W9
s > S < A> ' *	^	|	^*k	<.	v:
r S*^ />'
Wm
£*$$$
nevrnk
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
TRST, nedelja 14. februarja 1960
Koristen izid Gronchijevejfa potovanja v Sovjetsko zvezo
Prejšnji petek se je Predsednik republike Giovanni Gronchi vr-1111 ^ Sovjetske zveze, ka-j1101 je bil povabljen na raden obisk kot prvi po-^‘a'ar ene izmed atlant-. držav. Soglasno mne-le vseh ljudi, ki jim je ^ni6no pri srcu medna-v?™a pomiritev, konec .ne vojne in okrepitev
iru, je da je ^jj 0bisk oristen ne "'mo za od-
v^®. med 1 ijo in So-jetsko zvezo temveč tudi izboljšanje mednarod-£ odnosov sploh, n* o korist je razvidna Predvsem iz skupnega tipnega poročila, ki je bi-o objavljeno po dveh dneh ‘‘»govorov med italijan-
skimi
gosti in sovjetskimi
jj^^telji. Poročilo ugotav-
i- Voditelji obeh držav strinjajo, da je potreb-n obraniti «mir v var-s 1 ter v gospodarskem socialnem napredovat nJ0 narodov*.
• Miroljubna koeksisten-lu ^ sloneti na nače-sr„ ,^‘iooevanja vojne kot nn-SjVa Za reševanje med-^■rodnih sporov in na na-tra . nevmešavanja v no-3 J® zadeve drugih držav. strin-6 stran* se izrecno veič ^ata’ da Je najzanesli-
sredstvo za ohranitev
&<x UlUcUUbCV
ra5r splošna in popolna r°žitev 0b primernem
kon>°rstvu* in da bodo oro^f6?'11^ rezultati v raz-Pitv- prisPevali k okre-VaiJ: zaupanja med držat zm 1 ter k znatnemu *iri.n*Sanju bremen voja-** Matkov.
ta P*56. strani se strinjajo’ da je treba poglobiti ^ izboljšati zlasti medse-
barsLkulturne 111 gosp(> 6SZe odnose.
vjaj Predstavnika obeh IH sta podpisala kultur-4ela	um na Podlagi na-
trant nevme^avanja, v no odsi . Zadeve, tako da bo na . J mogoča izmenjava znan. m, umetniškem, .	tvenem, tehničnem in
6 S®* podr°čju.
takoi	strani sta sklenili
nadaV Pr°Učiti sredstva za vlrKJnJe povečanje trgo-77?. ^menjave. da	strani sta sklenili,
začelo °.d 10- t-01- da,Je b« , Veljati nove določ-* ede dovoljevanja vi-
zumov, s katerimi je olajšan trgovinski in turistični promet med obema državama.
Sam predsednik republike je takoj ob svojem povratku v Rim izjavil, da je bil njegov obisk koristen in da je treba s podobnimi osebnimi stiki nadaljevati, če se hoče «resno poskušati, da pride do zmanjšanja tveganj, ki jih vsebuje trajajoča mednarodna napetost*. V zvezi s poročili o živahnem razgovoru na nekem sprejemu, ki ga je Gronchi za svoje gostitelje priredil v italijanskem veleposlaništvu v Moskvi, poročili, ki so hotela povzročiti neuspeh obiska, pa je Gronchi opozoril, da je treba kritiko omejiti, ko se nahaja najvišji predstavnik države na obisku v inozemstvu, kjer opravlja tako delikatno poslanstvo, kakršno je bilo njegovo.
Že iz naštetih točk v poročilu se vidi, da so samo tisti, ki se ne morejo sprijazniti s pomiritvijo v svetu in ki so še vedno isti, ki jih poraz v drugi svetovni vojni ni prav nič spametoval, lahko nasprotovali obisku in tudi med obiskom storili vse, da ne bi uspel. Med njimi je v prvi vrsti ves fašistični tisk, a v isti vrsti z njim znani kardinal Ottaviani, ki je pred obiskom v neki svoji pridigi dejal, da krščanski politik ne bi smel niti roke podati nekrščan-skemu politiku in s tem naravnost napadal Gron-chija. Toda nasprotovali so obisku tudi drugi desničarski krogi in napadi na poglavarja države še vedno niso prenehali.
Toda pri vsem je najhujše, da spada med tiste, ki jim obisk ni všeč, tudi sam zunanji minister Pella. Levičarski tisk poroča, da je že v Moskvi sprožil govorice o možnosti prekinitve obiska zaradi omenjenega razgovora v veleposlaništvu ter da je nasprotoval celo objavi skupnega poročila. Najnovejše vesti pa pravijo, da se je Pella uprl celo, da bi Gronchi povabil predsednika vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Vorošilova, naj pride na uradni obisk v Italijo, čeprav je vlada
že pred odhodom predsednika republike sklenila, naj ga Gronchi povabi izrecno v imenu vlade, kar je tik pred odhodom tudi storil.
Vse kaže, da bodo desničarji na čelu s fašisti storili vse, da bi z obiskom dosežene pozitivne rezultate povsem zmanjšali ali pa jih do kraja razveljavili. V tem smislu so fašistični poslanci že vložili interpelacije v parlamentu. Toda tudi napredne sile ne držijo križem rok in temeljito razkrinkujejo vse reakcionarne klerofašistične spletke. Senator in bivši predsednik vlade Ferruccio Parri je odločno zahteval od vlade, naj zaščiti ugled poglavarja države. Nad vse “ važna pa je ugotovitev tudi skoro vsega mednarodnega mnenja, da je bilo Gonchijevo bivanje v Sovjetski zvezi koristno. Tako so nazadnjaki v Italiji s svojo gonjo proti pomiritvi dejansko osamljeni ne samo v Italiji, temveč v vsem svetu. S Pello vred.
Zaradi tega Gronchi s takim zunanjim ministrom verjetno ni imel ugodnega in prijetnega potovanja. Ni znano, ali se je strinjal z njim, ko je sovjetskim voditeljem razlagal Adenauer-eve teze o rešitvi nemškega in berlinskega vprašanja, ko je vendar znano, da po drugi strani niti stališče italijanske vlade v tem vprašanju ni enako z bonnskim.
Končno je treba povedati še to, da pomeni Gron-chijev obisk uresničevanje težnje italijanske države, da se nekoliko bolj uveljavi v mednarodni politiki pred sestankom na naj višji ravni, ki bo v ma-,u. Saj mednarodna pomiritev ni izključna zadeva samo največjih držav, ampak vseh — tudi srednjih in majhnih. Do učinkovitega sodelovanja pa bo prišlo le, če bo italijanska vlada začela zares z bolj gibčno zunanjo politiko, katere pa seveda v nobenem primeru ne bi smel sabotirati njen lastni nosilec.
Na politiki pomirjevanja morajo torej sodelovati vse države in čim več jih bo
tem bolje bo.
Dvojno
Kreiskv: »Zahtevam svobodo za južne Tirolce!«
Saharsko področje jugozahodno od Reggane, kjer je včeraj zjutraj eksplodirala prva francoska atomska bomba
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiini,,,,m,,,,,,
Včerajšnja eksplozija francoske atomske bombe veča nevarnost obnovitve oboroževalne tekme
Bomba je eksplodirala na vrhu kovinastega stolpa - Za eksploziv so uporabili plutonij - Odločni protesti v Afriki - Gana «zmrznila» imetje vseh francoskih podjetij - Protest japonske vlade
Interpelacija Togliattija in drugih 24 komunističnih poslancev
Ttv	•	zjutraj	je v
V cera j šaha« 6kS-
J plodirala prva francoska atomska bomba. To se je zgodilo prav v trenutku, ko so ZDA sprozumno z Veliko Britanijo predlagale na ženevski konferenci, naj bi bile nekatere jedrske eksplozije izvzete iz sporazuma o prepovedi poizkusov. Že več ko eno leto traja glede jedrskih poizkusov med dosedanjimi tremi atomskimi državami premirje, ker so te države prostovoljne prekinile poizkuse. Toda, kakor rečeno, so ZDA začele napovedovati prekinitev tega premirja. Eksplozija v Sahari je obsojanja vredna, ker ustvarja nevarnost, da se razbitje premirja med tremi velikimi atomskimi silami še pospeši. Razen tega nastaja nevarnost nove okužbe atmosfere z radioaktivnostjo. De Gaulle je hotel imeti svojo bombo samo zaradi svoje politike »veličine* in zaradi tega, da bi vstopil v tako imenovani atomski klub, kjer bi lahko diktiral svoje pogoje. Znano je namreč, da je Francija ustvarila nekakšno os z Bonnom in tudi z Rimom, ki zavzema nepopustljivo stališče do zmernejšega in pomirjevalnega stališča ZDA in Velike Britanije. Zaradi tega je treba eksplozijo v Sahari še odločneje obsoditi, ker ustvarja nevarnost ne samo za zdravje milijonov ljudi, pač pa tudi nevarnost novih zapletljajev v mednarodnem dogajanju.
PARIZ, 13. — Francoska atomska bomba je eksplodirala davi ob 7. uri v Saharski puščavi. Predsedstvo francoske republike je objavilo naslednje poročilo: «Predsednik francoske republike in skupnosti javlja, da je 13. februarja ob 7. uri, ob upoštevanju zelo ugodnih meteoroloških pogojev, bil dan ukaz, naj se povzroči eksplozija atomske naprave v saharski puščavi Tanezrouf jugovzhodno od Reggane, Eksplozija je nastala v pogojih predvidene moči in varnosti. Naprava je bila na vrhu stolpa. Uporabljeno eksplozivo je bil plutonij. Varnost prebivalstva Sahare in bližnjih dežel je bila v celoti zagotovljena. General de Gaulle izreka priznanje države ustvarjalcem tega uspeha: ministrom in znanstvenikom, častnikom In inženirjem, industrijcem in tehnikom. Na ta način Francija zaradi samo svojega napora lahko okrepi svojo o-brambno moč, moč skupnosti in Zahoda. Razen tega je francoska republika v boljših pogojih, da se bo čutila njena akcija za sklenitev sporazumov med atomskimi silami za uresničenje jedrske razorožitve*
Poizkus je opazovalo 600 tehnikov in specialistov. Časnikarji niso bili povabljeni in tudi ne tuji opazovalci.
Atomska bomba je eksplodirala, kakor rečeno, v sahar-skem centru za vojaške poizkuse Reggane. Ta kraj je v osrčju Sahare severozahodno od Hoggarja, 150 kilometrov južno od Adrara. To o-porišče so zgradili prav zaradi atomskih poizkusov. Delo se je začelo pred dvema
letoma in vodila ga je vojska s pomočjo civilnih specialistov. V bližini so zgradili celo podzemeljsko mesto, ki je oddaljeno 1200 kilometrov od Alžira in več kot tisoč kilometrov od Casablance.
Francosko ministrstvo za oborožene sile javlja, da so opazovalni centri v Franciji registrirali eksplozijo. Ministrstvo trdi, da so na podlagi prvih opazovanj ugotovili, da hi bilo radioaktivnih padavin na obljudena področja.
Zavod za fiziko v Strass-bourgu je sporočil, da je sej-zmografski center v tem mestu registriral ob 7.12 šibke površinske valove, ki jih je povzročila eksplozija.
Predsednik de Gaulle pa je brzojavil delegiranemu ministru za atomeke zadeve v Sahari Guillaumatu: »Hura za Francijo! Od danes zjutraj je Francija močnejša in ponosnejša. Iz dna srca hvala vam in tistim, ki so zanjo dosegli ta izvrsten uspeh.*
Razumljivo je, da so v Franciji eksplozijo atomske bombe pozdravili predvsem tisti krogi, ki brezpogojno odobravajo politiko Francije. Zadovoljstvo sta izrekla bivši predsednik vlade Gaillard in bivši predsednik vlade Reynaud. Ta je izjavil med drugim:	«Mlada francoska
znanstvena elita je dosegla tisto, ki je bila pred vojno v prvih vrstah na atomskem področju. Sedaj je treba vedeti, ali nam bodo naši ameriški zavezniki pomagali, da napravimo drugi korak naprej. Upamo, da se ne bodo dali prekoračiti po Hruščevu. Ali bo naša atomska podmornica v Cherbourgu, ki stoji že več kakor eno leto, pušče-
na v takem stanju?*
Avtonomna socialistična stranka pa je objavila naslednjo izjavo: «V trenutku ko tri države, ki imajo jedrsko orožje in medcelinske rakete, razpravljajp o prepovedi jedrskih eksplozij ter o omejitvi in uničenju tega o-rožja, je še manj umestno delati tako drag, tako nevaren in tako nepotreben poizkus.*
Računa se, da so vse priprave za atomsko bambo stale Francijo od leta 1946 do-danes približno 350 milijard frankov. Samo za pridobitev plutonija za bombo so uporabili 50 milijard frankov. Računajo, da vsebuje francoska atomska bomba srednje moči za dve milijardi frankov plutonija. Današnja bomba je vsebovala baje za milijarde in pol frankov plutonija.
Iz Akre javljajo, da je ministrski predsednik Gane Nkrumah sporočil po radiu, da bo od danes naprej vse premoženje francoskih podjetij v Gani zmrznjeno, »dokler ne bodo poznani učinki, ki jih bodo imeli za prebivalstvo Gane sedanja atomska eksplozija in drugi poizkusi, ki jih je omenil francoski ministrski predsednik.*
Agencija Tass je objavila nocoj uradno sovjetsko izjavo, ki pravi med drugim: «Treba je samo obžalovati, da francoska vlada ni upoštevala nasveta svetovnega javnega mnenja in da je 13. februarja 1960 povzročila eksplozijo, atomske bombe *
Sovjetska vlada omenja nato svojo izjavo od 29. avgusta 1959, s katero je napovedala enostransko prekinitev svojih atomskih eksplozij s pogojem, da zahodne države
ne obnovijo svojih poizkusov z atomskim in vodikovim orožjem.
«Ce se bodo atomske eksplozije nadaljevale, zaključuje izjava, ne bo mogla seveda sovjetska vlada ostati brezbrižna in ne priti do zaključkov, ki bi bili potrebni, da zajamči varnost svoje države.*
Japonska tiskovna agencija javlja, da bo japonsko zunanje ministrstvo v začetku prihodnjega tedna poslalo francoski vladi odločen protest proti eksploziji atomske bombe v Sahari. V japonskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da Japonska nasprotuje vsem jedrskim poizkusom ZDA, SZ in Velike Britanije. Japonski svet proti atomskim in vodikovim bombam pa je takole ocenil eksplozijo: ((Obžalovanja vredno je, da je Francija napravila poizkus, zato da doseže enak položaj kakor ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija v jedrskem tekmovanju.*
Predsednik ameriškega državnega departmaja je na razna vprašanja časnikarjev izjavil samo, da francosko sporočilo o eksploziji ni prišlo nepričakovano, in ni hotel dati drugih izjav.
V Ženevi je sovjetski delegat na konferenci o prekinitvi Jedrskih poizkusov Ca-rapkin izjavil, da se bodo razgovori med ZDA, SZ in Veliko Britanijo nadaljevali kljub eksploziji francoske bombe. Izjavil je dalje, da morebitna francoska zahteva, da se udeleži ženevskih razgovorov, spada v pristojnost zadevnih vlad in ne ženevske konference. Pripomnil pa je, da ne ve nič o morebitni francoski zahtevi v tem smislu, Dalje je Carapkin izja-
vil, da je zelo težko takoj oceniti generalovo izjavo, da bo eksplozija francoske a-tomske bombe prispevala k sklenitvi sporazumov med atomskimi državami za razorožitev.
Ameriški fukncionarjl so danes izjavili, da uspel poizkus s francosko atomsko bombo ne pomeni , da bo Francija sprejeta v atomski klub na podlagi enakopravnosti z drugimi državami. Pripominjajo, da bodo za sedaj Franciji odrekli podrobne informacije in material, ki ga ZDA lahko nudijo Veliki Britaniji na podlagi zakona, ki dopušča take informacije in opremo samo prijateljskim državam, ki so dosegle pomembno atomsko sposobnost. Ameriški funkcionarji so izrekli tudi mnenje, da bo francoski poizkus še bolj kompliciral pripravljanje sporazuma za prekinitev jedrskih poizkusov, ker bo treba odslej računati tudi s Francijo.
Po prvem valu veselja začenjajo sedaj v Franciji razmišljati in opaža se v nekaterih krogih tudi zaskrbljenost. Sprašujejo se, ali pomeni danes imeti atomsko bombo konec koncev korist ali pa nekorist? Odgovor na to vprašanje je seveda različen in odvisen od strani, s katere prihaja. Golistični «Paris Presse* pravi, da je bomba ustvarila Franciji več odgovornosti kakor pa takojšnje koristi. «Posest absolutnega orožja je tako resna stvar, da narekuje skrajno previdnost na vseh sektorjih politike*. List pravi na koncu, da, če so se sedaj povečale pravice Francije, so se povečale tudi dolžnosti.
(Nadaljevanje na S. strani)
Aktualni
portreti
NIKITA HRUSCEV, predsednik sovjetske vlade, mnogo potuje v tem poslednjem času; odletel je na obisk v Indijo, ne da bi počakal, da N njegov gost, predsednik italijanske republike Gron-chi, odpotoval iz Sovjetske zveze.
Hi
CAROL NG, ld ima 19 let, je študentka in živi v kitajski mestni četrti v San Franciscu, je zmagala na natečaju za najlepšo Kitajko v ZDA. Natečaja se je udeležilo 18 kandidatk iz vseh Združenih držav.
YVES MONTAND, sloviti francoski pevec in filmski igralec, je partner Marilyn Monroejeve v filmu, za katerega Je napisal scenarij Arthur Miller, mož te igralke. Dolgo so iskali partnerja zanjo, končno pa je na to pristal Montand, Miller pa Je zaradi njena ponovno napisal scenarij.
AVA GARDNER, lepa in dobra filmska igralka, nima sreče v svo. Jem čustvenem življenju. Vsi njeni dosedanji zako. ni so propadli, in verjetno ne po njeni krivdi. Sedaj se ponovno govori o njej v zvezi z znanim grškim milijarderjem O-nassisom, ki ga je pogosto videvati z njo.
Sedem dni v svetu
Korak nazaj glede eksplozij orožja
Razgovori o prepovedi jedrskih poizkusov so spet zašli v slepo ulico. Čeprav so odstranili precejšnje število nesoglasij in so na eni in drugi strani večkrat poudarili, da težave niso sedaj snepremost-Ijiven, vendar se zadeva ni premaknila z mrtve točke. V četrtek pa se je zgodilo, kar je bil ameriški državni tajnik že napovedal: ZDA so predložile na ženevski konferenci sporazumno z Veliko Britanijo nove predloge za delen sporazum. Toda ti predlogi nikakor ne pomenijo korak naprej. O njih je govoril tudi predsednik Ei-senhoiver na svoji četrtkovi tiskovni knferenci. ZDA predlagajo, naj se sporazumejo o prekinitvi jedrskih eksplozij pod primernim nadzorstvom v atmosferi, pod morjem, v tistih delih vesolja, kjer je nadzorstvo izvedljivo, in pod zemeljsko površino sza vse tiste primere, kjer je eksplozije mogoče odkriti s sedanjimi tehničnimi pripomočku. Fisenhotoer je dodal, da nudi ta predlog možnost, da se utrdi dosedanje napredovanje na ženevskih razgovorih. Trdil je tudi, da so ZDA za popolno prepoved jedrskih poizkusov, samo če se doseže sporazum o primernih metodah za inšpekcijo in nadzorstvo. Novi predlog se nanaša na vse primere, v katerih se poizkusi z jedrskim orožjem lahko učinkovito nadzorujejo.
Predsednik je dalje dejal, da ameriški predlogi dopuščajo, da se ob koordiniranju novih metod nadzorstva prepoved lahko sistematično razširi tudi na ostale vrste jedrskih poizkusov, posebno podzemeljskih, ki se do sedaj še ne morejo nadzorovati. To naj bi bil začetni toda daljnosežni korak k popolni prepovedi jedrskih poizkusov, ki bi preprečil večanje radioaktivnosti * atmosferi.
Predsednik je tudi izjavil, da se Kitajska ne sme ignorirati, ko se govori o tem predlogu. Ce bodo razgovori o razorožitvi med velesilami napredovali, je dodal predsednik, bo treba določiti način, da se sporazumu pridružijo tudi drugi.
Ameriški predlog dopušča podzemeljske poizkuse, ki povzročajo takšne potresne sunke, ki jih je mogoče sedaj registrirati.
Sovjetski predstavnik na ženevski konferenci Carapkin je sicer iz javil, da si pridržuje pravico nove predloge proučiti, toda poudaril je, da pomenijo korak nazaj: dopuščajo namreč nove jedrske poizkuse, čeprav takih poizkusov ni bilo že eno leto. Dodal je, da se je s tem možnost uspeha znatno zmanjšala.
Značilno je tudi, da se je predsednik Eisenhower nedavno zavzel za ublažitev določb ameriškega zakona, ki prepoveduje sporočanje atomskih tajnosti drugim državam. Eisenhourer bi hotel učinkovito pomagati svojim zaveznikom z jedrskim orožjem. Nekateri opazovalci menijo, da spadajo te izjave vsaj delno v okvir volilne kampanje. Republikanci hočejo namreč paralizirati obtožbe demokratov, da vlada zapostavlja varnost države, do-žim Sovjetska zveza prehiteva ZDA tudi na jedrskem področju. Toda ne glede na to je treba poudariti veliko neskladnost med zatrjevanjem ZDA, da so načelno pripravljene ustaviti vsa iedr-ske poizkuse, in med dejanskim ravnanjem s tem v zvezi.
Nova ameriška politika glede jedrskega orožja je v ospredju pozornosti diplomatskih krogov v OZN. Ameriško namero, da odstopijo svoje jedrske tajnosti svojim zaveznikom, so v OZN zelo negativno ocenili. Večina delegacij vidi v tem poizkus oživitve oboroževalne tekme. A-meriškg ravnanje daje vsekakor proste roke tudi SZ
'
Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev ob prihodu v Novi Delhi
glede atomskega oboroževanja. V OZN so prepričani, da bi tak razvoj zelo ohromel razgovore o prepovedi jedrskih eksplozij. Razen tega je ameriška namera v nasprotju z resolucijo skupščine OZN. Ta resolucija namreč prepoveduje širjenje jedrskega orožja. Omeniti je še, da se je med anketo Gallupovega zavoda 77 vprašanih Američanov izreklo za popolno prekinitev jedrskih eksplozij; samo 11 jih je bilo za njih nadaljevanje. Odgovora se je vzdržalo 12 vprašanih.
Na vsak način je ameriški predlog nekonstruktiven, ker določa kategorije bomb, katerih eksplozije naj bi bile nevarne. Saj je vsaka še tako majhna jedrska eksplozija nevarna za življenje na zemlji. Za ameriškim predlogom za majhne podzemeljske eksplozije se skriva prizadevanje ZDA, da izpopolnijo jedrske raketne izstrelke za srednjo razdaljo. To pa pomeni spo-polnjevanje jedrske bombe.
S tako politiko se ustvarja na svetu nova nevarnost, da se z obnovitvijo jedrske dirke pojavi jedrsko orožje tudi v drugih državah. Prav včeraj je Francija preizkušala svojo prvo atomsko bombo v Sahari. Predsednik vlade Debre je izjavil, da bo prva eksplozija samo začetek v vrsti eksplozij, in da imajo glede tega cel program, ki so ga že prekoračili. V ZDA so znanstveniki objavili poročilo, ki pravi, da bodo v pomanjkanju sporazuma o prepovedi eksplozij prihodnje leto še tri države sposobne delati poizkuse, v naslednjih petih letih pa še drugih 12 držav. Vse to narekuje nujnost takojšnjega sporazuma, da se sedanje stanje prostovoljne prekinitve jedrskih eksplozij uzakoni s sporazumom o njihovi prepovedi, ne pa da se uzakoni njihova delna obnovitev.
