV 2773/30 Dražbeni oklic. mm 12 Dražbeni oklic. STO vmmm Dne 13. februarja 1931 ob 9 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. a) Pobrežje vi. št. 687 b) Pobrežje vi. št. 777 in sicer 2 pritlični stanovanjski hiši z vrtom. Cenilna vrednost: ad a) Din 32 000—, ad b) Din 20.272*—. Najmanjši ponudek: Din 34 848’—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru i Ck sino sodišče v Mariboru odd. IV., dne 20. decembra 1930. Dne 16 februarja 1931 ob io uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k o. Rače vi. štev. 445. Cenilna vrednost: Din 169.733 60 in sicer za vi. št 445 k o. Rače Din 108.000 in Din 35*389*20. za vi. štev. 616 k. o. Rače Din 14 824*40. Vrednost pritikline: Din 11.520—. Najmanjši ponudek: Din 113.155*80.^ V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX. 3 Okraino sodISže v Mariboru odd. IX.« dne 14. decembra 1930. ______________ JUTRO « svojim narolnikom in žltateljem! Da omogoči „3utroM svojim orijateliem nakuo krasnih slovenskih kniig tudi v Mariboru, se dobe v „Jutru“ razpisane zbirke v Hitite, da ne zamudite ugodne prilike I podružnici Tiskovne zadruge Zbirke se dobe samo do 10. fshruarjla 1931. v Mariboru« Aleksandrova cesta 13 todaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU DElliLA * Mariboru.