Francija in Alžirija
O dogodkih v Franciji in Alžiriji in o njih posledicah smo že obširno pisali. Dodati je treba le, da se zdi, da je de Gaulle odločen nekoliko temeljiteje obračunati s svojimi nasprotniki. Začel je obširno čistko v vojski ter odstavil tri generale in odpoklical iz Alžirije večje število častnikov. Policijo v Alžiriji pa je izročil v civilno upravo. Odslej bo policija neposredno podrejena generalnemu delegatu vlade. Preiskava v zvezi z uporom vojske se nadaljuje. V severni Franciji so odkrili obširno zaroto. Pripravljen je bil «revolucionarni» odbor, ki bi prevzel oblast v primeru, da bi upor v Alžiriji uspel. Voditelj zarote, ki bi postal sprefekt severa», je bivši častnik Philippe De Masseg, ki mu je uspelo pobegniti.
Kako težavna bo naloga de Gaulla, da docela nevtralizira desničarske in fašistične
sile, kažejo dogodki, ki so se pripetili v četrtek v Amien-su. Okoli 20 tisoč kmetov se je zbralo v tem mestu na zborovanju, na katerem so zavtevali, naj vlada uvede novo agrarno politiko, ki naj
omogoči prilagoditev cen kmetijskih pridelkov cenam industrijskih pridelkov. Protestirali so proti splošni a-grami politiki vlade. Sledil
Zgodovinsko-toponomasHčna razprava
Nekdanje slovenske naselbine v Furlaniji
3.
Zgodovina ve tudi povedati o potnikih in romarjih, ki so prihajali iz Nemčije in ki so jih pogosto napadali in oropali, zaradi česar je patriarh Pagan leta 1329 odstavil poveljnika trdnjave Ozop pri Huminu (Gemona) in tudi kaznoval druge plemiče, ki so postali klativitezi (med temi tudi vlasteline Warma, Polčenika in druge). Ti potniki in romarji so hodili po veliki cesti Crescentia, ki je vodila do pristanišča Bevaz-zano ob spodnjem Tilmentu, od koder so odpluli v Benetke, Loret, Rim ali celo v Palestino. Eden poslednjih grofov v Warmu je bil, skupno z nekaterimi drugimi furlanskimi vitezi, celo zapleten v zaroto, ko so leta 1350 umorili patriarha Bertranda. Za kazen so bili vsi zarotniki obglavljeni, njihovi gradovi pa porušeni, razen gradu Warma ih Soffumberga nad Fojdo. Pač pa je bil v poznejših stoletjih porušen grad Warra in pozneje tudi Bel-grad, in sicer leta 1596, to pa zaradi izredno velikih poplav Tilmenta, ki je podrl jezove nad gradom Belgrad. Spričo okoliščine, da tu teren visi,, si je voda lahko utrla pot proti Warmu, kjer je vso ravnino daleč naokoli pokrila z gruščem in peskom in tako
celotno pokrajino opustošila in uničila,
V XIV. stoletju so se Benečani, ko so bili na vrhuncu svoje moči in slave, začeli pogajati, da bi dobili tudi Furlanijo. Stranke so bile že prej razdvojene, kajti nekateri so bili za cesarja in patriarha, drugi pa za Beneško republiko. Na čelu pristašev republike je bil Tristan Sa-vorgnan, ki se je v gradu Ariis krepko branil pred patriarhom in cesarjem Sigmundom. Borba med obema strankama se je vnela po vsej Furlaniji. Končno je republika zmagala in Benečani so raztegnili svojo oblast na vso Furlanijo (leta 1419) in jo obdržali, dokler ni leta 1797 Napoleon ukinil Beneško republiko. Tedaj so prišli ti kraji pod Avstrijo.
To bi bilo nekako zgodovinsko ozadje teh nekdanjih naselbin, toda kako se je v stoletjih po naselitvi razvijala slovenska govorica in kdaj je ugasnila, o tem nam zgodovina ne pove nič. Verjetno je, da — ločeni kakcr so bili — niso mogli dobivati življenjskega dotoka od prvotnega debla in so po preteku nekaj stoletij narodno zamrli. Kot dediščina so nam ostala le lepa pristna slovenska krajevna imena. Neki furlanski zgodovinar piše o njih, «...da so se mimo naselili na
Furlansko, da so morali plačevati davek gospodarjem da pa niso imeli nikakršnega političnega vpliva m da se ne smemo čuditi, da so — odtrgani od skupnega debla — izgubili svojo narodnost »
Sedaj pa poglejmo, kakšno je danes stanje na ozemlju teh nekdanjih slovenskih naselbin.
Kmalu pod Vidmom, še preden železniška proga prekorači kilometer dolg most na Tilmentu, izstopimo na postaji Kodrojp (Codroipo). To je večji čeden trg in tu se začenjajo prvi sledovi nekdanjih slovenskih naselij. Več jih najdemo proti jugu, manj pa tik za postajo, proti severu. Kodrojp sam je bil že za rimskih časov važno prometno križišče. Ime izhaja iz latinskega Quadrivium (štiri ceste). Ena od teh je šla od Benetk in Trevisa proti vzhodu, po Vipavski dolini, v Postojno in Ljubljano. Leta 797 je bilo tu zavetišče sv. Bernarda, kjer so se ustavljali potniki in dobili zavetje, ko je bilo, ob naraslem vodovju, nemogoče čez Tilment. Ta reka je v prejšnjih stoletjih pogosto spreminjala svojo strugo. Pred kakimi 2000 leti je tekla še vzhodno od Kodroj-pa, kjer je napravila velik ovinek. Od Kodrojpa proti nekdanjim slovenskim naselbinam vodi velika lepa cesta,
(Nadaljevanje na 8. strani)
      ......................
Poleti edinstveno tekmovanje na progi 5556 km
Kapitan Slokum	na j
okrog sveta v 3 letih2
To se je zgodilo leta 1898 - Pozneje so tudi drugi poskusili s podobnimi podvigi - V letošnjem poletju pa bo množično tekmovanje čez Atlantik v čolnih z enim članom posadke
V tem našem svetu, pre-našičenem z raznimi razburljivimi dogodki, postaja resnična senzacija vedno večja redkost. Prav gotovo se je že vse videlo ali storilo, prav gotovo ima vsakršen podvig svoj precedens, vsak pogumni pustolovec gre le po stopinjah svojega prav tako pogumnega predhodnika. Niti ljudje, ki se povsem sami, v majhnem čolnu ali majhni jadrnici, odpravljajo na dolgo in nevarno pot čez velike oceane, ne pritegujejo danes več neko posebno veliko pozornost, o njih se sicer piše, časniki prinašajo včasih tudi kakšno njihovo sliko, toda taki podvigi ne prinašajo več niti mnogo slave niti koristi. Nekateri pogumni pomorščaki pa so sedaj vendarle prišli na idejo, ki jim bo verjetno zagotovila dejansko veliko publiciteto, s katero oni očitno računajo. V letošnjem poletju bodo namreč organizirali velike tekmovanje čez Atlantik, pri katerem imajo pravico sodelovati jadrnice, splavi, čolni, motorni čolni in vsakršno drugo pomorsko prevozno sredstvo, toda pod pogojem, da se v njih nahaja samo en človek.
Verjetno danes niti več ne vemo števila vseh ljudi, ki so sami ali v dveh preplovili Atlantik z naj-primitivnejšimi ali naj-skromnejšimi prevoznimi sredstvi, toda med njimi jih je vendarle nekaj, katerih se bomo še dolgo spominjali.
YUL BRYNNER je na tem, da se loči od svoje žene. Mlada, do včeraj povsem neznana Ci-lenka Doris Kleiner, Je naskrivaj odpotovala * letalom i' Francije, da bi se v Mehiki sestala z Brynnerjem, ki Je zahteval ločitev, da bi se mogel poročiti z njo.
"SSj
m
Pariš Baletna šola na proetero
Vzor vseh teh pomorščakov, ki so se odpravili na pot sami, je pogumni ameriški kapitan Josue Slokum, ki je 27. junija 1898, po treh letih,
2 mesecih in 2 dneh vožnje, postal prvi človek, ki je povsem sam objadral ves svet. Slokum je odpotoval iz Newporta, majhnega pristanišč^ nedaleč od New Yorka, in se je vmil v isto pristanišče. Plovil je z jadrnico, ki se je imenovala «Spray» (»Morska pena»), dolga pa je bila 11 m, široka 4.25 m, težka pa okrog 15 ton.
Ko je kapitan Slokum krenil na svoje drzno potovanje okrog sveta, je imel 51 let, za seboj pa nad 35 let pomorskega življenja. Kot izkušen pomorščak je sam nadzoroval gradnjo «Spraya» in skrbel za to, da bodo vse naprave postavljene tako, da bo mogel vsa opravila opravljati sam, tudi v primeru neugodnega vremena. Kot staremu mornarju so mu bile dobro poznane vse morske poti, pa je znal izkoristiti ugodne tokove ir, področja, kjer je manjša nevarnost pred nevihtami. Vse to je hrabremu kapitanu o-mogočilo, da je povsem sam in brez kakšnih večjih nesreč, prejadral 85 tisoč 192 km. Mnogi avanturisti, ki so hoteli kasneje ponoviti njegov podvig, so se ponesrečili, ker niso poznali morja in morskih poti.
Ko je prejadral svet, ni kapitan Slokum skušal izvleči nekih reklamnih ali materialnih koristi iz svojega podviga. Umaknil se je na svojo farmo in samo enkrat na leto, vsako poletje, je odšel s svojo jadrnico «Spray» na krajši izlet na Antilsko otočje. Vedno je potoval sam. Enajst let je tako odhajal na svoje samotne počitnice, dokler se ni končno ponesrečil v neki noči, ko je bilo morje povsem mirno in ko mu na videz ni grozila nobena nevarnost. V svoji jadrnici je zaspal, v jadrnico pa Je trčil neki parnik in jo presekal. Tako je kapitan Slokum utonil hkrati s svojo jadrnico.
Na svoje slavno potovanje okrog sveta se je Slokum odpravil leta 1895 in še isto leto preplovil Atlantik. Komaj leto kasneje pa sta dva slavohlepna mladeniča, Norvežan Harvo in Američan Samuelson poskušala zasenčiti Slokumovo slavo z nenavadnostjo svojega podviga. Vkrcala sta se na navaden čoln na vesla, dolg 5.5 in širok 1.5 m, in skušala z veslanjem prepluti Atlantik. Na splošno začudenje pa sta se po 55 dneh po odhodu iz New Yorka pojavila pri nekem rtiču v Angliji. Tu sta počivala le 24 ur, nato pa sta nadaljevala pot še preostalih 460 km do francoskega pristanišča Le Ha-
vre. Kasneje sta povedala, da se jima je na tem zadnjem kosu poti pripetila nesreča, ker jima je vihar prevrnil čoln in jima je komaj uspelo rešiti ga, da ga ni odnesel tok.
Poleg podviga teh dveh mladeničev bi bilo zelo težko izmisliti si neki ri-skantnejši podvig, pa so tako vsi samotni jadralci čez Atlantik pstali v senci kapitana Slokuma in pogumnih veslačev Harva in Samuelsona. Vendar pa bo v analih nevarnih plovb čez Atlantik ostalo zabeleženo, da je leta 1929 nemški kapitan Romer preplovil v 58 dneh Atlantik v zaprtem čolnu, v katerem se sploh ni mogel gibati. Od neprestanega sedenja je bil ves v ranah in se je moral nekaj dni zdraviti na Antilih. Nato je s svojim čolnom krenil proti New Yorku, kjer je pričakoval, da ga bodo svečano dočakali; toda ponesrečil se je preden je prispel v New
York: valovi so prevrnili čoln, njegovega trupla pa niso nikoli našli.
Po drugi svetovni vojni je avstralski inženir Carli skupno s svojo ženo pre-plul Atlantik v nekem starem vojaškem anfibijskem jeepu, leta 1952 pa je angleška pisateljica Ann Da-vidson bila prva ženska, ki je sama preplula veliko morje. Pri prvem poskusu je odplula skupno s svojim možem, zajel ju je vihar in mož je utonil. Uporna žena je hotela sama doseči to, kar ni uspelo njej in njenemu možu. Nekaj tednov kasneje je preplula Atlantik sama in kasneje o tem napisala knjigo.
ft-ož Anne Davidson ni bil edina žrtev teh nenavadnih podvigov. Toda kljub velikemu riziku takih potovanj, se vendarle zdi, da se bo v juliju letos našlo na startu nenavadnega tekmovanja če2 Atlantik vsaj kakih dvajset pogumnih tekmoval-
cev. Prijave že prihajajo. V začetku poletja bo izločilno tekmovanje na progi 1500 km. Samo tistim tekmovalcem, ki bodo pri tem poskusu dokazali, da so v stanju pluti sami, bodo dovolili sodelovanje na tem velikem julijskem tekmovanju. Odhod bo z Wi?hta, otoka blizu angleške obale, cilj pa na otoku City Islandu, pred New Yorkom. Oddaljenost med prvim in drugim znaša 5556 km. Pri tem tekmovanju morejo sodelovati vse vrste pomorskih prevoznih sredstev, toda pod edinim pogojem, da posadka ne šteje več kot enega člana. Vsak tekmovalec, ki bi med vožnjo pristal pri neki ladji ali iskal počitka na neki morebitni postaji, bo diskvalificiran. Tekmovanje bodo strogo nadzorovali, kar je za vse tekmovalce velika prednost, ker so s tem zmanjšane možnosti, da se nekomu pripeti večja nesreča.
Nedelja, 14. tebruarfu ItttfO
Radio Trst A
8.00 Jutranja glasba in koledar; 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski motivi; nato Lahke melodije; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazziu; 13.00	Kdo, kdaj,	za-
kaj... kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah;
14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Dvajset minut sodobnega jazza; 15.20 Slovenska zborovska glasba; 15.40 Harmonikar Maurice Larcange;
16.00 Respighi:	Rimski bori,
simfonična pesnitev; 16.20 Plesna čajanka;	17.00 Stolp	nad
Kokošnjakom, igra v treh dejanjih, ki jo je napisal Vitto-rio Galvino, prevedel pa Franc Jeza — igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Izbrane melodije; 21.00 Aleksej Vasiljevič Koljcov; 21.25 Pojejo	Fantje na	vasi;
22.00 Nedelja v športu; 22.10 Koncert tržaškega tria — Mario Zafred: Tretji trio; 22.30 Večerne mfelodije; 23.00 Kvintet Hot Club de France; 23,30 Nočni ples.
Trst
9.30 Danes na stadionih; 14.20 toki Campanomt;
Koper
Poročila v slovenščini 15.00.
Poročila v italjanščlnl; 7.3«, 12.3«, 19.13, 22.3«.
8.30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 »Starost vendarle ni starost«; 9.13 Zabavni	zvoki;	10.30 Odlomki iz
oper (Smetana, Rossini, Gounod, Puccini,	Ponehielli); 11.15
Nedeljski koncert. Grieg: »Norveški	plesi*	op. 35, Wlenlaw-
ski: »Legenda* op. 17; Ramovž: Scherzo za klavir in orkester, Albeniz; iz Španske suite violinist Alfredo Campoli, pri klavirju Marijan Lipovšek); 12.10, 12.50 Glasba za vas; 13.30 »Sosedni	kraji	In ljudje; 14.00,
Glasba po željah; 15.10 Pojeta mladinski in moški zbor iz Celja; 15.30 Skladbe za klavir in orkester Gershwina, Ad-dinsela in Rlchardsona; 19.00
«Sportna nedelja*; 19.10 Glasbeni intermezzo; 22.15,	22.35
.Plesna glasba.
Nacionalni program
12.10 Popevke dneva, 12.25 Glasbeni album; 13.30 Za Freda Buscaglionea; 14.15 Glasba Sprint; 14.30 Operna glasba. Rossini:	1, »Tatinska sraka*,
simfonija, 2. »Pepelka*, Rodila sem se za trpljenje; Donizetti: Iz »Lucije lammermoorske*; Verdi Iz »Moči usode*; 15.00 Ray Anthony in njegov orkester; 15.15 Nogomet; 17.00 Ip-polito Nievo; 17.30 Simfonični koncert (Haydn, Beethoven in Čajkovski); 20.00 Spomini na Madrid; 20.55 Mali koncert; 21.00 Igra orkester Pippo Bar-zizza; 22.45 Nlcanor Zabaleta s svojo harfo.
//. program
13.00 »Astrorascel Z 2»; 13.45 »Piacevolisslmo*; 14.05 David Carroll In njegov orkester; 15.35 Discorama; 16.00 Trazi-stor — revija; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Angelini govori o novi oddaji »Natečaj popevk*; 21.45 Športna nedelja; 22.45 Fantazija motivov.
III. program
16.15 Karol Szyumanovski: »M-uezinove pesmi*; 16.35 Prix Italija 1959: »Ne umremo sami*; 17.45 Veliki	skladatelji
pianisti: Sergej Prokoflev; 19.00 Georges Enesco: Rapsodija št. 1 v A-duru, op, 11 za orkester; 19.43 Prehrana Italijanov; 20.00 Večerni koncert. Mozart »Kvartet v G-duru K 387» za godala; Bloch: »Kvartet štev, 4» za godala; 21.30	Oimarosa:
«Cudaška baronica*, opera v enem dejanju; Henry Purcell: »Dido in Eneja*;	23.45 Car-
duccijeve lirične pesmi.
Slovenijo
8.50 M. Tajčevič: Balkanski plesi, (pianist Juriča Mural); 9.01 Sprehod po vasi (S pevci in godci); 9.20 Z glasbo v novi teden; 10.30 Zbori in sa-
mospevi Vasilija Mirka; 10.50 Vedri zvoki; 13.45 Majhen koncert lahke glasbe; 15.30 Nekaj priljubljenih melodij (Čajkovski, Boccherini, Fritz Krei-sler, Beethoven, Granados, Mas-senet, Manuel de Falla, Puccini); 16.00 Šestdeset minut športa in glasbe, 17.00 Od valčka do calypsa; 17.30 Radijska igra — Richard Hughes:	»Nevar-
nost* Dylan Thomas: «Vrmtev», 19.24 Haendel: Koncert za harfo in orkester (solist Helena Lukež, orkester mariborske O-pere dirigira Jakov Cipe:);
18.39 Za dobro voljo igrajo »Veseli planšarji*; 20.05 Izberite melodijo tedna; 21.00 Koncert mezzosopranistke Giuliette Slmionato In baritonista Tita Gobbija; 22.15 Zaplešite z nami; 23.10 Popevke velikih mest;
23.40 Janez Matičič: Suita za godala.
Ital. televizija
10.15 Kmečka oddaja; 11.30 Vzgojna in etična vrednost popevke; 14.30—16.15 Športna oddaja; 17.30 Otroška oddaja; 18.43 Kronika športnega dogodka; 19.35 Pomorske prigod-be; 20.05 Cineselezione; 21.00 Eurovision. Mednarodni Sam-pionati v plesu; 21.30 L!ndsay in Crouse; «Z očetom in materjo* (v glavnih vlogah Rina Morelli in Paolo Stoppa).
PONEDELJEK, 15. februarja
13.30 TV šola; 17.00 Otroška oddaja (Rdeči morski ropar, Afriške pravljice, Ekzotlčne ribe, Plazlci, Knjiga iznajdbi Lassie; 19.05 Program lahkt glasbe; 19.35 Oddaja za de lavce; 21.00 Ciklus ljudskega gledališča. Hermann Suder mann: »Očetov dom*.
Jug. televizijo
10.30 »Male mačkice* — filmska zgodba o popularnem psu Lassie In dečku Jeffu; 20.50 »Improvizacija* — Zabavno glasbena oddaja; 21.50 »Sedem dni...*
PONEDELJEK, 15. februarja
20.20 Kulturna oddaja; 20,50 Celovečerni film.
naravnost proti jugu. Prvo selišče, ki ga srečamo, je J"" tič (Jutizzo italijansko ir 1"* tiz furlansko). Furlani >ait>' pravijo, da je ime slovenskega izvora. Ta izvor j® co'l očiten pri najbližji vasi Gorica (Gorizzo, furlansko Gu-ris). Vasica ima le 160 prebivalcev. Sredi vasi, obdan* z zelenjem m jarkom, napolnjenim z vodo, je lepa grščina, last grofov Majnaidis. Vsi kmetje so njihovi koloni-Srednjo Gorico so leta 13® kupili grofi Colloredo °d prejšnjih lastnikov Casteinuo-vo, ki so bili vazali goriških grofov. Vso zemljišče je bilo last trinajstih kmetov, ki s0 ga prejeli od svojih poveljnikov in vojskovodij, ko so zapustili vojsko. To je bilo ** po rimskem običaju. Vsako posamezno zemljišče se imenuje mansi ali masi. Ta zemljišča so mogli tudi prodajati-Pogodbe, ki še obstajajo od teh prodaj, datirajo od let* 1400 dalje.
Komaj poldugi kilometer dalje po tej cesti je glavni kraj te skupine vasic Camino di Codroipo, kjer je tudi sedaj županstvo. K temu Pn" števamo zaselke: S. Vidotto, Bugnins, Straccis (Stražice ob Tilmentu), Glavnic (Hlevnik) in Gorizzo (Gorica). Camino (dimnik) je bil vedno furlam ski. Krajevna imena zemljišč v tej vasi nam sicer ne odkrijejo kaj posebnega, kar 01 spominjalo na slovensko Pre" teklost. Asinins je večji kon> pleks zemljišč med nase M* Gorica - Jutič - Plaveč O" Tilmentu so travniki in njive-Magredo se imenuje del ob" čine in Presis je bolj lužno, sicer pa imajo tako imenovane gmajne, t. j. skupna
činska posestva, zlasti tam
ob
Tilmentu, kjer zemlja ni tako rodovitna. Tudi priimki, kakor Panegutti, Gievedon. B0-daro, Liani, Fropa, nam nC odkrijejo nič posebnega z Pre" teklosti in so za nas brez pomena. V bližini izvira kar 'z ravnine večji potok, ki d"8 obilo kristalno čiste vode tn se imenuje Warmo, Kakor kraj, skozi katerega tudi tece-Kopanje v njegovi vodi o posebno prijetno, ker je vedno zelo hladna. Podobno kakor Warmo izvirajo tudi drogi potoki, ki se izlivajo morje pri Maranu.
Kakšen poldugi kilometer dalje od Kamina proti j"*0-vzhodu pridemo do vas>ce Glavnicco (Hlevnik), ki i1”8 205 prebivalcev. Ni dvom8-da gre za poimenovanje slovenskega izvora, saj imam0 Hlevnike marsikje na našem ozemlju (n. pr. v Brdih, sed*! tik meje). Z italijanske strah' se zatrjuje, da naj bi to j®, izhajalo iz latinskega Clavin"’ po imenu družine rimskih t*" gionarjec, ki so po končam vojnah dobili v tem kr*J zemljo v obdelavo. Mo80 da je tudi tako, sicer pa i")8' mo tudi neki drugi Hlevnik’ oziroma Hlevljane (Clevla"^ nad Palmanovo (kar omenJ^ mo na drugem mestu). Hlevniku imamo naslednja dinska imena: Malini, Grim ’ Morat, Regonis, običajni P imki pa so Cozzi. Vatro. “ dovan.	,
Iz Hievnika do bližnje v*8 Gradiscutte (Gradišče, furla sko Gradis’ciute) imamo * maj 2 km. Vas šteje 444 Pz bivalcev in nima nobenih P®” sebnosti. V davnini je b' utrjena (od tod Gradišče), si leži v ravnini. Nosi z* dovinski naslov «Gradisc"t
imperiale*, ker je pripa
dal*
goriškim grofom in je hi*8 tako tudi cesarska. Komaj ber četrt ure južno od G discutte leži znamenito n* j, lje Belgrad (Belgrado, grat) nekdaj znamenito * dišče z gradom, sedaj nez" f na vas skoro ob Tilment" 248 prebivalci. Struga reke ^ tu široka nad kilometer obdana z nasipi in P0<* mi obrambnimi napravam' primer velikih poplav. K° seJl) prišel v vas, sem ob P ^ stiku z domačini za šal" jal, da smo v prestolnic’ ^ goslavije. Prijazno so se ^ smehnlli in neka žensk® ^ dodala, da gredo pisma, k' ^ prejema od svojega Belgiji, pogosto najprej v goslavijo,	v	Beograd,	'"
šele nato vrnejo na prav' slov.
Ta sedaj svojim gradom sedmerih * pov, je bila	nekoč	G-	}
središče okraja. Oglejski P^ triarhi so hodiii pogosto ® j skovat grofe in nadzor0^,
posestva,	ki	so jih	imel’	.j
n j	..  ie	p
neznatna
utrjen, obdajal pa ga je rek, napolnjen z vodo
J*
V*'
«» da
je prej segala do Tilment*’ a Sv. Pavla, ker je Tih" ^ nekdaj tekel bolj zapadno P , ti trgu Cordovaro. P'’v°,
tn0
je Belgrad spadal, s sV°^e-okrajem, h goriški grofij' j
. ...	...	..teiUl"
ta 1077 so oglejski patriaf
in sicer patriarh Sigeard je podpiral cesarja v
boiu
VH;
proti papežu Gregorju jV-dobili od cesarja Henrik* ^ Kranjsko in okolico F°' ^ Julia t. j. Furlanijo Pr' ,fi dadu. Pozneje so se Ust <je menjavali, toda goriški S' jj, so imeli vedno nekaj obl*.,!
AS d
dokler niso leta 1344 P^?.gIri-Belgrada in posestva v Fl, bruzzi, ki je v bližini, (tr° v Spllimbergu.
RIHARD OH&
(Nadaljevanje sls^
in posebno so
.... •
grafike temveč slike, in pomembna razsl
flff'
Smrt
Zazvonil je zvonec in on (mrtev) je stal pred vrati z rdečelasko in o-t roko m. 2ena mu ni mo-ila odpustiti tistega poljuba v Croton Fallsu 1921. leta.
čnt/eJicJc MulL & Pl*
dobrodušnež z na krat-"Pristriženimi brki Bil Z zanesljiv šofer trolej-
rinSra na Tretji aveniji, nik-aar ni izostal z de,a _ m
nr.-po kakšni burni noči, ™fveti y družbi svojih Postaranih kolegov — in, ur>J!a ?e družba nenadoma upokonia, je zbolel in kma-BU je rodoljub m dober meščan, imel je svoje slabosti. je imel whisky, če-
našr,i	na~'boli:'e vre-
Kdaj pa kdaj so ga th, ll njegovi ženi Be--X ?sega izgubljenega, a ie tri dni ležal za-v ir rZne’ ki jo je dobil i., jUllogevem baru, ko je tirL Bogera Casementa. ^apatičnega črnca is šti-iZti utice. Fredeiick je f Z globok, prijeten bari-tel’ *r fco ie P°‘Jil kozar-. dva' je zapel svoji hčerkici «Oj, Su-nat ali «.Kje je Sylvia?* irj1}0- mu je očitala da je Svojo trditev je . meljevaia s tem, kar se - zgodilo leta 1921. Bila tn \ nekem hotelu v Cro-nil ati-su, Ker ji je zdrav-svetoval, naj po rojil hčerkice gre na do-vust in se okrepi. Ko je
sv o* n°či °Paz°vala z okna nZJfsobe mesečino, je za-knv na vrtu mr■ Mulla, 7/1. P°ljublja neko rdečelo žensko.
ie ridenck Muli je po svo-Vt P°jasnil ta dogodek, tpi 1 se je iz gostilne, ker, 750 vrtu. kar je iz ne-ya grma skočila k nje-it, Tdečelaska, ga objela d Poljubila, celo prej. pre-Pivo Ž utegnil potegnili pjt -. z ust. v naglici je zgrešila usta.
Njegova žena. razumlji-ZntZ1 ■ verjela niti besede. svoi 76 mr' Muli vse do je l s,mrtl P° zaslugi svo-i)p. a?.ne žene užival slo-h divjaka in ženskarja, jem S' Muli je od tedaj svo-Uj u možu grenila življe-Pnr.? večnim sumničen jem. .K Mo se je vozarila .z "fioinm trolejbusom po, 0o?i Ur tn lovile vsak nje-menah 9led' v nočnih, iz-čakni	]e bilo najhuje,
ko j g.a je tn medtem, bi^v Pripravljala kevo in la » natančno opazova-d0,Jegov obraz, iskala sle-ga r, rdečila za ustnice ali
Pes n avala kak0T loVski d0-l a bi našla nove sle-
jenn	začutila vonj tu-
Mr Pvrjuma.
než ■	l je bil dobroduš-
ravJn se zaradi takega slii U)a ni pritoževal. Mi-ri da so take slva’ svetv P,	vseh zakonov na
dovoiieJaV,Zaprav je bil ~-> skv i . dmel je svoj whi-je ’nrsv°j° Clarice, a ženo
1jCsetTal ? \$t° potrpež-ji j 1°, s kakršno sojer-in ire,našaj° slabo vreme spbznm^' Nekega dne je zato l’ a ona dela vse je himer ga ljubi — kar bi . res — in od tedaj ničen	njenega sum-
ga iJa Počutil osamljene-$et izgubljenega. Tride-hem „ sta živela v glav-.	710 življenje.
Perth':!' tel svojega časa je biia kliub temu pora-9ovor ,a tu> da je stalno «e n0Ta. svoji hčerki, naj b0	z možem, ki ne
Bna yskar kot njen oče. je r,,ie. Presrečna, ko se Smal,nce poročila z mr. bose gem, ki je bit tih, služb*™ človek s stalno bi,	zavarovalni druž-
v onJ , ga uiso videli <* ie, a ko je na uli-ie 0r.„ mimo lepe ženske, čevijayVal konice svojih
0#j i *
je Bert 6 Pns tal a vdova, la o rthy pogosto sanja-varjai^mm možu. Pogo-n)ah Se. le z njim v sa-hasieri^zno in resno, a la cinm6 jutro je obiska-Vedoi0!','e’ da bi ji pripo-
T,]n ° tem'
Zopet	°če me je nocoj
vudno !skaL — J* na'
*e vnJ a — Resno sva je Zčffvurjala in on mi 9eHke ti- da bo vse do Bil jp n°či pil samo pivo. *e| _ . zelo dobre volje,
. Clan Je *Kie je.Svlvia?* ter	le poslušala ma-
Bada ■ 0 *n potrpežljivo, zrnatmi6 lviela očeta in človeVpa Po je za dobrega dela j. • a prav tako je ve-i7nrtnj 50 ti nočni po-®ejje Pogovori edino ve-ztareip Zlvljenju njene o-Vela Lpm?tere' ki jv zibi n„ umijena v neki so-, RekpnVainPetdeseli ulici. l'e sprpf* jutra se je ozrač-
zgod^fl11^- Mati ie bi'
stn bleda in jezna, jala? se lepo pogovar-rice knt ie vprašala Cia-~~ n po navadi, muli >,Tr je rekla mrs. edei .. . je strašna noč. .m. m : le kot svinja.
7e Uprn-. ,se jz zgodilo? — ula Clarice nežno.
— Pomisli, zazvonilo je, a na vratih se je pojavil on s svojim bedastim izrazom na obrazu, ki sem ga morala gledati vedno, kadar je napravil kakšno svinjarijo. —
Nekoliko je počakala, nato je z vzdihom nadaljevala :
— Veš, Clarice ,jaz sem resnično uvidevna žena, toda tudi svetniki imajo meje potrpežljivosti. Ko sem videla njih troje, kako stojijo...
— Njih troje? — jo je •prekinila Clarice. — Kaj pomeni to: njih troje?
■— Da, prav tako je bilo. Pred vrati so stali tvoj oce, rdečelasa ženska iz Croton Fallsa in otrok. Da, da, otrok. Velik deček, z istim obrazom, kot ga je imel Frederick. Nekega dne lahko temu ' dečku prilepiš brke in ga pošlješ v garažo, da prevzame trolejbus. Nihče na vsej Tretji aveniji ne bi mogel opaziti razlike, ti pravim, Clarice, nihče.
Clarice je poznala zgodbo o rdečelasi ženski, toda to je bilo tudi zanjo preveč.
Nikoli nisem slišala o kakem otroku — je rekla razburjeno.
— Tudi jaz ne vse do te noči. Stal je tako pred vrati s to žensko pod roko in z otrokom ter rekel: «Hallo, Berthi), privedel sem neke znance, imaš kaj, da bi prigriznili? Bila sem vljudna, kot sem vedno pred tujini ljudmi. On je znal to dobro izkoriščati. Pripravila sem čaj in ponudila pecivo. Od časa do časa sem sedla k njim in rekla samo vda* ali «ne», a ona ženska je vedno govorila. Pripovedovala je o Croton Fallsu in njunih skupnih sprehodih ter se smejala. Vedno se je smejala. Končno se je odločila, da gre Izkoristila sem primeren trenutek in rekla tvojemu očetu, ko me. ona ni moglo slišati, naj bo — če me želi zopet videti — tako ljubezniv in je potrudi k meni brez spremstva.
— Kaj je rekel on? Obljubil je, da se to ne bo ponovilo, ali ne? —je vprašala Clarice. Bila je pa-
metna mlada žena in je vedela kako je treba najbolje odgovoriti na materino zgodbo, da bi bilo zopet vzpostavljeno ravnotežje.
— Ničesar ni utegnil reči. Rdečelaska je že bila pri njem, prijele, ga je za roko in zažvrgolela: «Fre-derick, pozno je, čakajo nas v mestu. Lahko se o-glasimo, ko se bomo vračali.£>. Zahvalili so se in vsi trije nesramno izginili.
No, vidiš, — je rekla Clarice. — To se gotovo ne bo ponovilo.
— Misliš? Varaš se, draga moja. že po treh urah je zopet nekdo zvonil in on se je zopet pojavil pred vrati, sredi med njima, kakor nagrajeni bik na sejmu. «Ne boš nas povabila za kakšno minuto?» je vprašal nesramno. «Opozorila sem te, Frederick, sem odgovorila vljudno, toda odločno, *Sedaj izginite in se nikoli več ne pokažite pred temi vrati*. «Ali, Berthy...» je poskušal on s sladkim glasom, s kakršnim je govoril vedno, kadar je šlo za žensko. Zaprla sem vrata, Clarice, nisem jih zaloputnila, ker nisem hotela, da bi tista ženska videla, kako sem bila jezna. Slišala sem vzdih razočaranja z druge strani in nato je vse utihnilo.
čez pol ure ga glej zopet. Bil je sam. «Jaz sem, Berthg. Povsem sem sam. Odpri, prosim te.* Slišala sem ga govoriti, a nisem sc niti premaknila z mesta. Zvonil je vso noč, toda jaz sem bila kot kip. Ko se je pričelo daniti, je pozvonil zadnjič in obupano rekel: ^Odhajam, Berthg, odhajam za vedno. Zbogom!* Čeprav mi je srce postalo težko kot kamen, se nisem ganila. Niti glasu nisem dala od sebe. Veš, Clarice, res je že čas, da prejme svoie plačilo.
Mrs. Muli je obmolknila, a tedaj je pristavila s tihim glasom:
— Clarice, nocoj je tvoj oče za mene umrl.
Clarice je pripravila za mater skodelico čaja, a ko je starka odšla, je razmišljala ves dan o njej in o tej ljubezni, ki je v njej štirideset let gorela tako močno, da je imela dovolj
«Sunce gre zad!»
odločnosti in je odpodila svojega moža od vrat, čeprav je bil on že več let mrtev. A vse to zaradi tistega poljuba v Croton Fallsu 1921. leta.
Ko je tega večera mr. Smalleg prišel domov, ga je Clarice opazovala hladno in podcenjujoče. Ko si je sezuval čevlje, se zavalil v udoben naslonjač in si natikal očala, da bi prebral večerne liste, je ona vedela, da on nikdar ne bi mogel zbuditi v nobeni ženski takšne ljubezni. Vedela je, da se ona — že deset dni po njegovi smrti — ne bi mogla spomniti niti njegovih najbolj običajnih navad.
O, pagljede Marička, kaku s unče sahaja 1 Griža se usa u zlaten blešči.
Uod murja guar uagenj h n'n rus prhaja, de na Vrdelce us'ka šiša gori!
Trlan jen gruntan se an b 'še k pada ja.
Se mejša še u tuajeh sv'tleh laseh!
Neke prau lep’ga se u srce me taja, kadar ga gljedan še u tuajeh uačeh!
Za hip še u dreuje luč\ rusa se ustave. Kukr u sanjah zdi mene se use!
Sunce še ambat lepu us'h pozdrave, prej ku u murje uano sp’t gr je!
Soline t> simi <1953, olje)
Dve novi deli v bližnji bodočnosti na odru SG
Tržaško	gledališče
pretresljivi	«Dnevnik
Medtem ko je pod vodstvom režiserja Babica že v študiju Kreftovo delo «Balada o poročniku in Marjutki», pride te dni v Trst režiser Branko Gombač iz Celja, ki bo naštudiral «Dnevnik»
Te dni prispe v Trst, in sicer kot gost SG v Trstu, režiser m pomočnik upravnika SLG iz Celja, Branko Gbmbač, ki bo v Trstu režiral zelo zahtevno Good-rich-Hackettovo dramatizacijo «Dnevnika Ane Frankove«.
Čeprav razmeroma ie zelo mlad, je Branko Gombač dosegel že viden uspeh pri režijah v SLG Celje in prav je, da ga predstavimo tudi našim bralcem in obiskovalcem predstav našega tržaškega gledališča, sai je Gombač že zelo poznan in cenjen v svoji ožji in širši domovini pa tudi v inozemstvu.
Njegov oce, tržaški pristaniški delavec, je kmalu po prvi jvetuvni vojni, in sicer leta 1922, zapustil Trst in nadaljeval svojo življenjsko pot kot železniški delavec v Celju, kjer se mu je leta 1923 kot četrti otrok rodil sin Branko. Mlada leta je preživljal v Celju in obiskoval meščansko šolo. Šolanje je prekinila vojna, katere se je sam aktivno udeležil v enotah XIV. divizije. Takoj po vojni je v letu 1947 opravljal razne odgovorne funkcije in bil je tudi glavni in odgovorni urednik ((Celjskega tednika«. Kljub vsemu delu je nadaljeval z začetim šolanjem in na prigovarjanje tedanjega upravnika gledališča je začel nastopati tudi v amaterskem gledališču in še isto leto presenetil vse z odlično kreacijo Davorina v Žižkovi dramatizaciji »Miklove Zale«. Uspehi, ki jih je žel kot igralec, so ga primorali, da razširi svoje znanje. Vpisal se je na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Ko je videl, da brez solidne teoretične podlage ne more doseči uspeha na akademiji, je prekinil začasni študij v Ljubljani, končal z uspehom v Celju gimnazijo, obenem pa igral in režiral v takrat že poklicnem gledališču, nato pa je nadaljeval začeti študij.
Se med študijem je s svojimi uspelimi režijami opozoril nase in je ob prvem gostovanju SLG iz Celja v Beogradu leta 1954 (s Tie-meyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«) kritika o
njem pisala samo pohvalno. To gostovanje mu je tudi odprlo vrata za študij v inozemstvu. Kmalu sprejme vabilo direktorja »Old Vic« teatra iz Bristola Moodyja, da pride na študij v Anglijo. Tam se je zadržal pet mesecev, študiral predvsem Shakespearea v gledališčih in visokih šolah v Bristolu, Londonu in Stratfordu. Po vrnitvi iz Londona režira za otvoritveno predstavo v celjskem gledališču »Othe-la», o katerem se je takratni kulturni ataše angleškega konzulata g. Thompson zelo pohvalno izrazil. V isti sezoni zabeleži še en uspeh z režijo »Upora na ladji Kaine«.
Zelja, da čimprej konča študij, ga zopet napoti 'V Ljubljano, kjer polaga izpite na AIU z naglico in z dobrimi ocenami. Vendar se delu v celjskem gledališču ne odreče. Do leta 1957, ko ponovno režira otvoritveno predstavo gledališča »Dnev. nik Ane Frank«, zbere vse gradivo za celjski gledališki muzej, ki je edinstveni te vrste pri nas. Otvoritvena Dredstava zopet uspeh, gledalci ne morejo zapustiti dvorane, vsi jočejo, med njimi tudi on sam, saj je s to predstavo proslavil svoj prvi jubilej — 10 let gledališkega
ga ganile izrečene besede upravnika:	»Branko, hvala
Ti za teh 10 let, ki sva jih skupaj preživela v dobrem in slabem. Hvala Ti...«
Treba je misliti na diplomo. Kratek premor, štu-
dij in nato diplomska režija Bertholda Brehta «Ga-lileo Galilei«. Diploma je v žepu, sedaj pa nadomestiti zamujeno: ves se je posvetil samo delu v celjskem
gledališču. Zadnja sezona 1959-60, velike spremembe v gledališču, ustanovitev Malega odra, najmanj tri režtje, pomoč amaterskim odrom in še funkcija po-
močnika upravnika — vse to z uspehom vrši režiser Branko Gombač.
Najprej krstna predstava Malega odra Erwina Sylwa-nusa «Korczak in otroci«, nato Levstik-Griin »Kastel-ka#_ Ocene kritikov ugodne.
Obe drami je SLG izbralo za gostovanje v Beogradu, kjer so prejšnji teden z uspehom gostovali. Kritiki, ki so si ogledali predstavo «Korczak in otroci« v »ateljeju 212», so zopet morali zapisati o njem samo u-spešno.
Po tem gostovanju bo za kratek čas prekinil delo v Celju in prihaja k nam v Trst, da v rojstnem mestu svojega očeta in z igralci SG iz Trsta naštudira Good-rich-Haoketavo dramatizacijo »Dnevnika Ane Frank«..
Ob zadnjem srečanju pred odhodom v Beograd mi je med ostalim dejal še to: »Zelo rad prihajam v Trst, čeprav ne poznam vseh igralcev, niti razmer, v katerih delajo, vendar sem to vedno želel, saj so name napravili prisrčen vtis ob gostovanjih v Ljubljani in Celju. Se bolj sem vesel, ker bom lahko spoznal, kraj, dom mojega očeta, saj se čutim vsaj deloma Tržačan. Upam, da r.e bom razočaral tržaškega občinstva In še eno si želim, spoznati vašega scenarista Cesarja, ki bo tudi za to predstavo napravil sceno, in pa vašega plodnega dramskega pisatelja Tavčarja saj bo morda našel tudi za naš oder v Celju kaj napisanega.«
Takšen je režiser Branko
Gombač, mlad, agilen in vedno pripravljen pokazati in odpreti vse registre svojega znanja, da si gledalci z veseljem ogledajo njegove režije.
Skočil je v vlak in dodal: »Na svidenje v Trstu.«
♦Leonardo da Vinc!
Na rimski kvadrienali (Ouadriennale nazionale di Arte di Roma) razstavlja tudi Lojze Spacal. On je edini slikar iz cele Julijske krajine, ki ima na tej raz> stavi pet del; to pot niso
pomembna razstava se je pričela decembra in bo trajala že ves april. Ze sam katalog razstave je debela knjiga, v kateri obsega samo seznam razstavljavcev in razstavljenih del — s sestavki o nekaterih razstavljavcih — nad 300 strani. Zelo obsežen del kataloga pa zavzemajo reprodukcije nekaterih razstavljenih del Od petih Spa-calovih slik je reproducirano Srebrno mesto. Sestavek o njem pa je napisal Giuseppe Marchiori, eden od najboljših poznavalcev njegovega dela, ki spremlja njegov razvoj že dolgo vrsto let. Na razstavi so sledeča Spacalov« dela: Dalmatinski trg, Srebrno mesto, Soline v Istri, Bizantinska katedrala, Hiša spominov.
Jeseni — kot je znano — je Spacal razstavljal na Dunaju v društvu likovnih u-metnikov «Secesija» («Wie-ner Secession«). Ob tej priložnosti je tamkaj izšel lep razstavni katalog, v katerem je poleg krajšega biografskega sestavka o Spa-calu tudi lep članek o njem, ki ga je napisal Jorg Lampe. Objavljeni sta tudi dve reprodukciji: Luna nad solinami in Hiša kamnoseka. Razstavljenih je bilo 48 del.
Sedaj pa je Spacal zaposlen z obsežnim delom za mogoče najbolj razkošno ladjo na svetu »Leonardo da Vinci«. Delo je dobil po natečaju, kjer so konkurirali na povabilo najvidnejši umetniki Italije. Gre za tri velike panoje (30. kv. m), ki Jih bo umetnik izdelal v Trstu, nakar bo spomladi delo dokončal na ladji v Genovi
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllltllllliminiUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliMiilllliiiiliiiiillHiiillllIlllllIlllllllllllllllllllllllIlllliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Djordje Radenkovic Državniki naših dni
Slovenci smo narod ki skoraj ne pozna domačih del o aktualnih, sodobnih svetovnih vprašanjih. Pretežki smo in preveč okorni, da bi hitro sledili dogajanjem po svetu in jih spremljali z deli, objavljenimi v knjigah. Kvečjemu da zasledimo tu pa tam kakšen članek, kakšno razpravo, to je pa tudi vse. Da bi o problemih sodobnosti pisali v knjigah, tega žal ne zmo-
remo. Včasih zahtevamo preveč dognane stvari, včasih smo preveč počasni, včasih se bojimo tveganja z izdajo takega dela. In tako knjig s sodobno tematiko ni. Tako nas drugi narodi prehitevajo. Mi pa si moramo zato pomagati s prevodi.
Srbi in Hrvati so v tem mnogo na boljšem. Posebno v zadnjih letih je izšlo pr’ njih več takih knjig. Naj omenimo knjige o zadnji
Francoska igralka in pevka Helene Chanel, ki »e je nastanila v Italiji, ima glavno žensko vlogo v filmu «In kaj praviš ti?...». Film je zrežiral Silvio A-madio, nastopajo še Ugo Tognazzi, R. Vianello ter pokojni Fred Buscaglione
vojnj., knjige o Vatikanu, o bojih na Sredozemlju itd. .Beograjski novinar Djordje Radenkovič je objavil v časopisih tudi sestavke o portretih velikih mož. Te portrete je potem izdal in sicer v dveh knjigah, ki sta izšli v Beogradu leta 1956 in 1958. Slovenski prevod teh dveh del Je zdaj izšel v zbirki Školjka, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani.
V svoji knjigi «Državniki naših dni« ,je avtor obdelal nič manj kot 23 sodobnih državnikov, ki krojijo sedaj usodo sveta. Nič ne zvemo iz knjige, ali je avtor knjige sam prišel v stike s temi ljudmi. Bržkone ne. Toda kljub temu moramo priznati avtorju veliko mero originalnosti, še več pa spretnosti. Ti sestavki niso dokumentirane študije, so pa pomemben prispevek k naši publicistiki in neke vrste pionirsko delo. Avtor Djordje Radenkovič se nam v tej knjigi predstavlja kot publicist rahločutne analize, gibčnega opazovanja in o-preznih zaključkov ter kot dober pisec z velikim smislom za aktualnost. Predvsem pa moramo priznati avtorju, da je uspel biti zanimiv in to vseskozi. Njegovi sestavki, posvečeni posameznim državnikom današnjega časa, torej niso neke globoke analize niti dognane študije, so pa zanimivo In duhovito napisani sestavki, ki našim ljudem pobliže predstavijo sodobne velike osebnosti ter jih opredelijo v njihovem okolju in času ter skušajo tako raztolmačiti njihovo dejav-
nost. Prežeti z zanimivostmi iz osebnega življenja predstavljajo ti sestavki dragocen prispevek k splošni izobrazbi, obenem pa zanimivo branje
V pomanjkanju izvirne take in podobne publicistične literature, je založba Mladinska knjiga storila prav, da je tudi našim ljudem približala to knjigo in z njo tudi osebe, o katerih knjiga govori. Knjigo bo rad prebiral tako izobraženec kot preprost človek, ki bo tako malo pobliže spoznal Churchilla, Maocetunga, Haile Selasieja, Ollenhauerja, Mac Millana pa de Gaulla, Ke-fauverja, Nixona, Sukarna, Burgibo in še nekatere osebnosti, o katerih vsak dan piše in govori ves svet.
Sl. Ru.
**#
«DNEVNIK ANE FRANK« je spet začela igrati skupina De Lullo — Guarnieri — Valli in drugi. Ano zopet mojstrsko igra Anna Maria Guarnieri.
# # #
»ŽIVLJENJE V ZAGATI« avtorice Shelagh Delaney, ki je letos na sporedu v ljubljanski Drami, igra v Italiji gledališka skupina Gioi-Giovampietro — Mainardi — Giuffrč v režiji Silverija Bla-sija. V Ljubljani je delo režiral Slavko Jan. V Ljubljani sta Helen in Jo Vida Juvanova ter Marija Benkova, slušateljica Akademije za i-gralsko umetnost; v Italiji pa v teh dveh vlogah nastopata Vivi Gioi in Elisa Mainardi, (Po angleškem naslovu »A Taste of Honey» se glasi italijanski naslov dela »Bapore di miele«.).
lakaj so prejeli Prešernove nagrade
Upravni odbor Prešernovega sklada je določil letošnje Prešernove nagrajen-e, ki so:
književnik FRAN ALBREHT za svoje življenjsko literarno delo (zaradi slabega prenosa je v našem po-, ročilu v torkovi številki nastalo drugo Ime),
kipar STOJAN BATIČ za kiparski ciklus »Rudarji«, slikar RIKO DEBENJAK za grafične stvaritve v letu 1959,
dirigent EGON KUNEJ za dirigentsko in glasbeno-vzgojno delo,
dr. SREČKO BRODAR za delo »črni kal — nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju«.
Fran Albreht
Fran Albrecht je pomembna književna osebnost, ki ji daje v našem književnem življenju posebno mesto napredni duh, v katerem u-stvarja svoja dela in s katerim že petdeset let aktivno posega v vse slovensko kulturno življenje. — Kot pesnik je Albrecht vnesel v našo književnost socialno liriko, njegova publicistična dejavnost, kritika in esejistika ter njegovo literarno uredniško delo hkrati z njegovim obsežnim prevajalskim opusom ga uvrščajo med vodilne osebnosti sedanjega kulturnega življenja na Slovenskem. — S svojimi kritikami in eseji je vzgajal celo vrsto slovenskih kulturnih delavcev, z njegovim delom je tudi tesno povezano slovensko gledališče, raza.
Riko Debenjak
Slikar Riko Debenjak je v umetniški grafiki našel sodoben izraz za motive, ki jih je v stoletjih gojila slovenska narodna tradicija. Panjskim končnicam, neč-kam in drugim folklornim elementom je vdahnil novo likovno vrednost, polno sodobne poezije. Riko Debenjak ima kot umetnik nenavaden, izviren .n drzen grafični prijem, zaradi česar je njegova osebna u-metniška izrazna sila danes priznana v svetovnih središčih umetniške grafike. Mimo folklornih motivov je v njegovih grafikah iz zadnjega leta še cela vrsta drugih elementov in motivov iz sodobnega sveta, ki jih je Debenjak ujel v svojo skalo grafično barvnih odtenkov. — Umetnik je odprl slovenski grafiki nova pota njenega sodobnega izraza
Stojan Batič
Kiparsko delo Stojana Batiča je z novim ciklom plastike »Rudarji« doseglo u-strezno ravnotežje med motivom in izvedbo, v katerem je umetnik v teh svojstvenih skulpturah hote segel globlje kot prej pod zunanjo skorjo in mu je postala njegova notranjost pravi realni model. Batiču se je ob tej plastiki posrečila podoba današnjega delovnega človeka, dostojanstvo njegovega bivanja, trdota in lepota njegovega dela v boju z naravo dela, ki
ga je zaznamovalo v srce, roke in glavo. Batič je v tej plastiki izrazil globoko spoznanje dela in se je kot umetnik priklonil pred veličino dela rudarjev. »Rudarji« so kolektivna plastika po občutju, v kateri je umetnik pokazal svojo čustveno prizadetost, se oddolžil tem molčečim junakom in jim dal lastno likovno podobo.
Egon Kunej
Glasbeni pedagog in umetnik Egon Kunej, ravnatelj Glasbene šole v Celju, predstavlja svetal lik kulturnega delavca, ki ga krasijo predvsem ljubezen do ljudstva, skrajna požrtvovalnost in nesebičnost. Njegova u-metniška potenca ga uvršča med najvidnejše slovenske glasbene delavce. Egon Kunej se je ves posvetil aktivnemu zborovodstvu, pedagoškemu delu in mentorstvu in dosegel na področju mladinske glasbe zavidljivo višino. S svojim zborom je u-spešno gostoval v Trstu, Avstriji, na Nizozemskem in v Belgiji in prejel na mednarodnem festivalu v Veliki Britaniji 1957 tudi prvo nagrado.
Dr. Srečko Brodar
Vodilni raziskovalec paleolitika v Jugoslaviji, univerzitetni profesor in akademik dr. Srečko Brodar je danes eden izmed največjih strokovnjakov in poznavalcev najstarejšega obdobja človeške kulture — paleolitika. V zadnjem desetletju se je posvetil predvsem raziskovanju kraških krajev na Primorskem in odkril celo vrsto novih paleolitskih postaj. Tem se je v zadnjem času pridružil še Crni Kal v severni Istri, ki je zaradi svoje lege v bližini morja in zaradi dobro razčlenjenih plasti omogočil nove poglede in natančnejšo razlago drugih najdišč v notranjosti Krasa. — Široko zasnovano delo o Črnem Kalu, ki je doslej Brodarjeva najboljša monografska študija, zajema vso problematiko, ki jo nudi mlajši paleolitik v našem Primoiju. Študija prinaša nove in pomembne zaključke, ki bodo trdna o-snova vseh nadaljnjih raziskovanj na Krasu, pa tudi drugod in to ne samo strokovnjakov z njegovega področja marveč tudi iz drugih strok.
Lojze Spacal
dela za ladjo
m
a«
ra
I
P
i)l
in njen čudežni recept
Marsikatera slavna filmska igralka, ki se ji že poznajo leta, bogata gospa, ki preplašena zapazi prve gube na svojem obrazu; a-ristokratka, ki jo tare revmatizem, bi rada izvedela in drago plačala čudodelni recept, ki ga pozna Marle-ne Dietrich.
Marlene ne skriva svojega recepta. Tako pravi; *Ne masiram se, nimam diete, smejim se ko se mi zljubi, grem spat ko se mi spi; vstanem ko se mi zdi, odidem in pridem ko mi je všeč; ubogam samo sebi. Živim, živim bolj kot morem. To pa ne pomeni, da nisem stroga sama do sebe. Nasprotno. Moje življenje je vztrajna vaja o-stre volje. Na to sta me navadila najprej moja mati, potem moj prvi mož Lieber.
Bila je vojna ko sem bila mlado dekletce. Doma nismo imeli kaj jesti. Jokala sem. Moja mati me je rahlo udarila po ustnicah: «Tiho! Ni kaj jesti in tl ukazuj svojemu telesu, naj ne bo danes več lačno. Stisni zobe, pogoltni svoja čustva in molči! Moj mož mi je ure in ure ukazoval, da sem poskušala obleko, ponavljala gib; učil me je, kako naj postanem taka kot bi morala biti. Tako sem se naučila ukazovati svojemu telesu, svojemu glasu, vsemu svojemu bitju. Moja volja je postala trda kot jeklo. Vse ženske bi lahko napravile, kar delam jaz, postale take kot jaz. Trdna volja in značaj sta sredstvo za dosego sreče*!
Ko ji je bilo 19 let je bila še navadno berlinsko dekle. Ni bila kdo ve kaj ljubka, znala pa je že dobro tri jezike, igrati na klavir in violino ter jahati. Imenovala se je Mad-dalena von Losch in je bila hčerka nižjega pruskega oficirja. Poročila se je s trgovcem Sieberjem, s katerim je živela skoraj 30 let. Postala je ugledna dama berlinske male buržua-zije. Niti sanjalo se ji ni, da bi postala filmska i-gralka ali pevka. Gledališče jo je zvabilo šele pozneje. Predstavila se je režiserju Reinhardtu, ki ji je dodelil neznatno vlogo v reviji. Tako je trajalo skoraj osem let, toda Marlene ni klonila in obupala. Poskusila je pri filmu, a ni imela sreče. V nočnih lokalih pa ji je pomagal tisti njen značilni, skoraj hripavi glas, njena posebna lepota, njen magnetizem. Tako je spoznal Von Stemberg, ki je pripravljal prav tedaj svoj film. Lola je bila že pred niim, kakršno si je želel, «Plavi angel».
čez leto dni je bila Marlene že v Hollywoodu, filmska zvezda — začetnica. I-mela pa je že 30 let. Nič za to. Vztrajno, leto za letom je ustvarjala svojo legendo, bogatila zbirko občudovalcev in ljubimcev.
Med zadnjo vojno je u-stanovila posebno ekipo, s katero je gostovala med vojaki na fronti.
Pred tremi leti se je poročila s pisateljem Re-marquem, ki ga je spoznala že pred zadnjo vojno v New Yorku, kjer je za mali denar poučeval v šoli
za otroke nemških beguncev Bil je že sit življenja in obupan, toda Marlene je znala tako močno vplivati nanj, da je napisal nov roman ^Slavolok zmage*.
Lani se je Marlene vrnila na obisk v Evropo, ne kot stara mamica ali upokojenka. Kaj še! čeprav gre že v 58. leto, nastopa še v nočnih lokalih. Last-
niki si pulijo roke, da bi jo privabili. V Parizu so ji plačevali poldrugi milijon frankov na večer in vstopnice v gledališče «Etoile» so bile vedno razprodane, čeprav zelo drage. Prodajali so jih celo na črni borzi.
čas se je za njo ustavil, a ne sam od sebe; znala ga je ustaviti s trdo, tevtonsko voljo.
VELJAVEN OD 15. DO 21. FEBRUARJA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Laskave obljube za prihodnost. Prijetne ure v veseli družbi. V poklicnem delu ne boste zadovoljni z doseženimi uspehi; morate pa vztrajati, ker so vam zvezde naklonjene.
*
Bik (od 21. 4. do
©20. 5.) Lepa priložnost za prijeten izlet. Nepredvideni dogodki vam bodo pomagali, da boste sklenili nova prijateljstva. Uspeh v poklicnem delu. Možnost lepega zaslužka.
Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) Prijetna presenečenja. toda zaradi malenkostnih o-vir boste morali spremeniti načrt, ki vam je zelo pri srcu. Poklicno delo vam ne bo šlo gladko od rok.
Rak (od 23. 6. do
22. 7 ) V srčnih zadevah nobene i spremembe. Ce-t prav boste naleteli na nekatere ovire v poklicnem delu, boste lahko uresničili svoje načrte, če boste imeli jasne pojme.
Lev (od 23. 7. do
@22. 8.) Vaše srce lahko pričakuje vesele in prijetne ure. Izginila bo potrtost. V poslovnih zadevah bo šlo vse v redu prve dni, nato morate biti bolj previdni.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetna slučajna sre-I Čanja in dobre s e n t i m entalne perspektive. Presenečenja. Imeli boste polne roke dela, toda obeta se vam dober zaslužek. Pismo.
Tehtnica (od 23.
9 do 22	10.) V sentimentalnem življenju ugodne priložnosti, toda paziti morate, da se ne boste spri
z drago osebo zaradi malenkosti. Lepa priložnost za ureditev poslovnih zadev.
Škorpijon (od 24-
10 do 22.	11.)
Lepo zadoščenje. Vaši načrti in zelje se bodo strinjali z željami osebe, ki jo ljubite. Poslovni razgovori. Naleteli boste na malenkostne ovire v poklicnem delu.
fr
f
Strelec (od 23 11. do 20.	12.)
Dolgočasni dnevi. V srcu boste občutili praznino. Pripravite se, ker vas čaka kup dela, zaradi česar ne boste utegnili rešiti zasebnih zadev. Uspeh v poslovnem delu.
Kozorog (od 21.
@12. do 20. 1.) Odložiti boste morali ljubezenski sestanek in spremeniti nekatere načrte. Možnost velike izbire v poklicnem delu. Utrdi’i boste svoj položaj. Novice.
Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite potrpežljivi in uvidevni. Razgibani dnevi v poklicnem delu vas bodo presenetili, da si ne boste prav na jasnem, kaj naj bi počeli. Diskusije z delovnimi tovariši.
Ribi (od 20. 2. do
20. 3.) Novosti in ugoden razvoj v srčnih zadevah. V poklicnem delu bodite vestni in previdni, da vas nekatere priložnosti ne zapeljejo na nevarno pot. Pismo.
Uredništvo
Primorskega
dnevnika
razpisuje
v sodelovanju z Društvom slovenskih
srednješolcev
J
I
1
1
S
S
\
S
\
| Nagradni I mladinski
natečaj
Na natečaju lahke sodelujejo vsi mladinci z literarnimi, publicističnimi in drugimi deli, ter s pesmimi.
Posebna komisija bo ob zaključku vsakega meseca ocenila prispevke in najboljšega nagradila z 2.500 lirami.
Ob zaključku natečaja bo podeljena posebna nagrada.
Vsi objavljeni prispevki bodo honorirani.
\
\
i
\
\
S
s
J
\
i
\
s
i
Važna* stol
Po dolgem In potrpežljivem raziskovanju, proučevanju in zbiranju raznih podatkov so zgodovinarji končno le ugotovili rojstni dan »stripe tease*. Italijani mu pravijo »spoglia-rello». V slovenskem pravopisu ni primernega izraza. Kaj hočemo. V takih zadevah nismo pač doma in naš besedni zaklad ne zadostuje. Kdo bo skoval novo in temu primerno besedo?
»Stripe tease» se je rodil 8. februarja 1860 v Parizu, in sicer v kavami »Moulin Rouge». Letos je torej stoletnica, ki jo bodo proslavili kot se spodobi. V Parizu bo velika prireditev, povorka slavnih *umetnic»; na kraju, kjer je bila stara kavarna «Moulin Rouge» pa bodo verjetno postavili spominsko ploščo.
Ta svojevrstna umetnost se je rodila slučajno, zaradi prepira dveh pariških lepotic. Tistega zgodovinskega večera je bilo v kavarni »Moulin Rouge», ki ni bila še tako slavna, polno študentov. V veseli družbi so bile tudi lepe deklice — modeli poriških slikarjev — prijateljice študentov. Vsi so bili precej «v rožicah*. Do treh zjutraj se je zabava razvijala normalno, toda nenadoma sta se dve deklici začeli hudo prepirati. Zakaj?
«Jaz sem lepša od tebe.*
«Ne! Jaz sem lepša!*
«Jas imam lepše noge!*
•Jaz še lepše!*
«Jaz imam lepša prsal*
«Jaz...»
V nekaj minutah so bile oči vseh uprte v dve razburjeni in razgreti lepotici.
«Da vidimo!* je nekdo zavpil.
Ni mu bilo treba dvakrat reči.
Obe sta istočasno skočili na mizo in se začele slačiti.
Rodil se je »stripe tease*.
Gledalci so bili tako navdušeni, da so dvignili »junakinje* na ramena in jih zmagoslavno nesli po bližnjih ulicah.
Novica se je razširila kot blisk po Parizu. Policija je uvedla preiskavo, a ni izvedela ničesar. Skupina dijakov je plačala globo.
Vse mesto je govorilo o tem dogodku. V javnih lokalih, gledališčih in ta-barinih so igralke in balerine začele odmetavati obleko, najprej bolj nerodno, nato pa prefinjeno, z dobro preštudiranimi gestami, »umetniško*.
Danes je »stripe tease* razširjen po vsem svetu; ponekod dovoljen, drugje prepovedan.
ReaktorvVinči
Vprašajte znanstvenike v Vinči pri Beogradu, zakaj so zgradili veliki reaktor, in odgobovcnli vam bodo:
Elektriko dobimo v termoelektrarnah iz premoga, v hidroelektrarnah iz vodne sile rek, ali pa — v reaktorju iz urana. Toda če hočemo zgraditi elektrarno — reaktor, se pred nas postavi nešteto problemov; kako pretvoriti energijo nevtronov v električno nergijo, kako zavarovati ljudi ob reaktorju pred nevarnim radioaktivnim sevanjem, kako krotiti reaktor, da njegova moč ne povzroči eksplozije. Vse te probleme lahko rešimo le, če imamo na razpolago eksperimentalni reaktor, kjer vršimo vse poskuse.
Drugi namen reaktorja je produkcija radioaktivnih izotopov. Radioaktivne izotope uporabljamo v mnogih panogah industrije in vsak dan se odpirajo nove možnosti za njihovo uporabo.
Iz reaktorja dobimo nevtrone. Raziskave v jedrski fiziki s temi osnovnimi delci nam lahko mnogo povedo o tem, kako je zgrajeno jedro atoma. To pa je eno izmed osnovnih vprašanj, na katero skušajo danes. odgovoriti znanstveniki.
Reaktor v Vinči je zgrajen po vzorcu sovjetskih reaktorjev ob pomoči ruskih strokovnjakov. Vendar so vso montažo in mnoge težave pri gradnji reaktorja reševali jugoslovanski strokovnjaki, ki so si pri tem nabrali bogatih izkušenj.
Nekaj tehničnih podatkov;
Moč reaktorja — od 6 do 10 milijonov watov.
Gostota nevtronov v je dru reaktorja — 3.1013 = (30000000000000) nevtronov na cm2.
Množina urana — 350 kg, 2% obogačen.
Množina težke vode:	7
ton.
Pogon takega reaktorja je seveda zelo draga stvar. Za primer le en podatek: Vsako leto je treba v aparaturah zamenjati več deset tisoč elektronk.
Če si hočemo danes, ko je reaktor že v obratu, o-gledati vse naprave, so možnosti zelo omejene. Mnogo prostorov je, kamor sploh ne smemo vstopiti. Na vratih teh prostorov nas poseben znak opozori na nevarnosti radioaktivnega sevanja.
Zato vam bom raje opisal naš obisk pred pol leta. ko je bil reaktor še v gradnji. Takrat so nam sodelavci inštituta v Vinči razkazali do podrobnosti vse naprave. Le tako lahko človek dobi vtis o kompliciranosti tega objekta in o mnogih težavah, ki so združene z njegovo izgradnjo.
Reaktorski stolp stoji
sredi velike dvorane. Potrebno je mnogo prostora okrog reaktorja iz dveh razlogov;- zaradi poskusov in nevarnih radioaktivnih žarkov, ki se v zraku izgube. V jedru reaktorja so pokončne kovinske cevi. V teh ceveh je uran. Vsak naboj urana je oblečen v poseben oklep zato, da ne pride do kontakta s težko vodo, kar bi povzročilo korozijo in nevarnost okužbe težke vode z radioaktivnimi odpadki.
Ker reaktor razvija precejšnjo moč, je treba uranske palice hladiti. To opravi težka voda, ki obenem hladi reaktor in upočas-nuje (moderira) nevtrone. Med obratom se težka voda segreje za največ 30 stopinj C. Seveda je treba težko vodo ohladiti. V toplotnih izmenjalcih odda težka voda svojo toploto navadni vodi. Ohlajena se vrne v reaktor.
Iz težke vode se izločata plin adevterij in kisik. Mešanica teh dveh je nevaren, hudo eksploziven pokalni plin. Da tako eksplozijo preprečijo, je nad nivojem težke vode plin helij. Tudi ta cirkulira in odnaša s seboj nevarne pline. V čistilnih prostorih se helij očisti, nakar ga črpalke poženejo zopet v reaktor.
Vse črpalke, toplotni izmen j alci in čistilne komore imajo svoje mesto v kletnih prostorih pod glavno reaktorsko dvorano. Tu je splet hodnikov in sob. Vsi prostori, v katerih je nevarnost radioaktivnega žarčenja, so od hodnikov ločeni z debelimi betonskimi stenami. Tudi vrata so iz en meter debelega betona.
Posebno močan vtis naredi na obiskovalca pogled v komandno sobo reaktorja. Precej velik prostor je poln najrazličnejših instrumentov. S temi inštrumenti lahko nadzirajo vsak del reaktorja v obratu, temperaturo v uranskih palicah, pretok hladilne vode in helija.
Težak problem predstavlja pri pogonu reaktorja stalna kontrola radioaktivnosti v vseh prostorih. V vsaki sobi je poseben inštrument — ionizacij ska celica, ki meri radioaktivnost in pošilja podatke v kontrolno sobo. Od tu i-majo tehniki stalen pregled nad množino radioaktivnih žarkov v posameznih prostorih.
Tak reaktor, kot ga i-majo v Vinči, ni samo merilo tehničnega napredka države, temveč tudi merilo njene ekonomske moči. Z njim se je Jugoslavija uvrstila v države z razvito reaktorsko tehniko. In bodočnost? Do leta 1970 bo tudi Jugoslavija že imela svojo prvo reaktorsko elektrarno.
BORIS LASIČ
Da je ne bi bu
Ko je bog dogradil svet, mu je 06tai kup kamnov. Zato je nadangelu Gabrijelu velel, naj jih pobere v vrečo in vrže v morje. Hudobec se je z rogovi pognal v vrečo, da se je pretrgala, in kamni so se raztresli po naši zemlji. Tako je nastal Kras. Vsemogočni je to zemljo proglasil za SATANOVO PROKLET-STVO. Peklenšček se je v svojem ognjenem brlogu zarežal: TO, KAR STVARNIK, PREKOLNE, JE MOJE I In sklical je zbor čarovnic:
»Sem, dražestne spake peklil Sem, krona zlobe mojega carstva! Tudi ve imejte odslej svoje kraljestvo! Pojdite na Kras in vladajte mu! In bodite srečne!*
Med tuljenjem orkana so vešče odletele in se kot bi trenil vgnezdile v najmrač-nejših votlinah kamnitega Krasa.
Noben mojster peresa bi ne bil kos opisu grdote in hudobije teh bitij zla. Ni dovolj, če povemo, da imajo nos ujede, roke kakor kremplji jastrebov in noge nazaj zavite, da se pri hoji gugajo. Cesto se človeku prikažejo v podobi črnih živali, da jih ta ne bi prepoznal in bežal pred njimi, a pogubni blesk njihovih krvavordečih oči jih izdaja. Gorje mu, kdor sreča ta strupeni in mračni poglea — nesreča mu je za petami.
One sovražijo cvetočo po-imad, še bolj bujno poletje in s sadjem obloženo jesen. Uživajo le takrat, ka-da rlert mori naravo, kajti sanio ta se da primerjati njihovemu mrzlemu srcu. Tedaj se odpravijo na besneče pohode in dvigajo zračne tokove v vrtincu peklenskega plesa. Tako razbesnijo buro, katere glas-1 nik Je to razgrajaško krde-
lo, ki prihaja iz temnih kraških votlin.
Čeprav je njihovo srce mrzlo kot let. m trdo kot kamen, je vendar tudi obsojeno na žrtve ljubezni. Ce v burji posije sončni žarek, to srce zadrhti ob pogledu na prvega človeka in začne noreti za njim, besneti in se zvijati v krčih. To je kazen za njihovo zlobno dušo. Pri tem sodelujejo prav tisti elementi, ki so jih one pognale v bes, kajti — burja Je tista, ki s svojo nepo-gasno žejo spije oblake in meglice, ki soncu utre pot po nebesnem svodu.
Ljudje poznajo šibkosti čarovnic in se radostijo ob pogledu na to ljubezen, ki pojč pesem, kako se vešče zaljubijo kadar sredi bur-je posije sonce. Kje je sedaj nori jezdec, ki bi se dal ujeti režečemu nasmehu vražlc?
Vešče krožijo, krožijo, se s silovitimi sunki zaletavajo in iščejo žrtve, toda zaman. Prej so se vreščaje rogale v blaznosti uživanja, sedaj Ječijo. Njihovi o-studni obrazi se spreminjajo v tragične maske, kljukasti prsti se stiskajo na prsih, da bi zadržali neplodno bitje srca. Z zbitimi rogovi in strte od bolečine hitijo nazaj v svoje kotanje.
Tri dni je trajal besni pohod iz votlin, tri dni peklensko rajanje prepleteno z žvižganjem, tuljenjem, roganjem in akutnim sikanjem. žalostno krdelo se sedaj tri dni vrača v svoja skrivališča na Krasu, dušeč ječanje ranjenega srca.
Istrani pa v soncu odpenjajo plašče in zadovoljni pojejo burji stari napev: Tri dni se poraja, tri dni razgraja, tri dni odhaja.
(Priredila J. K.)
j
«Uh, da bi ga zlomek, le kje neki tiči?* se je profesor Matej Saksida, hudoval na predmet, za katerim je stikal po sobi.
Bil je že prileten, srednje postave, mršav, kratkoviden. Okrog pleše se mu je vil venec sivih las kakor oblaki okrog gorskega vrha. Žena mu je umrla pred osmimi leti, edina hči pa dve leti prej. Po ženini smrti mu je gospodinjila njena sestra Amalija, petdesetletna vdova brez otrok.
Svoj čas se je profesor Matej Saksida odlikoval P° svojem temeljitem poznavanju zgodovine, zdaj pa se je odlikoval po svoji temeljiti pozabljivosti. V njegovem spominu so nastale številne vrzeli; razjedal ga ie čas kakor staro plahto molj. Bil je tako pozabljiv, da so ga dijaki med seboj imenovali «profesor P°-. zabež*. V svoji raztresenosti je pogostoma izgubil ali založil to ali ono, najpogosteje pa je pozabljal svoj dežnik. Če bi pregledali njegov namizni koledar, bi v prvem tednu tistega aprila brali:
Ponedeljek: Nekje pozabil novi dežnik.
Torek: Aktovko pustil na še neugotovljenem mestu,-Sreda: Neznano kje pustil klobuk.
Četrtek: Dežnik izsledil pri vratarju.
Petek: Tri knjige posodil neznano komu.
Sobota: Neugotovljeno kam založil nalivno pero. Nedelja: Ponovno neznano kje zapravil dežnik.
Pri izsledovanju raznih izgubljenih predmetov mu je često pomagala Amalija, ki se je kaj rada zna-šala nad profesorjevo pozabljivostjo in resno trdilu, da jo bosta on in njegova pozabljivost spravila * prerani grob.
«Ja, sveta nebesa, kaj pa počneš, Matej?* je vzkliknila, ko je vstopila in videla profesorjevo sobo v strašnem neredu.
cDežnik iščem. Včeraj sem ga postavil v tale kot, zdaj ga pa ni ne tu ne drugje.*
«Ja, bog te razsvetli, Matej, saj si dežnik vendar prejšnjo sredo kdo ve kje pozabil, zdaj pa čenčaš, kaj vem kaj!*
«Aaa?!» Profesor je zazijal v Amalijo in se praskal po temenu, ki se je motno svetilo, ko da bi bilo pokositreno. Nazadnje je vzkliknil: «Imaš prav, Amalija! Jaz pa, cepec pozabljivi, sem bil trdno prepričan, da sem ga še davi videl v tistemle kotu.*
«Oh, ti pa tvoj spomin sta res posrečena! Še dobro, Matej, da sam sebe kje ne pozabiš!*
«No, no, pusti šale, Amalija! — Ali si mi že Pri* pravila kovček?*
Profesor Matej je bil namreč sklenil, da pojde na dvodnevni obisk k svojemu prijatelju, ki je živel v Sežani. Obiskati ga je nameraval že v začetku meseca, toda zaradi slabega vremena je obisk odložil-To je bilo v juniju, ki se mu pravi tudi rožnik, toda tisto leto	bi ga	lahko imenovali	dežnik,	zakaj skoraj
ni minil dan, da	ne bi deževalo.	Zato si	profesor Ma-
tej ni upal na pot brez dežnika. Ker pa je svojega spet nekje pozabil, si je prej odhodom izposodil dežnik od nekega svojega koleka.
Ob prihodu v Sežano je zavil v kavarno. Tu ie naletel na svojega znanca ter se z njim zapletel v daljši pogovor. Ko sta se razšla, jo je profesor Matej ubral	proti	drugemu koncu	Sežane,	kjer je sta-
noval njegov prijatelj. Ker je vtem začelo rositi, ie profesor Matej hotel razpeti dežnik, toda...
*Salabolt, kje pa je?* se je zavzeto vprašal, je ugotovil, da nima več dežnika pri sebi. Kajpak’ nekje je	moral	pustiti zlomka	nemarnega. A kja-
Na vlaku? V kavarni? Tega ni vedel. Brž se je okre' nil in odhitel nazaj v kavarno. O kakem pozabljenem dežniku tam ni bilo ne duha ne sluha. Hm, kaj sR' daj? Moral bo pač kupiti nov dežnik kolegi, ki mu ga je posodil, je pomislil in odšel k svojemu prijatelju-Dva dni je prebil kot res dobrodošel gost svojega
prijatelja. Tretji dan se je poslovil od njega in nj?
govih ter se napotil v deževno dopoldne. Ker ni vajen pijače, a je moral pred odhodom popiti neki! šile domačega žganja, ga je vso pot močno čutil glavi in nogah. Ko je vstopil na vlak, se je usedel v kot praznega kupeja in kmalu nato so -ga enakomet' ni udarci koles ob spojke tračnic zazibali v trden sem Nekje med Koprivo in Štanjelom ga je prebudil sp1'e‘ vodnik in mu preluknjal vozni listek. Tedaj je opaZu’ da mu sedi nasproti možak, ki je medtem nekje vsto-^ pil. Ne da bi se kaj več zanimal zanj, je ponovno za' spal. Zbudil se je šele na goriški postaji. Zaspan0 se je ozrl po kupeju, ki je bil spet prazen, in vzel * police svoj majhen kovček. Pri tem je zagledal dežnih
lri A o	 .	tu
ki je ležal na spodnji polici. Gotovo ga je bil P°zaL. oni možakar, je pomislil. Kakopak, vsak človek lahk° pozabi dežnik tudi če ni profesor. No, in kaj naj stori s tem tujim dežnikom? Najbolje bo, da ga. vzC' me s seboj, potem pa bo v časniku objavil, da 1 našel tak pa tak dežnik. In tako je tudi storil. Ko r tisto soboto izšla nova izdaja krajevnega tednika, s bralci lahko brali naslednji oglas:
Našel sem moški dežnik. Kdor ga je izgubil naj pride ponj na naslov: Matej Saksida, Gorica, Sabotinska cesta 43.
Drugi dan se je oglasil pri profesorju Mateju 2n‘ denič.
«V tukajšnjem listu sem bral, da ste našli ^ ški dežnik. Jaz sem namreč svojega pozabil na pleS v Anhovem...*	#
«Potem ni nič,* ga je prekinil profesor Matej, tZ* kaj dežnik, o katerem je govora, nisem našel na plesU’ Malo zatem se je javil moški, ki je rekel:
«Bral sem, da ste našli moški dežnik. Jaz se svojega pozabil v avtobusu...*
k<>i
«Potemtakem ta, ki sem ga našel, ni vaš, zd’ našel sem ga na vlaku.*	^
Nekaj minut kasneje se je oglasil neki drug 1,1 žak in rekel:
«lz našega tednika sem zvedel, da ste našli nik, Jaz sem svojega pozabil na vlaku, ko sem peljal v Podbrdo...*
dež
*Jaz sem dežnik sicer našel na vlaku, toda drugi progi,* je pojasnil profesor Matej.	«
Kmalu nato je spet potrkalo na vrata. Ker L. Amalija bila še tretji dan pri svoji materi, je Pr sor Matej moral hoditi sam odpirat tistim, ki so °. vsepovsod prihajali poizvedovat, če je dežnik, ki je našel, njihov. Na pragu je stala ženica iz Sern^A sa. Povedala je, da jo pošilja njen mož, ki je P.u nekaj dnevi, ko se je vračal s semnja v Ajdovšc
pozabil svojo marelo v črniški oštariji. Profesor ,a, tej jo je odslovil, rekoč, da dežnika ni našel v os1
riji. Ne dolgo zatem se je oglasila punca iz GrO11^ m povedala, da je njen fant pred tremi dnevi P° j.
hi 1 rl o ->-*i 4 b-	**/>!/>i	o/\1	Irn	-n	o	lri	4srrt4-J L* J	T-, JI «2» dP.
bil dežnik v neki solkanski trafiki. Tudi njo ie^„ic pravil s pojasnilom, da je dežnik našel drugje,
se je začel hudovati sam nase, ker je v oglasu P°za
navesti, da je dežnik našel na vlaku na progi Sežana
rihranil vse doseddn>
Gorica. Če bi bil storil to, bi si prihranil sitnarjenje lastnikov pogrešanih	dežnikov.	m
Bilo je že pozno popoldne, ko se je pojavil fant. Ne da bi povedal, kdo in od kod je, je da je njegov oče pred petimi dnevi na vlaku P°za svoj dežnik.	u
rKakšen ročaj pa je imel očetov dežnik?* se pozanimal profesor Matej. «A/i je bil odlomnjen?> u Da je bil cel, je rekel. Potemtakem ni njegov, k pomislil profesor Matej, zakaj temu, ki ga je nrie; je manjkala polovica ročaja. No, naj bo kakorkoli z dovolj ima nadlegovanja zastran te presnete W°.r i Naj jo vzame kdor hoče, da bo le spet ljubi mir hiši, si je dejal in stopil po dežnik.
«Na, vzemi ga, mladi prijatelj, in daj ga o°ea Po vsej verjetnosti ni njegova last, toda vseeno » vzemi. Srečno!*	^
Tako! Zdaj je končno spet sproščeno zadihal-se je le iznebil tistega nasrečnega dežnika! Naj L le ima oni, saj pravega lastnika bi morda nikoli našel!
riP
Nekaj dni nato je dobil pismo od svojega P1 telja iz Sežane. Med drugim mu je pisal:	(I
»Ce imaš priložnost pošlji mi dežnik, ki sem ( ga posodil. Res je, da mu manjka polovica kljuke’ je drugače še dober...*	„
ALOJZ RAVBAR
k
mm
h
Pozitivna bilanca občinske uprave v preteklem letu
Na področju Milj in miljske občine go bila izvršena številna javna dela
OOOOOOOOOO'
Ja
hiš
jVni rQzsvetljavi, vodovodnemu omrežju, napeljavi telefona, gradnji stanovanjskih Popravilu cest in šolam, so posvetili največjo pozornost- Nekaj zanimivih številk
°ŽinskP^ji Se.ji miJlskeSa Pacco v ? sveta Je župan kazal rtoi Jem P°ročilu Poprave dovanle občinske u-taknii preteklem letu. Do-vPrašo,?f -®e najrazličnejših mani J .ln jih več ali PoseiL Pnnrnhno obrazložil, sveti? ° Pozornost pa je po-Zadeva?<?lm vPrašanjem, ki čatie t J18, sPlošno vse oh-hi n °-J,e na Pr- govo-
mestno - Podjetja za Pem ct-	000•	o zdravstve-
dem0arafniu Prebivalstva, o Citaten* m Položaju itd.
tovo naih rb0d0 prav g0* ciatki ?. J zanimali po-Področi* -Jlh je navedel s v°dovodJnVne razsvetljave, nje in 2 napeljav, grad-ditev šof°^avila cest’ ur®"
^ t itO
r°či?a0n„naj takoj iz po-lo 1 nov?2^61110' da je bi-ski 0£mbra 1958 v milj'
tilk in -1	9 javnih sve-
256 Da „Sicer 326 v Miljah, koncu i*f0stalib vaseh. Ob levilo V?ta.1959 se je njih ko ja m? al° na 662, ta-
^iljah,
jih
314
je sedaj 348 v Pa v vaseh.
Stroški za javno razsvetljavo znašajo sedaj približno en milijon lir mesečno.
Zaradi povečanih potreb in gradnje novih stanovanjskih poslopij se je zelo razširilo vodovodno omrežje. Bilo je položenih skupno 3520 metrov vodovodnih cevi v vrednosti 14 milijonov lir. Leta 1954 je bilo 1513 potrošnikov vode na nizkem omrežju in 337 na visokem omrežju, sedaj pa se je njih število dvignilo na 2320 oziroma 586, kar pomeni, da je danes v miljski občini skoraj 3000 potrošnikov vode. Toda njih število se bo v tem letu povečalo za več kot 200. župan je v tej zvezi omenil, da italijanska vlada še ni parafirala sporazuma o dobavi vode krajem v Miljskih hribih, ki so pod jugoslovansko upravo, zaradi česar občina dobavlja jugoslovanskemu področju vodo, ne da bi bila ta plačana. Zaradi tega je ostal odprt račun, ki znaša že kakih 12 milijonov lir. Vendar je vodovodno
MR VHIN
kako
meru
‘žnjo
bli^^liana -
—*	Je	naaa	P°t
lahif Jam urejena m se žila, Z Poslužujejo vsa vo-majh ta
Ile8a itraU ' Promet doioče-1 premalo časa, da bi se bili _ Ja — v našem	pri-	mogli s predavateljem poraz-
— ok l	vpliva	na J govoriti o tem in marsičem
pfi na, (W°’	Se	Vid-'	tUdi	dru®em' kar je v tesni zvezi
ydkar	ie	naša	nnt	z usodo našega kmetijstva.
Nad 30 udeležencev, od teh nad polovico mladine, je redno poslušalo predavanje. Med redne poslušalce smo šteli tudi domačina učitelja Šušteršiča, ki se za kmetijstvo zelo zanima (žal je v tem na Tržaškem bela vrana). Prepričani smo, da nam bo z dobrimi zgledi v doglednem času v marsičem pomagal.
Takšen pouk ne koristi le kmečki, ampak tudi delavski mladini. Sposobnost za pravilno izkoriščanje je vedno le koristna, pa naj gre še za tako majhne površine zemlje (vrt). To nam bo potrdil vsak. do, ki to poskuša. Od njih slišite kvečjemu obžalovanje, da ni so v tem bolj usposobljeni.
-‘hi v pot’ K* vodl po ^Sledom dni’ a z bogatim slaU v ’ ze marsikomu o-Ksjie--. Prijetnem spominu.
!l6t nagneZ8led je’ kjer se na	Proti Vižovljam
?Sre Mai u ou. Tukaj so se anskj m Poklonile bar-*>»elj Dr	*	' božji. Od Vi-
P°vi	nam sta že dve
drut, ,in. stavbišči za \. n*manje za ob-*	se stopnjuje,
^ kVa Udi cene- sedaj lir p J' meter gmajne sta '
že, ia
Predvideva
• 1 naša -“v.‘ueva se, da bo-*enk Je as in Vižovlje zdru-n’ kr**-«.- vmes nedostatek, Poti Vodovod speljan
J,r
!iVa sk?žjda se življenje pre-feds6boin* Pojave. ki so si ■U ali v v ve!ikem nasprot-l6 n®kai Protislovju. Menda «*• V P°d°bnega tudi pri j. °i j„ rlaS1 Imamo Kosilni tl traktor °i.° bomo imeli tu-
'1° delm	to	nadome-
n aniKuje Sdo’ Ki je pri-lfj s« na 1° v redu. Ce
,anjih
s	kakih	dvajset	ne-
Gtij bolj resno u-
p6t’na, i.kni'etiistvom le dobra
v?!'14- Ker „ StV8r mal° dru-, Jo ži,,,.	.Se — kot pra-
,Pa«lo Jenje samo zdravi, kaj . ■ da s* K-
Co 1 pari lonju novi za-1Jza *’,z žensko pclovi-sa en pri 1 nih mejnikov. . s*niku iZl'Cr Imamo pri po-SSSl Terčonu? ki je nm^berillpe ia* nevesto iz trjujej0 • Primeri namreč fa 'z teli < 'majo mladen-
^Se0Vanje^‘K.!!,.™18!1:
ka^i. £"je’_ kar je pri
'h nagnjenje za
Jega
ženski s tu-
ne^mi ž?lZemlja z redkimi 'a, ‘n ii Popolnoma splah-ki^ost .I. 1® kmetijska de-0 bolj*ram°tna. Za vse bi
Pt*EČNIK
se
nas je po ne-
kaj rfet^aaa
»k(,-ftirina?settf,nSPomnU in nam v tečaii, nevnem kmetij-iiiP°J,iedelstvuP0Vedal’ Kaj naj bor, letarstv v'n°Kradništvu "Krenemo, da
razmeroma malo
Of. ' pas81‘ vefl' uspeh. Saj ohde, kemije ^azmeroma malo i- e’°vati	se	"e	da	več
le
Vaj'0 bilo
vsako
prgišče, kot
Pave2ai?aktfe' k° k bi'a
iifi-0 dpin	na	zemljo
pijem..,.lovne roke črpale
^5:ke
' eriile ir,S0 temeljito spre-
^tn,e;rB Pogoje le „ nje.
to spre-
tur"«a. z-~““levajo od zem-, MJe,
Neicalp zahtev C.ra'ken p?LU:6pežn?. Kme.
ljjji Umne' P!iidnih tudi čim-iN pV°ke' Precej teme-8iK h L! ačunania vsako-irazn?erP°,darskih »n dru-tu5* obdeln' 'mveč intenziven ki so 7anja' Ko^ov kul-Sne lt , Zmer°ma najbolj ltd' Tečaj je trajal
KATIN AR A
Pred približno letom dni smo skupno z Lonjerci vložili prošnjo, da bi v vas napeljali telefon. Prošnjo je podpisalo kakih 40 vaščanov, ki bi bili pripravljeni napeljati telefon v svoja stanovanja, seveda če ne bi bili stroški previsoki. Potreba je namreč velika, saj so v vasi le trije telefoni: v šoli, na policiji in v trgovini. To je vse premalo, zlasti še, ko je trgovina zaprta.
Tehniki so tudi napravili predračune za stroške napeljave, toda od takrat so pretekli že trije meseci, pa se nič ne ve, kako bo stvar izpadla. Nekateri so pripravljeni plačati zahtevano vsoto, a vseeno ni nobenega glasu. Prav bi bilo, ko bi v pristojnih uradih v Trstu zadevo nekoliko hitreje reševali, kajti ne verjamemo, da za odgovor potrebujejo tri mesece časa.
podjetje zdravo, tako da to ne povzroča večjih težav in je pričakovati, da se bo služba v prihodnosti še izboljšala, zlasti ker se bo povečalo število potrošnikov.
Velik problem, ki ga je rešila občinska uprava predstavlja napeljava telefona. Leta 1951, ko so zgradili telefonsko centralo v Miljah, je bilo samo 20 telefonskih naročnikov, danes pa jih je že kakih 300. V tej zvezi je župan poudaril, da bo mora! občinski svet razpravljati o sklepu, da bi občina prispevala 3 milijone 100 tisoč lir za ureditev nove pomožne centrale v žavljah ter otvoritev poštnega urada v čamporah. Kasneje bi «Telve» razširile in povečale centralo v Miljah, tako da bi lahko telefon dobilo 600 naročnikov, istočasno pa bi lahko instalirali 50 kopij telefona «dupleks». V načrtu je tudi teleselekcija za kraje bližnjega zaledja.
Ko je govoril o javnih delih, je župan poudaril, da je še vedno najhujši problem gradnja stanovanjskih hiš. V lanskem letu je bilo v Zindisu izročenih 48 stanovanj, ki so bila zgrajena na osnovi zakona 640, začela pa so se dela za gradnjo stanovanjskih hiš s 30 in 33 stanovanji, ki jih bodo sedaj izročili najemnikom. Za zadnjo dodelitev stanovanj je bilo predloženih 243 prošenj. Toda u-poštevati je treba, da v to število niso vključene družine z dvema osebama ter da so bili izključeni tudi begunci s stanovanjem v taborišču pri Orehu, župan je nato poudaril, da se bodo v kratkem začela dela za gradnjo ene devetstano-vanjske hiše in štirih hiš z 42 stanovanji v Zindisu, medtem ko bodo v Pisciolo-nu zgradili tri hiše s 40 stanovanji. Tudi INA-Casa je zgradila prvo hišo z devet stanovanji, in sicer v Riostorto.
Od leta 1949 je bilo v miljski občini zgrajenih na račun občine ter Zavoda za ljudske hiše 480 stanovanj, če pa k temu prištejemo še sto stanovanj, ki so bila zgrajena pred letom 1949, lahko ugotovimo, da je bilo v povojnih letih zgrajenih v miljski občini 580 stanovanj. Ta številka je nedvomno precej visoka in bi zadostovala za rešitev stanovanjske krize, če ne bi bila miljska občina okrnjena. Zato ostane stanovanjsko vprašanje še vedno eno glavnih problemov, in zato se bo morala tudi prihod nja občinska uprava zavzeti zlasti za rešitev tega vprašanja.
Drug velik problem predstavljajo ceste. Prebivalstvo iz dneva v dan zahteva popravilo in asfaltiranje tega ali onega dela ceste. Dosti je bilo napravljenega, toda Sr marsikaj je treba storiti.
V lanskem letu je bil zgrajen nov del ceste Št. Flor-jan-Lazaret, asfaltirana je bila Ulica Dante-Corso Puccini, popravljene razne ulice v Miljah, urejen je bil vzpon ceste Stare Milje-Tor Piai, urejene so bile poti v Sv. Barbari in v
Žavljah, pot od Ul. 25. ar prila do pokopališča, cesta na Farnei, cesta Campore-Stare Milje, cesta v Mač-kovlje, cesta Griža-Sv. Barbara (prvi obrok), medtem ko je v delu cesta Stare Milje-Panorama. V kratkem bodo začeli urejevati številne druge poti ter uredili trge ob morju pri novem pristanišču.
Župan je nato omenil tudi druga javna dela zlasti v zvezi s kanalizacijo ter gradnjo predora v Miljah.
Poseben poudarek pa je dal na gradnjo novih šolskih poslopij *er šolstvu sploh.
Prav danes si bodo občinski svetovalci ogledali novo šolsko poslopfe, ki je bilo zgrajeno v Miljah.
To je le majhen izvleček iz poročila, ki ga je imel župan, vendar je že iz njega razvidno, da je občinska uprava v lanskem letu mnogo storila v dobrobit svojih občanov.	Zimski	motiv	(Foto	Magajna)
  mn   n m   1 mm
KRIŽA
Dopis z dežele
0 naših vremenskih poročilih
Mogoče bi kdo smatral za
nepotrebno in nepomembno, a opazke od več strani in tudi razlike, ki sem jih sam že večkrat zaznamoval, mi n are*
kujejo, da naslovim na naslov' pa' sem slišal1 poročilo 'q '16
1 ‘ron 1 /) n i*l* «...	L,	  i	^	J	I.	**VV	v«	>	,	"	•
vremenoslovne postaje naslednje opombe: Med vremenskimi poročili in stvarnostjo v mojem kraju (na spodnjem Krasu) zasledim večkrat kar se tiče temperature, znatne razlike. To me zanima zlasti v zimskih mesecih. Ne vem, kje ima vremenoslovna postaja svoje merilne aparate, a sodim, da je to nekje ob morju, sicer bi ne mogle biti take razlike, kot sem jih n. pr. zaznamoval ob prvem mrazu med 10. in 20. januarjem. Dne 10. I je radio javil minus l.l (tukaj —5), ll. I, minus 3.5 (tukaj —8), 13. 1. minus 0.2 (tukaj —0.7). Takšne in še večje razlike so bile v drugem mrazovnem valu od 4. t. m, dalje. Ljudje se temu čudijo, češ kako so te razlike mogoče, ker jim pri temperaturi, ki jo poroča radio, zmrzne to in ono. Seveda so razlike celo v eni in isti vasi, toliko večje pa so med našimi vasmi z različno višino Opčine imajo zlasti v močni bur. ji nekaj mrazovih stopinj več kot spodnji hruški predel
Vremenska poročila poslušajo tudi v tujhii. Kdor vobliže ne pozna naših zemljepisnih prilik, tega ta poročila zavedejo v napačno pojmovanje. Potrebno bi bilo, da bi bil v nekaterih krajih, n. pr. v Bazovici, na Opčinah, v Sempo-laju toplomer. Kdor bi prevzel nalogo beleženja temperature, bi sporazumno z vre-menoslovno postajo tej javil ondotno temperaturo. Mogoče bi to zadostovalo le za čas močne bur je (mraza). Tako bi- dobili povprečnico temperature.
Tudi glede bu rje se nam zdi, da niso poročila vedno točna. F soboto, 6. t. m. je pisec teh vrstic šel ob 13 uri
iz Vižovelj v Sesljan. Le z veliko težavo je vzdržal, da ga ni burja pri mostu vrgla za škarpo. Gotovo je pihala s kakimi 80 km na uro. Zvečer
km. Večkrat jakost in smer vetra iz poročila izpade. Res je to pri šibkem kroženju zraka nepomembno, a je vedno sestavni del tega poročila. Toliko v interesu te službe.
— an
ZABREZEC
Nimamo kaj posebno novega povedati, čeprav se iz naše vasi le poredkoma oglašamo. Radi pa bi izrazili nekaj želja, za katere upamo, da jih bodo na naši občini upoštevali.
Tako bi radi videli, da bi asfaltirali vso pot, ki veže našo ,vr«s z -Borštom. Pot skozi Boršt je že asfaltirana in sedaj bi bilo potrebno to delo dokončati, zlasti še, ker je bil napravljen nov kos poti z glavne ceste.
Potem menimo, da bi bilo prav, ko bi nekoliko ojačili javno razsvetljavo. Mislimo predvsem na dve svetilki, ki bi bili potrebni prav na novem kosu poti od glavne ceste, tretja pa bi bila nadvse potrebna v javni pralnici. Danes se dogaja, da nosijo ženske v pralnico sveče in pb njih svetlobi perejo. Zato bi nam občinska uprava zelo ustregla, predvsem pa našim ženam, ko bi ta nedostatek odpravila.
FRNETICI
'mmm-
t.r
Javna pralnica v Zabrežcu Je brez luči. Zene, ki perejo tudi zvečer, morajo s sabo prinesti sveče, da kaj Vidijo. Zato bi želele, da bi občinska uprava postavila v pralnico vsaj eno
žarnico.
Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da so bili končno odobreni krediti za postavitev javne telefonske govorilnice v našem naselju. Sedaj pa nastaja vprašanje, kje naj bo ta govorilnica postavljena. Upoštevati bo treba pptrebe vaščanov, pa tudi ljudi, ki zlasti ob nedeljah in praznikih v tisočih hodijo preko meje. Nemalokrat se zgodi, da posebno trgovci in poslovni ljudje zahtevajo medkrajevne zveze in to ob vseh mogočih urah dneva in noči. Zato bo treba vprašanje postavitve telefonske govorilnice temeljito proučiti, da bo rešeno v zadovoljstvo vaščanov in potnikov.
_ «» —*
Kaj bo dajal kmetijski kombinat na Koprskem
Iz koprskega okraja bodo letos izvozili za dobro tretjino več kmetijskih pridelkov kakor lani. Največ bodo dali na trg povrtnine. Trg bo predvsem zalagal novi koprski kmetijski kombinat, ki je bil ustanovljen v začetku leta iz petih družbenih posestev. Prejšnja posestva so imela povprečno po 400 ha zemlje. Kombinat zajame tudi dosedanja predelovalna pod-
jetja s hladilnico in mlekarno v Dekanih, z «Vinom» v Šmarju pri Kopru in z »Začimbo« v Portorožu.
Posamezni obrati ali oddelki - se bodo posvečali''posebnim strokam (se bodo specializirali). Tako bodo v Črnem kalu, na Briču in Pučah pridelovali namizno grozdje in vino, Bonifika se bo ukvarjala z vrtnarstvom in s sadjarstvom, Skocijan in Debeli rtič z vinogradništvom, Izola pa z vinogradništvom in vrtnarstvom. Na vseh področjih bodo redili tudi precej živine, kar je potrebno že zato, da jim ne bo primanjkovalo gnoja.
Pridelali bodo na leto po 29.800 ton zelenjave, kar je skoraj polovico toliko, koli-kor teh pridelkov potrebuje Slovenija, dalje, 14.300 ton namiznega grozdja, 4200 ton 42.000 hektolitrov mleka, pridelali 300 ton južnega sadja itd. Krme bodo potrebovali precej, ker bodo redili okrog 2000 govedi. Hleve že zidajo (v Izoli, Skocijanu in Seči .
CR0CANA
Iz naše vasi ni posebnih novic. Tujski promet, ki je bil lani za našo vasico še precej dober, je v zimi pojenjal in le malokdo pride k nam vas. Toda kmalu bo tu pomlad in turisti bodo spet začeli prihajati, saj je naša okolica zelo vabljiva.
V tej zvezi bi radi orne nili željo, ki jo izletniki večkrat ponavljajo. Da bi namreč občina ali Pokrajinska turistična ustanova poskrbeli za ureditev poti na Kokoš kar bi močno povečalo tujski promet. Delavci SELAD bi to zlahka napravili, kajti ne mislimo, da bi napravili kako asfaltirano cesto, temveč pot, po kateri bi lahko tudi avtomobilisti prišli čim bliže vrhu.
 «»-------
Odkrili so naj s tar e j še žito
Kmetijstvo ima že vec tisočletij dolgo zgodovino Težko pa je natančneje določiti, kdaj se je začelo poljedelstvo — obdelovanje zemlje predvsem zaradi pridelovanja žita. Sprva so pač le nabirali zrnje ali klasje divjega žita, ki izvira, kakor vse kaže. iz vzhodne Azije. To potrjujejo številna dosedanja odkritja.
Nedavno so starinoslovci, učenjaki chicaške univerze, pri svojem delu v Iraku, kjel so odkrivali in raziskovali prazgodovinsko naselje, naleteli na najstarejše vrste pridelane pšenice. Odkrili pa sc tudi neko vrsto ječmena, ki se precej razlikuje od današnjih zvrsti.
Učenjaki menijo, da so našli okrog 9000 let staro žito. Potemtakem je bilo na ozemlju sedanjega Iraka kmetijstvo bolj ali manj razvito žc najmanj pred 9000 leti.
BESEDE POMENIJO:
VODORAVNO: 1. na pisalni stroj prepisovati, 11. rimski pesnik, Horacev prijatelj, 17. jata čebel, 18. moralna škoda, moralna prizadetost zaradi kakšne polomije, 19. radirano^ 20. član, del telesa, 21. deli nog, 22. vse kar je v zvezi z zločini, 23. stokati, loviti sapo, 24. zemeljski pomiki na strmih tleh, 25. slovesno izročiti znak vla‘ darja, 20. gora v Hrvatskem Primorju ob ustju reke Krke, 27. kratica za pošta in telefon, 28. prikazni, kar se človeku zdi, pa v resnici ni, 29. ameriška stepa, 30. življenjska tekočina, 31. ki imajo rep, 32. pristavljena, priložena, 33. vzklik, opozorilo, 34. mesto na Japonskem, 35. ostro, nepremično strmeti v koga ali kaj, 36. predlog, 37. določene barve, 38. škodljive, samorast-ne rastline na njivah, 39. mesto v Bosni, 40. okrajšano žensko ime, 41. hoditi po vodi in jo kaliti, 42. križci, križarji, 43. kadar, 44. samoveznica, 45. dodatki, manj važne snovi v neki zmesi, 46. mora i-meti vsako društvo, 47. mesto v Romuniji, 49. preprečiti, onemogočiti, 51. popotna prtljaga (množ.), 52. oblika pomožnega glagola, 53. vrsta žabe, 54. rjavolase, 55. velik ptič, 56. pripadnica indoev-
ropskih narodov (v nasprotju s semitskimi), 57. gnati kakšno stvar predaleč.
NAVPIČNO:	1, pripadnik
nemškega naroda, 2. pleme, rasa, 3. medmet, 4. resnična, 5. polomi, uničenja, izgube veljave in moči, 6. po kapljicah padati, 7. sloviti cremonski izdelovalec gosli, 8. domače živali, 9. oče, 10. kazalni zaimek, 11. pokrajina na Nizozemskem, 12. južno sadje, 13. nekoliko siva, 14. zgodnji, 15. pritok Save, 16. sončni obrati, 19. indijski duhovniki, 21. pripadniki slovanskega naroda, 22. klorove spojine, 23. raskava, hreščeča, 24. oddelki, pokrajine, 25. železo za kresanje ognja, 26. pritrjena, 27. manjše vode, ki se izlivajo v reke, 28. anatomska delavnica, 29. premotana, 30. mesni izdelek, 32. deli miz, 33. v obliki križa, 35. znamenita, sloveča, 36, last Primoža,
38. kar nam po zakonih gre,
39. zagrabljena, aretirana. 41. kraj in postaja v dolini Branice, tudi mariborski nogometni klub, 42. žrelo ognjenika, 44. mesto na Gorenjskem, 45. umivani, čiščeni, 46. del človeškega telesa, 47. zavarovan, zaščiten, 48. spalnice na ladjah, 50. iglasto drevo, 51. pogosta besedna predpona, ki velikokrat pomeni toliko kakor zelo, 52. bitka,
borba, 54. kratica za broj, 55. kratica za naslov neznanca.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Mosul, S. Bohor, 9. narod, 14. obok, 15. palok, 16. Poreč, 17. tu, 18. Kotor, 20. huzar, 22. vihar, 24. porok, 25. posel, 26- Timok, 27. bil, 28. pomit, 30. liter, 32. moč, 34. Al, 35. Koper, 36. deček, 37. meja, 38. hotel, 40. kanon, 42. tapir, 44. atom, 45. tenač, 46. ječar, 47. pa, 48. pamet, 50. rakec, 52. veter, 54. daleč, 55. vozel, 56. menih, 57. raz, 58. jarek, 60. pomol, 62. tat, 64. IV, 65. Kajuh, 66. Ravel, 67. tara, 68. velik, 70. datum, 72. Solun, 74. akut, 75. zavod,
76. nahod, 77. le, 78- Časar, 79. Pamir, 80. kinin.
NAVPIČNO: 1. moj, 2. Ob, 3. sokol, 4. ukor, 5. bar, 6. ol, 7. hohot, 8. okus, 9. nor, 10. ar, 11. revir, 12. očim, 13. mur, 15. pokop, 16. Palič, 17. takoj, 19. topol, 21. zelen, 23. Homer, 24. pilot, 25. Piran, 26. tegač, 27. bahav, 29. meket, 31. tet ec, 33. Cabar, 35. Kemal, 36. dokaz, 37. Miren, 39. topaz, 41. narok, 43. Pavel, 45. tečaj, 46. jelov, 47. pahar, 49. mejak, 51. kepam, 53. titan, 54. davek, 55. vehav, 56. Moloh, 57. rival, 59. rudar, 61. mesar, 63. tajen, 65 kita, 66. ruda, 67. tudi, 69. luč, 71. top, 73. lok, 75. za, 76. ni,
77. Ii.
.. OA BOM SEL TAKr^PROT TEBI,
gODA P
„ JO JE TREBA C.IMPREJ POBRISATI 1
OKOLI SVETA ?
m!
- *++
HUDIČA ! IMAM ZLOMLJENE KOSTI 1 IN RANE SE Ml ODPIRAJO,Tl PA PRAVlS,PA JE,	 -
TREBA NITI
KAJTITU' v SMO v PASTI /
ALI RES NE RAZU-J VOZ PUŠČA M ES, DA S>MO_V__^''jSLoBOK.E SLE'
NEVARNOSTI ?
OI ! bledoličnih tek jim bo
■ * HKO SLEDIL/
verz BOMO ZAŽ-I^LC^lT MANO-
POTILI PROTI
SgSISBSItt
KAJ 9 TJA HOČEŠ, KJER SO SAMI DU HOVI IN VOLKOVI
NA VSAK NAČIN JE TO KRAJ, KJER NAS NEBO NIHČE ISKAL I
2Šr
Kii ** Co««?« • Oba si £ fTushCa, kakšna nevarnost jima preti .
IN KAM MISU5 PRITI *
IT
ALI Sl KDAJ SU SAL Zi
ZA RUDNI
IV REDU / NAPRAVITE Ml
torej Kosilnico, in gremo TJA, KAMOftr——- -er
si rekel , jim i/ Dobro J'
Ril se bosta Kit in ,arsoS>, Prauoča.sno zavedla nevarnosti P
To hofno videli v prt-hoatyem poglavju, z naslovom:
inaaaljevanje sledi)
Temperatura včeraj
Najvišja temperatura 7.2 stopinje ob 12. uri, najnižja 4.8 stopinje ob 7. uri. Vlage 98 odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 8.8 mm dežja.
Goriško-beneški dnevnik
Danes, NEDELJA, 14. lebruarja
Valentin
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.29 Dolžina dneva 10.18. Luna vzide ob 19.35 in zatone ob 7.51. Jutri, PONEDELJEK, 15. lebruar
Jordan
Pojasnilo sovodenjskega župana J. Češčuta
Nadzorništvo za motorizacijo v Vidmu
ni dovolilo proge Gorica, Gabrje, Sovodnje
Kljub prizadevnosti občinske uprave je morala ATA vožnje ukiniti, ker imata za to progo že dovoljenje Ribi in
Autolinee Triestine
Z uvedbo nove avtobusne proge podjetja ATA Gorica -Standrež . Sovodnje - Rubije (v resnici je bila ta proga po razmeroma kratki dobi samo obnovljena) so pričele krožiti po nekaterih vaseh so-vodenjske občine najrazličnejše govorice, s katerimi skušajo nekateri do občinske uprave sovražno razpoloženi ljudje, kvariti njen ugled.
g tem v zvezi je sovodenj-ski župan Jožef Ceščut poslal vsem časopisom naslednjo izjavo;
«Z 8. februarjem je družba ATA iz Gorice ponovno vzpostavila avtobusno službo na stari progi, Gorica, Standrež, Sovodnje, Rubije; na tej progi bodo avtobusi vozili skoraj prav po takšnem urniku, kot je bil v veljavi v preteklosti.
Družba ATA je zaradi lastnih koristi in koristi prebivalstva Rupe, Peči, Zgornjih in Spodnjih Gabrij ter Vrha že pred meseci za poskušajo opustila vožnje ha zgoraj o-menjeni progi in pričela voziti na progi Gorica - pokopališče - Rupa . Zgornje in S podnje Gabrije - Rubije -Sovodnje. Prebivalstvo uasi, skozi katere je vozil avtobus, je bilo s to progo zelo zadovoljno, ker jim je prinašala velike ugodnosti. Z njo pa je bila zadovoljna tudi naša občinska uprava, ki so ji vedno pri srcu koristi občanov.
Da bi uredila svoj položaj, je morala družba ATA pozneje zaprositi za uradno priznanje te predmetstne avtobusne proge.
Dasiravno je naša občinska uprava odločno podprla to prošnjo z neposrednimi intervencijami v Vidmu Trstu itd., kakor tudi z uradnim dopisovanjem (prepis tega dopisovanja ima tudi prefektura), in je ob vsaki priliki zagovarjala položaj družbe ATA, je njeno prošnjo za priznanje nove proge inšpektorat za ci-vilno motorizacijo v Vidmu zavrnil, ker st* hmeli na progi Gorica - Rupa že dovoljenje za javno avtobusno progo podjetje Ribi in Autolinee Triestine.
Na žalost je morala družba ATA iz Gorice zaradi tega dejstva vzpostaviti staro progo Gorica - Standrež - Sovodnje - Rubije, kot smo omenili v začetku te objave.
Medtem ko je v preteklosti predstavljala avtobusna proga do Sovodenj dejansko samo podaljšek goriškega mestnega avtobusa, zaradi česar je že več let znašala voznina 40 lir za vsako vožnjo ter je bila cena tedenskih in mesečnih vozovnic razmeroma nizka — pa je sedaj ob ponovni vzpostavitvi stare proge Sovodnje, Standrež, Rubije v obliki izvenmestne službe, ki je uradno priznana, nova cena vozovnic in abonmajev znatno višja, čeprav je naša občinska uprava takoj .posredovala z običajno odločnostjo kar je storila tudi prefektura z namenom, da bi določili čim nižje cene vozovnic.
Kdor bi imel v tem vprašanju kakšne pripombe ali predloge, s katerimi bi dejansko hotel koristiti prebivalstvu, naj se zglasi v občinskem tajništvu, ki bo napravilo vse potrebne ukrepe.
Obenem opozarjam, da se po objavi tega razglasa ne bodo dovoljevale nikakršne neumestne ktitike.
Zupan Jožef Ceščut«.
Dnevni red seje pokrajinskega sveta
V soboto 20. februarja bo izredna seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o štirinajstih točkah javne ter petih točkah tajne seie.
Po prečitanju in odobritvi zapisnika prejšnjih sej so na dnevnem redu sporočila odbornikov. Dnevni red predvideva sklep o ureditvi proračuna za leto 1959 ter izplačilo stroškov pokrajinskemu ekonomskemu ekonomatu za božične pakete otrokom in pokrajinskim uslužbecem.
Obnovili bodo sporazum z ministrstvom ja javno vzgojo glede izenačenja razredov gluhonemnice. Odobrili bodo splošni načrt novega tehnično-industrijskega zavoda v Gorici; odobrili bodo začetna dela pri gradnji tega zavoda. Mimo tega je na dnevnem redu razširitev pokrajinske ceste Farra-Gradiška v dolžini 2.7 km, razširitev podvoza «Sal-darini» v Krminu od sedanjih 5 na 10 metrov, nakup Revije italijanskih pokrajin, izplačilo nagrade razsodišču natečaja za mesto v pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilak-so, plačilo pristojbine za vozove na živalsko vprego za leto 1960, ;menovanje pokrajinskega predstavnika v tehničnem odboru za melioracije za 1960, imenovanje članov pokrajinskega zdravstvenega sveta za leta 1960-62 ter prodaja pokrajinskega zemljišča na Tržaški cesti Ustanovi za ljudske hiše (IACP).
Na tajni seji bodo potrdili Emilia Fumata za pooblaščenega uradnika pokrajinske federacije ONM.I, direktorju u-mobolnice dr. Antoniu Canoru nagrado za vodstvo nevropsihiatričnega dispanzerja, prof dr. Michelangela Carraro bodo izvolili za zdravstvenega direktorja IPAPI, pokrajinskemu zdravniku dr. Albertu Montagni bodo izplačali nagrado za higiensko-zdravstve-no delovanje v naši pokrajini, cestarju Antoniu Mzdeotu pa bodo izplačali nagrado za nje-govo 25-letno službovanje pii pokrajinski upravi
— «#-----
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24.
glasbenega društva Glasbene Matice iz Ljubljane. Med prvo vojno je bil v avstrijski vojski, v kateri se je udeležil tudi bojev v Tirolu. Med obema vojnama je prav tako poučeval glasbo ter pripravljal pevovodje in organiste po Brdih, Vipavskem in Krasu.
Po drugi svetovni tiojni, ko se je prosvetno delo v naših krajih neverjetno razmahnilo, je bil med prvimi, ki se je z vsemi svojimi silami lotil vadenja pevske h zborov po naših vaseh. Mnogokrat naporno vadenje ni strlo njegove ljubezni do glasbe, prav tako pa ni okrnilo njegove življenjske sile.
Ob njegovi 80-letnici ga je I>ruštvo skladateljev Slovenije svečano nagradilo za njegovo požrtvovalno glasbeno delo med goriškimi Slovenci in za njegovo umetniško u-stvarjalnost na glasbenem področju.
Ob današnjem prazniku mn kličemo skupno z vsemi Slo-
DANES 14. februarja ob 16.30 bo v Prosvetni
dvorani na Verdijevem korzu
PREŠERNOVA
Na sporedu je GOVOR, DEKLAMACIJE in PETJE Vstopnina: sedeži 100, stojišča 50 lir.
Ob peti sezoni delovanja Goriškega gledališča v Novi Gorici
Področje	delovanja
sega od Kobarida do Štanjela in od Brd do Vipave
Samo 61 predstav obiskalo 15.844 gledalcev - Upravnik gledališča prof. Bratoš o gledališkem repertoarju - Goriški Slovenci si želimo njihovega ponovnega obiska
Goriško gledališče, s sedežem v Solkanu, je stopilo letos že v svojo peto sezono. Koliko začetniških težav je prebrodil mladi in neizkušeni gledališki kolektiv, koliko je bilo truda okoli tehničnih naprav in koliko dobre volje je terjalo od posameznikov in razumevanje za več-desetletno kulturno mrtvilo primorskih Slovencev. Toda koliko je bilo tudi uspehov, veselja nad prisrčnim sprejemom, ki ga je v prvih letih po osvoboditvi, pa tudi potlej, nudil uporni briški kmet, trdni Vipavec in dobrosrčni Kraševec mlademu gledališkemu ansamblu.
Področje, ki ga je zajelo Mestno gledališče Nova Gorica (njegov uradni naziv) je eno najobširnejših v Sloveniji in se z njim morda lahko kosa le Slovensko gledališče iz Trsta. Sega od Kobarida do Štanjela na Krasu, pa od Vipave do Nove Gorice; s komedijami in dramami gostujejo igralci Goriškega gledališča prav tako nesebično na modernih odrih v novih delavskih in zadružnih domovih, kakor v skromnih družabnih
venci; Na mnoga leta!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiMiiuiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiititiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHitftininiiiiiiiniiniiiiinHiiiniiHiiMifHiiiiuui
IZ TRŽAŠKEGA
Tiskovna konferenca predsednika rotacijskega sklada
V zadnjih mesecih
15.500.000.000
za
predložene lir novih
V •
prošnje
posojil
Z ustanovitvijo prostega industrijskega pristanišča je število prošenj za posojila za gradnjo novih industrijskih podjetij nepričakovano naraslo
Včeraj je bila v dvorani trgovinske zbornice v Ulici S. Nicolo tiskovna konferenca predsednika rotacijskega sklada prof. Martinellija. Tiskovni konferenci so prisostvovali tudi najvišji predstavniki oblasti, gospodarskih ustanov in številni lndUstrijci: ' ~ "
Prof. Martinelli je v uvodu dejal, da je to tretja tiskovna konferenca, ki jo prirejajo od dneva ustanovitve rotacijskega sklada. Ob tej priložnosti so razdelili tudi poročilo o triletnem delovanju rotacijskega sklada.
Iz govora prof. Martinellija je razvidno, da je rotacijski sklad v treh letih odobril 112 posojil v skupni vrednosti 11 milijard 33.690.000 lir. V te številke je vključenih tudi 23
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-688
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lkr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tKka Trst l>-5374 — Za FLRJ ADIT,	DZS, Ljubljana, Strl
tarjeva	ul. 3-1., tel. 21-928, te-
koči račun pri Komunalni banki v	Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
Prof. Emil Komel 85 - letnik
posojil, ki jih je leta 1955 o-dobril vladni komisariat iz denarja, ki je bil kasneje vključen v rotacijski sklad. Ta posojila so bila odobrena do lanskega februarja.
Rotacijski sklad deluje za .tržaško in za goriško pokrajino. Zato se vodi tudi evidenca izdanih posojil v vsaki pokrajini posebej. V tržaški pokrajini je bilo v omenjenem razdobju odobrenih 56 posojil, za skupno vrednost 8 milijard 368.500.000 lir; v goriški pokrajini pa tudi 56 posojil, za skupno vrednost 2 milijardi 665.190.000 lir.
Do konca lanskega leta se je število odobrenih posojil zvišalo na 145 za skupno vrednost 12.194.165.000 lir, in sicer: 79 posojil v tržaški pokrajini
skega pristanišča.
Sedanje pomanjkanje razpoložljivega denarja postavlja nujno vprašanje dopolnitve sklada. Ce upoštevamo, da vračila skladu znašajo od 2.5 do 3 milijarde lir letno, bi morali uporabiti vsa vračila za prihodnja tri leta, če bi hoteli ustreči samo sedanjim prošnjam. Vsaka nova prošnja pa bi morala čakati na rešitev najmanj še štiri leta. Razumljivo je, da bi ta način poslovanja rotacijskega sklada zavrl gradnjo številnih novih industrijskih podjetij in obenem odvrnil tudi druge interesente, ki niso še vioži-svojih prošenj in ki bi se lahko, zlasti z ustanovitvijo prostega industrijskega pristanišča, odločili za postavitev novih obratov v Trstu.
Glede zanimanja tujih podjetij za ustanovitev svojih o-bratov v prostem industrijskem pristanišču pa je odv Volli dejal, da bodo storili vse, da v zakonskih mejah o-mogoči vsaka zdrava pobuda. Hkrati pa je opozoril, da je Trst obmejno mesto in da velja v državi posebno nadzorstvo nad tujimi podjetji, tako nad njihovo vrednostjo kot nad osebami, ki pridejo v I-talijo. To nadzorstvo pa je iz političnih razlogov za Trst še strožje. Toda kljub temu je zrazil upanje, da bodo oblasti vsa vprašanja v zvezi s tujimi podjetji pravočasno rešile.
Skoraj ni dneva, da Ot nekaj pred 15. uro ne prišel v Bratuševo kavarno na skode-co kave; takrat prebere tudi vse časopise, slovenske, nemške in italijanske. Takšni so j osi priletni goriški Slovenci, takšen je tudi prof. Emil Komel, naš današnji slavljenec.
Prof. Komel je dopolnil danes 85 let. Komaj teden dni od tega smo se na teh straneh spomnili njegove zlate poroke, ki jo je slavil v krogu svoje družine, danes čutimo nadvse prijetno dolžnost, da se spomnimo tudi njegovega drugega jubileja.
Prof. Komel se je rodil v Gorici. Po srednješolskih študijih so ga starši poslali na Dunaj študirat agronomijo Toda mladega in glasbeno nadarjenega dijaka ta študij ni prav nič mikal. Sel je na Dunaj k er je bila takšna želja staršev, toda njegop notranji nagon ga je gnal k glasbi, da je postala nenadomestljiva prijateljica skozi vse njegovo življenje. Uspešno je dokončal konservatorij ter opra vil državni izpit.
Vrnil se je v Gorico, kjer se je posuetil poučeoanju klavirja na Glasbeni šoli. Postal je tudi ravnatelj Pevskega in
za vrednost 9.354.075.000 lir, 66 posojil v goriški pokrajini za vrednost 2.840.090.000 lir.
Prof. Martinelli je poudaril, da je treba upoštevati, da posojila običajno dosežejo 50 odstotkov vrednosti skupnih stroškov za postavitev določenega obrata. Na osnovi tega se lahko računa, da bodo investicije kapitalov v tržaški in goriški pokrajini, ko bodo vse te dejavnosti dokončane, dosegle skupno 24 milijard lir. Pri tem je treba tudi o-meniti, da je v tem skladu določenih 1500 milijonov lir za zidanje ljudskih stanovanj. Do sedaj so od teh izkoristili že 500 milijonov lir.
Po poročilu predsednika rotacijskega sklada so zanimivi tudi podatki o številu na novo zaposlenih delovnih moči na osnovi teh investicij. Čeprav točnega števila sedaj ni mogoče navesti, ker so nekatera podjetja, ki so dobila posojilo, še v gradnji, se vendar lahko reče, da bodo v Trstu do sedaj finansirane dejavnosti lahko zaposlile okrog 1800 novih delovnih moči, v Gori ci pa 750, kar da skupno 2550 na novo zaposlenih delavcev in uradnikov
Nato je prof. Martinelli dejal, da so bila denarna sredstva na razpolago v vseh preteklih treh letih vedno večja od skupne vsote navedene v prošnjah za posojila, kar je omogočalo odboru, ki sklad upravlja, da je lahko mirrto-dušno reševal predložene prošnje.
Sedaj pa je že nekaj mesecev, je dejal prof. Martinelli, odkar se je položaj popolnoma spremenil. Zasebna podjetja so v velikem številu začela vlagati prošnje za posojila za gradnjo novih podjetij in za obnovitev starih. Te prošnje so sedaj dosegle 15 milijard in pol lir skupne vrednosti, kar je več kot enkrat t«liko od denarja, ki ga ima sklad na razpolago, da lahko izplača odobrena posojila. To povečanje števila prošenj je nastalo zlasti po u-stanovitvi prostega industrij
Zato je bil o tem položaju rotacijskega sklada pbveščen vladni komisar, ki je takoj zagotovil svoje posredovanje pri vladi. O tej stvari se zanimajo tudi goriški prefekt, tržaški in goriški župan, trgovinski zbornici obeh mest in razna gospodarska združenja. Zaradi tega uprava rotacijskega sklada upa, da bo vprašanje dopolnitve sklada zadovoljivo rešeno in da bo sklad lahko še v večji meri prispeval pri industrijskem razvoju tržaške in goriške pokrajine.
Po predsednikovem poročilu so bila postavljena nekatera zanimiva vprašanja, na katera sta odgovarjala zlasti predsednik prof. Martinelli in član odbora odv. Volli. Na vprašanje, kdo naj bi dal denar za dopolnitev sklada, je predsednik odgovoril, da je to stvar vlade, ki mora o tem sklepati. Na vprašanje, katere pobude so najvažnejše za zaposlitev delavcev, je predsednik odgovoril, da je za se daj najvažnejše podjetje Snia-Viscosa, ki bo zaposlilo skupno 1500 oseb, od katerih 1400 moških. Na glasove, da bodo sklad dopolnjevali zasebniki kar bi lahko privedlo do spremembe bodoče strukture sklada, je prof. Martinelli odgovoril, da se sedanja uprava ne more ukvarjati, kakšna bo bodoča struktura sklada. O tem odločata samo parlament in vlada. Za sedaj pa ni nič konkretnega glede kake spremembe.
V razpravi je bilo omenjeno tudi vprašanje Aquile, ki je dobila posojilo rotacijskega sklada in je nato preselila svojo upravo iz Trsta v Mi-lan. Glede tega je predsed nik odločno poudaril, da se sedaj uprava rotacijskega sklada pri izdajanju posojil ravna tako, da mora podjetje, preden dobi posojilo, zagotoviti, da bo celotna njena dejavnost ostala na področju in da ne bo niti v bodočnosti premeščalo kakršen koli oddelek, proizvajalni ali upravni, v druge kraje države. Samo pod temi pogoji podjetja dobijo posojilo.
Tiskovna konferenca o borbi proti tbc
držali prognozo, ker se je zlomila levo stegnenico. Zenska je povedala, da se ji je zdrsnilo in je padla po tleh
v Ul Pieta.	'
Trčenje z avtom
prostorih. Požrtvovalne amaterje — sa je gledališki kolektiv sestavljen v pretežni meri iz mladih delavk in delavcev iz Solkana, Nove Gorice, Šempetra itd. — ne moti niti dolga in naporna pot v Medano, niti strmi grebeni goriškega Krasa. Povsod se o-glaša prelepa slovenska dramska beseda in ljudje ji prisluhnejo radi, o čemer nam dovolj zgovorno pričajo neizpodbitne številke, ki dokazujejo n. pr., da v Medani ni v dvorani skoraj nikdar manj kot 50 ljudi, manjši Komen spravi v dvorano vedno celo nad 250 obiskovalcev, pa še v Trnovem je prišlo zadnjič na predstavo 186 domačinov. Goriško gledališče je postalo za te ljudi vir prijetnega razvedrila; ob dramski umetnosti se vžgejo nove misli in srca vseh se spajajo z usodami o-nih na odru, ki so ob takšnih razživelih obrazih pozabili na dolge, utrujajoče vaje in večkrat neprijetno pot. Izračunali so, da je 61 predstav obiskalo 15.844 gledalcev, kar znaša povprečno 258 ljudi na vsako posamezno predstavo!
Repertoar gledališča je bogat in raznovrsten, kar lahko zaključimo po programu, ki ga je Goriško gledališče izdelalo za letošnjo sezono. Dramam Cankarja «Hlapec Jernej«, S. Maughama «Sveti plamen« in Maurica Rostanda «Ne ubijaj«, sledijo komedije «Charleyeva teta« od Thomasa Brandona in «Sluga dveh gospodov# od Goldonija, ki jo pripravlja za goriški oder znani igralec SG iz Trsta Mo-dest Sancin. Režiserji so domači, vendar se uprava ne brani gostov, saj je dve drami režiral tudi Tržačan in sicer mladi Adrijan Rustja. Gledališču veliko pomagata e-dina dva poklicna igralca Andrej Jelačin in Sergej Ferrari. Poleg igre in režije sodelujeta tudi pri splošnem izobraževanju gledaliških amaterjev v novogoriškem okraju. Tako sta pred kratkim nudila svojo strokovno pomoč tečaju za režiserje v Novi Gorici, kjer sta predavala 18 mladim fantom in dekletom, ki so izbrali težavno pa vendar tako hvaležno pot razširjanja dramske besede med ljudmi, ki si je žele in jo tudi toplo sprejemajo.
Prav ob vprašanju sprejemanja in dojemanja dramske
rih, ki trdijo, da je za podeželje prebavljiva le komedija. Videli smo da je n. pr. simbolična drama iz vojnih let «Ne ubijaj« bila od strani publike zelo lepo sprejeta in to nas je moglo samo spodbuditi, da vztrajamo še dalje pri kvalitetnih repertoarjih«.
S tov. Bratošom smo prišli tudi na razgovor, kako je vendar nam Slovencem iz stare Gorice blizu njihova gledališka hiša in da prevečkrat le slišimo o njih, premalokrat pa jih obiščemo, čeprav nas loči komaj nekaj kilometrov asfaltirane ceste. Vendar pa bi jih tudi po dolgih letih radi imeli zopet v naši sredini, saj se večkrat spomnimo njihovega uspešnega gostovanja z «Vzornim soprogom«. Resda imamo goriški Slovenci obilo težav birokratskega značaja, s katerimi se mora boriti tudi SG iz Trsta, kadar hoče gostovati pri nas, toda z malo dobre volje in potrpljenja
letošnji gledališki sezoni
lah-
ko pozdravili med nami
nai*
rojake iz Nove Gorice.
Želi-
mo si, da bi bilo to čimprcl' D. M-
bomo, vsaj tako upamo, še v
Čudna nesreča kmetovalca v Tržiču
Aleksander Semolič iz Trli ča (kraj Aris) je v četrtek polju hotel izprazniti ki je bila polna vode. D* . si delo olajšal, je črpalko P trdil na traktor. Med delo. ni opazil, da se mu je J°P > opletel na vzvod, ki je P0JL zoval traktor s črpalko, tro vrtenje je možu	{
pič in ga vrglo večkrat ob Na klice so takoj pritekli mači, ki so traktor ustavili Semoliča rešili iz nerodne«^ položaja. Domači so tudi P klicali rešilni avto Zelene*^ križa, ki ga je prepeljal v vilno bolnišnico. Zdravniki mu ugotovili zlom ključa*^ in lopatice. Zdraviti se bo * ral 40 dni.
n«««
Izobraževanje kmetovalcev
Predavanje prof. Baldonija
o pomenu senene krme pri živin1
V Ločniku predavanje o vinogradništvu
Včeraj dopoldne je imel ravnatelj pokrajinskega proti-tuberkuloznega področja tiskovno konierenco prof. Valentino Sechi tiskovno konferenco. Na njej je orisa! stanje tbc v Trstu in delovanje konzorcija Protituber-kulozna kampanja, ki se začne v znamenju dvojnega križa, ima namen, da opozori prebivalstvo na voznost roent-genskih in tudi drugih zdravniških pregledov ,ki so brezplačni tako na osrednjem dispanzerju v Ul S. Marco 11 kakor tudi v rajonskih dispanzerjih v Ul. Udine 43 in v Ul. Pondares 23. L moder nimi sredstvi je bilo možno doseči v borbi proti tbc takšne rezultate, ki jih še pred nekaj leti niso mogli pričakovati. Tako lahko sedaj o-zdravijo razne infiltrate že v nekaj mesecih. Se leta 1927 je umrlo za tbc 65.000 ljudi, sedaj pa jih umre samo od 10. do 12.000 na leto. Toda pri tem tudi ni upravičen pretiran optimizem, kajti kakor pred 30 leti tudi sedaj oboli okrog 70.000 ljudi prvič za tbc. To pomeni, da niso usahnili viri nalezljivosti. Zaradi tega se mnogo obolenj spremeni iz akutnih v kronične, za kar se je treba seveda zahvaliti modernim zdravilom. Na vsak način je za popolno ozdravljenje bolezni v glavnem potrebno, da se obolenje takoj ugotovi in zdravi. Pri zdravljenju bolezni imajo seveda važno vlogo hrana,
Na sprejemnem oddelku bolnišnice so nudili pomoč 20-letnemu Fioru Babudriju iz Ul. Molin a Vento 154, ki si je poškodoval dva prsta. Ba-budri je povedal, da se je v Istrski ulici zaletel s svojim motociklom zaletel v avto 50J
ter pri tem padel na tla.	.	.
Ob 17.25 so nudili na spre- umetnosti, dane« ko je ze mi-jemnem oddelku bolnišnice nilo 15 let od zadnje vojne in pomoč 23-lctnemu težaku E- priključitve k domovini, smo miliju Mersichu iz Ul. Farne- Se nehote zamislili in o tem to 9. Povedal je, da se je raZpietjj razgovor s profesor-
Shci17FlaviaPVroti Vgu^VaU jem Darijem Bratošom ki vo-maura kjer je nenadoma pred di upravo Goriškega gledali-njim zavil z avtom v stran- šoa. V svojem odgovoru nam sko ulico Emilio Riosa iz Ul. je tov. Bratoš med drugim de-Costalunga, tako da se je za- jai, da se je gledališče sku-letel v vozilo ter pri tem pa- gaj0 0(j vsega začetka pribli-del na tla. Ugotovil, so mu	buw	njenemu oku.
lažje rane na nosu m po	^	.	..	.
obrazu in bo ozdravel v ted- s«, razumelo je njih težave nu dni	in seslavilo repertoar vedno
 B))________________  1	tako, da je na oder postavile
V dvorani kmetijskega konzorcija v Ronkah je bilo v četrtek drugo kmetijsko predavanje za strokovno izpopolnitev kmetovalcev in kmetijskih tehnikov. Po pozdravnem govoru načelnika pokrajinskega kmetijskega nadzorništva prof. Marsana, je prevzel besedo prof. Dino Rui, direktor opazovalnice za rastlinske bolezni v Veroni, ki ga kmetovalci Veneta zelo spoštujejo zaradi njegovega znanja in delavnosti, s katero se loteva borbe proti živalskim in rastlinskim parazitom na sadnem drevju. Prof. Rui je govoril o virusnih boleznih jablan in svoje predavanje ponazoril s številnimi zanimivimi diapozitivi.
Konferenca je imela uspeh tako po vrednosti predavanja kakor tudi po udeležbi; prisotni niso bili samo sadjerejci goriške, ampak tudi tržaške in videmske pokrajine. Skupno je bilo okoli 100 poslušalcev, ki so se na koncu predavanja priglasili tudi k besedi. Na koncu je prof. Marsano povedal nekaj misli v zvezi s sadjarstvom v naših krajih ter pozval prisotne na prihodnje predavanje, ki ga bo imel fro. fesor padovanske univerze Re-migio Baldoni v četrtek 18. februarja ob 15.30 v prostorih kmetijskega nadzorništva v Gorici. Naslov predavanja bo • Seno in živina*.
Pod okriljem kmetijskega nadzorništva bo v ponedeljek
rjdl
smo prepričani, da bi zf ^ boljšega razumevanja ie^f imeti taka predavanja v jem jeziku.
V Rupi je umrl Peter Durček
meseč* •
V četrtek 11. tega ui*-**- sjS. v naši vasi umrl v 84 le^11 -eg, rosti naš dragi Peter stara korenina, dober dr ski oče, priden gospodar,
kaljen v trdem delu. ,-je Zdi se nam, da pravkar srečali zvečer Pr'e[j»l ški gostilni, kako je zaPr0čti na stran ceste naloženi ^)f voziček «borelo» a'i Pa. jolo» in šel na četrt
bele*’'
da si je privezal dušo^
Rekli smo, da je bil 0t družinski oče. Res, saj J yj«| dovel že pred prvo sve t vojno in je rajši sam op ^ Ijal vsa gospodinjska deML „( l kor da bi dal drugo
svojim trem otrokom.
V prvi svetovni vojni s® ^
ifl 1
moral boriti za njemu n ^jjfl tuje koristi. Bil je neutr11 ^ v delu. Njegova kosa sila senožeti ob Vipavi 0 „i nr. do Gabrij in seve to
Rojih, saj kosilke so
vile šele pred nekaj
leti-
ačd’
koč je ponosno poudar kosijo 160 let.
Z njim je mahal še
prijatelj Juren, ki le ^ j'
drame in komedije, ki so ra-|l5. februarja ob 19.30 v osnovni šoli v Ločniku prvo pre-
Avto oplazil upokojenca I zumljive in dojemljive tako
V Istrski ulici je avto- za izobraženca, kakor za pre-
taksi oplazil 71-letnega upo- ,prostega človeka. «Pri vsem kojenca Giuseppa Brosola iz j tem«, je poudaril upravnik Ul. Batte-a 20, ko je šel čez | gledališča iz Nove Gorice, «pa cesto. Šofer vozila Marcello j se nismo in se nočemo nikoli Vatt.a, sta.r 52-let z Vrdelce st. | spozabitj nad umetniško vred-
Ss&cigs rSTJauU-«« »«>.,
prvo pomoč.	da Je zgrešena misel nekate-
MiiiiiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiinililiiMiiiiniiHiiiiiionootiliiiiHMtiiiiiiiiiiiMiiiitliiiiiiftiiiiniiiitiiiiuniitiltiiiiiiitMinliiiitiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiinti
davanje o vinogradništvu in vinarstvu za vse kmetovalce, ki so izpolnili 15. leto starosti. Predaval bo strokovnjak kmetijskega nadzorništva. Ker gre za ciklus predavanj priporočamo vinogradnikom iz Brd polnoštevilno udeležbo, čeprav
pred dvema letoma. p‘0(f-poštenjak in prijatelj tj1 ' ji da ne rečem vseh. Ve“^il prispeval v našem os',jr3ij,: nem pokretu in dal naj sina.
Zgubili smo dobrega skrbnega gospodarja in ga prijatelja. Svojcem
nt.še I
rednikom izražamo boko sožalje.
«s-
Sneg v gorah dež v dolinah
2e v petek je močno sneži-1 vsuli z gora zavrl cestni pro-lo v vseh obrobnih gorskih met in organi cestne policije krajih Julijskih Alp, marsikje | in orožniki so imeli precej de-
“; ‘ , smrti in poroke
zdravo stanovanje, počitek in
je zapadlo toliko snega, da so bile pretrgane vse prometne zveze in so morali šoloobvezni otroci ostati doma, zato so šolske oblasti nekje včeraj celo zaprle šole.
V Trbižu in okolici je zapadlo v petek ponoči zelo mnogo snega ter je snežilo še ves popoldan, tako so v Ukvah za-
življenje na prostem. Sedaj razpolaga zdravstvo s sredstvi za premagavanje bolezni, toda za uspesno borbo je potrebno sodelovanje vsega prebivalstva.
Nezgoda na delu
Na delu v predoru v Miljah se je laže ponesrečil 40-letni miner Hanlio Tamaro. Ko je raztovarjal kamenje, se ga ja nekaj usulo nanj, pri čemer ga je nekoliko potolklo na desni strani glave. Prvo pomoč so mu nudili na Rdečem križu v Miljah.
Zlom stegnenice
Včeraj ponoči so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 79-lemo Giovanno Gal-li vd. Rigo iz U. Canova 22, za katero so si zdravniki pri-
beležili 60 cm snega, iz Višarji
pa poročajo, da je skoraj povsod zasnežilo do treh metrov. Pri Fužinah je nekaj nad 70 cm snega ni okoli koče imenovane Zacchi je snežna odeja nič manj, kakor 3 metre debela. V Beneški Sloveniji je predvčerajšnjim prav tako snežilo, toda le nad 1000 m, in je snežna odeja pokrila Matajur, dočim je v Nadiških dolinah močno deževalo in je veter ustvaril pravo neurje, ki je vladalo vso noč in pod. nevi. Nekoliko je bolje pri Predilu, kjer je le deževalo in začudo snega ni bilo, tako. da se je cestni promet lahko mirno odvijal dalje. V Tolmezzu in še nekaterih krajih, kjer je najprej hudo snežilo je kmalu v petek popoldne nastopilo južno vreme z dežjem, ki je razstopil sneg in marsikje za. radi snežnih plazov, ki so se
la, da so ceste počistili. Sneg v hribih in neurje po dolinah je povzročilo, da je življenje Vidma nekoliko zamrlo, saj mnogo ljudi iz gorskih krajev in oddaljenih dolin ni prišlo na delo prav zaradi nepredvidenih potežkoč vremenskega značaja.
Ureditev prometa na mostu v Zagraju
Pokrajinska uprava v Gorici je sporočila, da bodo do nadaljnjega lahko šla čez cestni most v Zagraju samo vozila z manj kot 40 stoti teže z brzino 10 km na uro. Promet bo od časa do časa enosmeren. Sporočilo pokrajinske uprave obenem pravi, da se bo promet med Vidmom in Trstom lahko usmeril čez Palmanovo in Cer. vignjan, med Čedadom in Trstom čez Krmin-Gorico in Dol Tehnični urad iz Gorice bo namestil potrebne prometne znake, ki bodo urejevali promet na mostu v Zagraju, ki
V goriški občini se je od 7. do 13. februarja rodilo 13 o-trok, umrlo je 17 oseb, porok* sta bili 4, oklici pa 2.
Rojstva: Tommaso Devetak, Gilberto Pecorari, Giorgio Hrandolin, Maurizio Dario, Franco Fettarin, Roberto Tcr-pin, Ornella Gorjan, Fabio Lenhardt, Romano Lutman, Fabio Concia, Ciro Puliti, A-nita Vogrič, Roberta Brane«* liri.
Smrti: 75-letna Maria Car-gnel por. Cargnel, 78-letni u-pokojenec Antonio Nanut, 81-letna upokojenka Anna Brajda, 57-letni uradnik Gino A-guzzoni, 75-letni upokojenec Francesco Simoni, 65-letni upokojenec Ivan Ušaj, 85-letna Rosa Liberale vd. Liberale. 59-letni zidar Marcello Ballaben 89-letni upokojenec Antonio Silli, 78-letni učitelj v pokoju Alojz Toroš, 28-letna Agnes« Palmisano, por. Del Gaudio. 3 ure star Maurizio Dario, 74-letna Antonia Cubej vd. Bres san, 46-letni pek Carlo Mari-tami, 28-letni upokojenec Bruno Capotorto, 69-letna trgovka Anita Poberaj por. Pich, 75-letna Anna Simonetti
Oklici:	uradnik Marcello
Bainat in Benita Frare, agent javne varnosti Alberto Marini in Liliana Zorzin.
Poroke: čevljar Emilio Zott' in Silvana Ziraldo, pravni pro kurator dr. Dario Culot in pro fesorica Ave Maria Martina delavec Tullio Dario in tkalka Norma Marasai, kmetovalec
se je kakor smo že poročali v
včerajšnji številki, poškodo-[Luciano Glessi in Maria Tru» val.	gnach.
Juventina v Ron^
Standreška Juventina M nes v okviru prvenstV* « itov I. kategorije igfa s)iS( 15. uri na igrišču v n° ^ proti tamkajšnji en£lo30 t Trener je pozval za * ,t$ trg v Standrežu n** igrake:	Moz«<i;
Maggio, Pasculin, a.jii1 Puia, Cijak, Černe, fl' Petejan, Dario, Bonaz* > rangon, Re in Pizzi- ^ »J Juniori bodo ob 1°- . »f*
d*
domačem igrišču igra^/-0^ moštvu C.S. Alba iz 0tf, Za tekmo v Romansu. nizira društvo avtobusn .jjf __________________________„«e	»V
na katerega poziva vse jj če, da bi bodrili doma . ^
štvo v tej naporni tek?Vl5'!
tobus bo odpeljal ob ^je^.
garaže avtobusnega * Droč v Ul. S. Pellico 13.30 s trga v Standrež«. f nina za člane 150, nec‘ ^ ( lir. Prijave sprejemajo stilni pri Turriju.
t
Kino v G»rie’
***«?
CORSO. 14.30: «Katja. V-brez krone«, R. Schne
Jurgens.	.	ve	-	,
VERDI. 14.30:
je«, V. Chiari A. Lane. VITTORIA. 15.00
CENTRALE. 15.00: balleros«, barvna ® jitf' sledi dokumentar 8“	.
ska«.	jf\
MODERNO. 15.00: ji«.
a
V GARAŽI *JOLLY» Trst
nov, n°“r .S0 na °«led nemški avtomobili
B- M. VV. 700
Svetovno znani mot0]. "“0Xer# omogoča hitrost fi l .J™ b ’n porabi le “ 1 bencina na 100 km.
Slična izdelava.
12?? a , tranzitu- Coupe na R(,,1vev' štirisedež na Berlina 1.170 dolarjev
KNEZ VALTER
Nabrežina tel. 20123
Nudi »SINGER« od 59.000 lir dalje, «REX» hladilnike 53.000, ((PHILIPS)! TV, go spodinjske predmete, motor, na kolesa in bicikle po izrednih cenah za tu in izvoz.
aVTO motor
1MPORT — EXPORT
deli italijanskih, riških an§leških in ame-m . ayt°mobilov. DIESEL Tri«*t»r)e£ in traktorjev.
* ; Trst, Via Udine 15 tel. 30-197. 30198
AVTOPREVOZ
Rihard Cunja
frSt' StraJ?a del Rriuli št. 289 Tn„ Tel- 35-379 0VI°nRNI PREVOZI ZA TU
• Konv. 0ZEMSTV0
^°NKURENCNE cene
Trst
Uvoz
MIRTO
L'L. E. SE V ERO 3 TEL. 34089
ŽIVINE IN KONJ
Bari
^oliar,
feA
~—«»---------
LOTERIJA
42	65	77	47	34
33	24	30	64	83
59	29	24	49	20
33	79	23	59	90
17	34	59	72	50
36	22	20	54	77
44	10	48	77	56
24	64	14	66	39
3	32	39	80	46
6	19	80	23	59
• «»--------
xx enalotto
rimLermo
Ti J]
Bin
Benetke
MALI OGLASI J
OTKOSKE VOZIČKE, športne vo zičke. žimnice originalne Perma flex m vsakovrstno pohištvo dobite pri MAUALOSSO v Trstu. Ulica forrebianca vogal Trenta Ottoore
BHOS1NI CAHLO Trst, Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči gARGOi let na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom — Tel 29 041 DOBRO VPELJANO SLAŠČIČARNO prodamo v Trstu. Naslov na upravi lista.
PODJETJE eOBRTNIK«, Ljubljana. Masarykova 34, sprejme v službo večje število krojaških pomočnikov. Menza je v podjetju. Javite se na sekretariatu podjetja.
H1SNO POMOČNICO Iščem, naslov na upravi lista v Ulici sv. Frančiška 20.
gjfca1
Evropsko prvenstvo srednje-lahke kategorije
Loi premagal Višin tina p. t. in ohranil evropski naslov
Razsodbo so gledalci sprejeli z burnimi protesti - Do polovice dvoboja je bi! v prednosti izzivalec
MILAN, 13.
FURLAN EDVARD iz Gabrovca pri Proseku št. 21, Je IZGINIL 15. JANUARJA letos. Tega dne je šel z avtobusom ob 14.45 od doma v Trsi in se ni več vrnil domov. Star Je 20 let. Oblečen je bil v sive biače, črn jopič, visoke čevlje (pedule) in rjav površnik, ni imel kape, v rokah pa športno torbico. Domači prosijo, da bi vsakdo, ki bi kaj o njem vedel, sporočil družini v Gabrovec št. 28 pri Proseku pri Trstu,
1 X X 1 11 12
i'j!c' 9o 8 4S,nrjS,lednJ1: 2 dvanaj-
i^53.5oo ijr	. Ji [■	5,° enajstič
|200o la
lir." Ena'	n,1053 desetic po
zadeta	„	dvanajstica je bi-
r“*>	»	področju Turina,
področju Genove.
p 1^1^* pbosvkta")
^ikar^vah- društvo Ivan !5e®a zVin?1 vse otr°ke pev-P®vske a' da se udeleže i-10,5 10 M bo danes ProstorihP° e v društve-J' Pevski v v Lil. Montecchi °v°dja t zbor bo vodil pe-Ja ignac Ota.
L* Leti
SPO-t	skakalnih	tekmah
V PLANICO
Sk^ih Pte^ ob Priliki med-uJk 'oici rtk na mamutski izlp^ • marca t.l. av-Vestiia kggiJe' *n*C0‘ Točnejša
.	Škamperle«
s!! w>redi° fruStvo «s. Skamper-
S,U{ar% i,Lnedelj<) 21- L m'
bJ?ije vsak l Sappado. Vpi-°d 20 an ye®er r*zen v so-^Pldne v	in	v nedeljo
izie( “rnstvenih prostorih.
0° treh.0* Openskega vrha
VDa"«S 14 d° Bi,Z0ViCe
o Prstu L, Lm. priredi SPD feskeja ^fPldanski izlet od »rekT 1,0 obrobnem orSlranje kpnu do Bazovice, nsk4a t?°	13 30 na postaji
tramvaja.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so z nami žalovali ob izgubi pok.
ANTONIJE ŽERJAL
roj. STARC
Žalujoče družine KLUN, MAVER in ŽERJAL
Boljunec, 9.II.1960.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem onim, ki so na njegovi zadnji poti spremljali našega dragega in nepozabnega
KARLA SOSIČA
posebno pa še darovalcem cvetja in vencev.
Žalujoča žena, mati in hčerke
Opčine, 14.11.1960.
+
Po kratki in mučni bolezni naš je za vedno zapustil naš dragi
ANTON ŠVAB (Nino)
postajni načelnik v Neaplju
Pogreb bo danes ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu.
Žalujoče družine Švab Riccardi, Lah in Savi
Trst, 14.11.1960.
draJ^aznaniamo žalostno vest, da nas je zapustil naš gl mož in oče
SREČKO RAZEM
iz hu°gr?b Pokojnika bo jutri 15. t. m. ob 16.30 uri e žalosti v Bazovici štev. 131.
Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo
Bazovica. Trst, 14.11.1960,
*
g
je D Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas letni j ttt’ a mučni bolezni za vedno zapustil 76-dragi soprog, oče. tast in ded
JERNEJ DANEU
p	(Nejče Peračev)
14. t ,5re.b dragega pokojnika bo danes v nedeljo dbtna*. Iz b'ae žalosti na Opčinah, Proseška 128, na
aa4e Pokopališče.
Žalujoči žena, sinova Lojze in Bernard, snahi Bernarda in Aleksandra, vnuki Irena, Nadja in Sandi
je z zmago po točkah v 15 rundah nad izzivalcem Brunom Visintimom ohranil evropsko prvenstvo srednje-lahke kategorije, katero je osvojil lani z zmago nad Marconijem. Razsodbo sodnika so gledalci sprejeli z burnimi protesti. Visintin je do polovice dvoboja bil v lahni prednosti v drugi polovici pa je Loi bil bolj ofenziven vendar svoje večje tehnične sposobnosti ni mogel uveljaviti zaradi dobre obrambe nasprotnika.
Okrog 10.000 gledalcev v
Duilio Loi ku je Loi predrl izzivalčevo. la s poslednjimi močmi, pri
obrambo in plasiral tri zapo-1 čemer se je zdel Visintin bolj redne udarce. Ko se mu je Vi sintin izvil, je sam plasiral močan desni udarec. Dvoboj je bil zelo oster in čeprav se je zdelo, da se bosta v peti
Športni palači v Milanu je navdušeno pozdravilo oba boksarja ob njunem vstopu v ring. 30-letni Loi je tehtal 64 .300 kg, 27-letni Visintin pa 66.300 kg. Sodnik je Gilardi iz Neaplja.
Visintin je prvi napadel z desnico in nato z levico, toda Loi je oba njegova napada blokiral in potem reagiral s širokim zamahom v prazno. Potem je postal Loi bolj napadalen in je potisnil Visinti-na k vrvem, toda še pred gongom je Visintin zadel Loija z direktnim desnim udarcem.
Že v naslednji rundi se je dvoboj razživel. Loi je hotel nadoknaditi kar je zamudil v prvi rundi in spet je potisnil nasprotnika Ob vrvi, toda ta se mu je izmuznil. Sledila je borba ob telo, nato Loijev zadetek z desnico in spet borba ob telo. Loi je nadaljeval z napadi v naslednji rundi, vendar pa manj precizno kot doslej. Pred koncem runde je prodrl z levico, toda Visintin ga je zaustavil z udarcem v želodec.
Četrta runda se je začela z dvojnim udarcem Visintina, toda že v naslednjem trenut-
rundi nasprotnika nekoliko pomirila, je nenadoma napadel Visintin, in zadel Loija najprej z levico ob telo, nato pa s serijo udarcev v obraz. Ta runda je bila za Visintina. Po zamahu Visintina v prazno je sledila borba ob te lo in prvak je moral prepustiti pobudo Visintinu, ki ga je stisnil v kot. Loi je reagiral z desnico, toda Visintin mu je takoj odgovoril. Proti koncu runde sta oba popustila in v sedmi rundi sta boksala mnogo bolj previdno. Loi, ki se je zavedal, da je njegov nasprotnik v prednosti, je skušal prevzeti pobudo, toda Visintin se je spretno umikal njegovim udarcem, dokler ni v osmi rundi sam izstresel serijo u-darcev Loiju v obraz. Prvak se je moral zapreti v «clinch».
V deveti rundi je Tržačan besno napadel, zadel z desnico, se umaknil in znova napadel. Visintin se je umaknil k vrvem, toda Loi ga je dosegel in njegovi udarci so često zadevali v polno. Sedaj je imel Loi pobudo. V deseti rundi je Visintin začel krvaveti iz nosa. Nato je nevarno reagiral, toda Loi mu je hitro vrnil in runda se je zaključila ob vehementni borbi.
Nastopil je odločilni trenutek in oba boksarja sta iskala ugodno priložnost za odločilni udarec. V zadnjih sekudah enajste runde je Loiju zdrsnilo, toda takoj je bil na nogah in sodnik ni niti začel šteti. V dvanajsti rundi je bil izid dvoboja še popolnoma negotov. Loi je vztrajno iskal odločilni udarec, toda Visintin je bil še dovolj svež, da ie vse njegove napade odbil. Pobuda je bila očitno v prvakovih rokah in Visintin je ubral defenzivno taktiko. V trinajsti rundi sta oba boksarja že dajala znake utrujenosti, kar se je poznalo itudi na ritmu njunih akcij. Udarci so bili redkejši in manj precizni. Runda se je končala neodločeno in enako tudi štirinajsta, v kateri se ni zgodilo nič bistvenega.
V zadnji rundi se je razvila velika borba. Prvi je napadel Visintin, za njim Loi in nato spet izzivalec. V bližini vrvi sta se nato zagrabila in sodnik ju je moral ločiti Potem sta se spoprijela še enkrat na sredini kvadrata in se obdelava-
zagrizen in tudi bolj precizen.
——«»——
Gledalci in inkaso na tekmah A lige
MILAN, 13. — Devet tekem prvega povratnega kola nogometne A lige si je ogledalo 74.861 gledalcev, celotni inkaso pa je dosegel 57.376.340 lir. Največji inkaso je bil za tekmo Lanerossi-Juventus in sicer 12.865.670 lir pri 12.520 gledalcih, največ gledalcev pa je bilo na tekmi Genoa-Roma in sicer 13.957 z inkasom 8.472.820 lir.
Mrzlični predolimpijski dnevi v Squaw VaIIeyu
Spor v avstrijskem taboru
okrog izbora za posamezne discipline
Kamen spotike je stari Molterer - Olimpijski prapor iz Gortine v ZDA Nove poškodbe na treningih zaradi težkih prog
SQUAW VALLEY, 13. — Nad vso dolino Squaw Val-leya je danes lep sončni dan pri temperaturi okrog 0 stopinj. Posledic neurja v prejšnjih dneh ni več opaziti in odstranjevalci snega so že v glavnem opravili svoje delo. Obrazi organizatorjev izražajo zadovoljstvo v upanju, da se bodo sedanji vremenski pogoji obdržali.
Uradno bo Vin. zimske olimpijske igre otvoril pod-
predsednik ZDA Richard Nixon, ki bo 16. t. m. prispel v Squaw Valley s helikopterjem. Ob 13,15 (22,15 po italijanskem času) bo prišel v «Blyth areno«, četrt ure nato pa se bo
začela otvoritvena svečanost. Podpredsednik ZDA bo nato obiska) olimpijsko naselje in se udeležil sprejema njemu na čast.
Bivši italijanski olimpijski prvak Renzo Menardi je danes odpotoval iz Cor-
•iiiiiiiiiMMiiiHiiiiititiMiiitiimiiiiiiiiiiiimiifiuiniiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiiiimiiiniimiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiMiiitmiiiiiiimiiiiiiiiiu
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Vrsta Stock v Padovo po dve rešiln
Z zmago nad Simmenthalom lahko Ignis odpre Oransodi pot do prvenstva
Italijansko košarkarsko prvenstvo Prve serije je vstopilo v zaključno fazo, ko ima vsaka tekma in vsak rezultat svojo odločilno vrednost tako v borbi za prvo mesto kot predvsem v borbi za obstanek, ki je letos še posebno zanimiva. Do zaključka prvenstva manjkajo samo še štiri kola. Teoretično še nobeno mesto na lestvici ni dokončno oddano, v praksi pa so možne še velike in tudi usodne spremembe.
Glavni poudarek 19. kola je na srečanju med vodil-
nim Simmenthalom in trenutno tretjeplasiranim Ignisom. Pri današnji formi posameznih moštev je namreč Ignis poleg Oransode edini, ki bi utegnil doslej še nepremaganemu državnemu prvaku zaustaviti korak in omogočiti Oransodi, da si potem v direktnem srečanju z njim v 20. kolu z eventualno zmago pribori častni naslov. Možnosti Ignisa so seveda omejene, kajti Simmenthal je le Sim-menthal neglede na to, da je trenutno morda res v slabši formi zaradi očitne utrujenosti njegovih najboljših l-gralcev. Toda kljub temu zmaga Ignisa ni v celoti izključena, posebno še, če mu bodo številni gledalci iz Va-reseje, ki se bodo podali v Milan, znali dati dovolj veliko moralno podporo. Največ
iminmiiiitiiiiMiiiiliffiiilliitiimiitMiiliiliiuiniiiiiiliiiilliliiiiliitiiililtiiiiliiiiiliiiillliliimifiiniiliiiiinlllliMiiiiiiiiiMillimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiil
Drugi dan smučarskega tekmovanja v Madonna di Campiglio
Slalom za Francoza Arpina z	zmagama v
Najboljši Italijan Gartner na 3. mestu MADONNA Dl CAMPIGLIO, 13. — Francoz Michel 1 (49”6 - 53*’*» 1'43”5; 9. Fil (It.)
Arpin je potrdit predvidevanja in je z velikim naskokom zmagal v slalomu v okviru mednarodnega tekmovanja «3-Tre». Proga je bila dolga 450 z višinsko razliko 197 m. Startalo je 57 tekmovalcev, ki so vozili dvakrat.
Tekmovanje je oviral sneg, ki je vztrajno naletaval. Ar-
pin, ki je startai kot tretji, je vozil odlično in zabeležil najboljši čas 45”5. Sledili mu Zimmermann s 47”, Italijana Gartner s 47”8 in Zulian s 47”9 in kot osmi včerajšnji zmagovalec v veleslalomu Gramshammer.
Tudi v drugi vožnji je bil Arpin najboljši s časom 51 ”9. Zimmerman je obdržal drugo mesto, na tretje v skupnem
plasmaju pa se je uvrstil Gart. ner.
VRSTNI RED V SLALOMU: 1. Michel Arpin (Fr.) <45”5 -51”9) 1’39”4;	2. Zimmermann
(Avst.) (47"3 - 52”I) 1’39"40; 3. Gartner (It.) (44”8-53"4) 1’41”2, 4. Kapferer (Avst.) (7”l - 54"5> 1’42”3; 5. Zulian (It.) (47"9 -54’7) 1’42”6; 6. Pierre Stamos (Fr.) (4t”2	54”6) 1’42”S; 7.
Grunenfelder (Sv.) (49”l-53”8) 1’42”9; I. Gramshamer (Avst.)
(48”4 - 35”2) 1'43"6; 10. Talmon (It.) (49"4 - 55”2) 1’44”6; 11. Leis (Nem.) (49”3 - 56”) 1'45"S; 12. Burger (Avst.) (48"7 - 57”2) 1’45”9; 13. Le Crolx (Fr.) (49”1 - 37”7) 1'46"8; 14. Kelli (Fr.) (50"2 - 56”9) 1’47’T; 15. Perrot (Fr.) (51 ”8	56”9)	1'48"4; 16.
Barteles (Nem.) (54”6 - 55”) 1’49”6;	17. Messner (Avst.)
(52”9 - 37”) 1’49”9; 18. De Ni-colo (It.) (51”9 - 59”4) 1’51”3; 19. Schranz (Avst.) (52”3-59”9> 1'52”2; 20. Folliguet (Fr.) (32”2 60”1) 1’32”3; 21. Glueck (It.) 1’52’7; 22. Lorenzetti (It.) 1’ in 54”5; 23. Arrigoni (It.) 1’54”9; 30. Merlo (It.) 2’; 32. Agreiter (It.) 2T”1; 33. Mahlknecnt (It.) 27”5; 39. Coppi (It.) 2’10”2.
pa bo seveda odvisno od trenutne razpoloženosti njegovih igralcev Žorzija in Vianella, Nestija in Gattija, Borghija in drugih in od njihove odločenosti, da se renomiranemu nasprotniku maščujejo na njegovih tleh za dovolj izdaten poraz v prvem kolu.
Na vsak način pa kvaliteta obeh vrst jamči, da bo borba velika, lepa in negotova do zadnjega trenutka.
Medtem ko bo Simmenthal branil svoj vodilni položaj, bo Oransoda imela po vseh znakih sodec precej lažje delo na svojem igrišču proti rimski Stelli Azzurri, ki v zadnjem času ni nič kaj v formi. Tekma bo Oransodi služila v glavnem za preizkušnjo vseh razpoložjivih igralcev za naslednji derbi s Simmenthalom.
V kritični coni so poleg praktično že obsojenega San-tagostina še štiri moštva: Gi-ra, Reyer, Livorno in Stock. Položaj Gire se je že sinoči poslabšal zaradi poraza proti Lancu. Reyer bo imel težko in praktično breizgledno borbo v Cantuju s Fonte Levis-simo, Livorno bo sprejel v goste Santagostino in zmaga mu v nobenem primeru ne bi smela uiti tržaški Stocic pa bo gostoval v Padovi proti vrsti Petrarca, ki je na lestvici neposredno pred njim.
Možnosti tržaške vrste niso posebno velike, toda s tako igro kot proti Giri bi se lahho prognoze obrnile v njegovo korist kar bi istočasno pomenilo tudi njegovo dokončno varnost neglede na eventualna neprijetna presenečenja v preostalih treh kolih.
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Lakota in Župančičeva prvaka v veleslalomu
KRANJSKA GORA, 13. — V Kranjski gori so se danes nadaljevale tekme za XV. državno prvenstvo o alpskih disciplinah. Sneg, ki je neprenehoma padal in slaba vidljivost, sta onemogočala reden potek tekmovanja. Na sporedu je bil veleslalom za članice, člane,
metrov, z višinsko razliko 550 metrov in 52 vratcami, za mladince in mladinke 1600 metrov z višinsko razliko 500 metrov s 44 vratcami.
Skupno je tekmovalo 150 smučarje in smučark v vseh kategorijah. V konkurenci članov je prvo mesto zavzel Peter Lakota (Jesenice) 2’19”2,
2. Janez Čop (Jesenice) 2’24”3,
3. Ludvik Dornik (Ljubelj) 2’ in 35”0. V konkurenci članic je zmagala Slava Zupančič (Triglav) iz Kranja, ki je stezo pre-vzila v času 2’31”2, druga je bila Kristina Fanedel (Enotnost - Ljubljana) s časom 2’ 58”40.
tine z letalom v Reno in od tam v 3quaw Valley, kamor bo ponese! olimpijski prapor, katerega je pred štirimi leti prevzela Corti-na od Osla, kjer so bile predzadnje olimpijske igre. Med otvoritveno svečanostjo bodo prapor dvignili na najvišji drog na olimpijskem stadionu.
V olimpijskem naselju in
skega olimpijskega moštva in trenerja. Sestane* je bil tako buren, da so se zaradi kričanja zbudile mnoge osebe, ki so spale v bližnjih sobah. Končno je bilo v nasprotju s stališčem trenerja določeno, da bodo v veleslalomu nastopili Schranz, Stie-gler, Hinterseer in ivlolterer.
Za slalom so voditelji določili Stieglerja ir riiasa Leit-nerja, za ostalih šest pa so sklenili izvesti selekcijsko
na tekmovalnih	progah	vla-1 preizkušnjo	za preostali	dve
da velika živahnost, vendar ( mestl	v	moštvu. Toda	že	na-
pa razpoloženje ni pri vseh enako. Najslabše je prav gotovo v taboru Avstrijcev, v katerem je prišlo do velikih sporov in do razcepov zaradi selekcije za veleslalom.
Po avstrijskem prvenstvu v Saalfeldenu je predsednik av. strijske športne komisije dr.
Sepp Sulzberger	sestavil	moštvo za smuk, ki	bo prva	alp-
ska disciplina na programu.
V tej selekciji so Molterer,
Schranz. Zimmermann in Stie-gler. Glede moštva za veleslalom pa je trener Othmar Schneider sporočil šele v Squaw Valleyu, da namerava Moltererja zamenjati s Hin-terseerjem rekoč: «Tudi če bi Molterer zmagal v smuku, ga bo v veleslalomu zamenjal Hinterseer«.
Ta izjava je povzročila veliko razburjenje med tekmovalci in predvsem med Mol-tererjevimi simpatizerji. Molterer sam jo je takole komentiral:	«Kako me morejo
izločiti? Mar nisem prvak Avstrije v veleslalomu za 1.
1960?»
Ko je dr. Seppu Schulzber-ger zvedel za tienerjevo izjavo je dejal: «Othmar Schneider je trener moštva, toda samo jaz odločam o selekciji tekmovalcev Za mene bo moral Molterer nastopiti tudi v veleslalomu!«
V sredo zvečer je Schulzber-ger sklical vse člane avstrij-
mviillllllliilillllil li iiiiiii ima iimiitif 1111111« iii*iiiiiii«iiii tiilli iillifiliil fil ■umil II« illlllimillll«
Šport med slovenskimi srednješolci
Trgovska - Gimnazija 4:0
Gimnazijci so več napadali, toda Trgovci so igrali bolj praktično kljub igralen manj
Na igrišču ACEGAT je bila v četrtek 11. t. m. tradicionalna in nogometna tekma med slovensko Trgovsko ak. in Gimnazijo, ki jo je organiziralo Društvo slovenskih srednješolcev. Zmagala je Trgovska z visokim rezultatom 4:0 (3 :0).
Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
.GIMNAZIJA:	Furlantč; Lu-
pine, Fučka; Milič, Pečar, Rupel; Pertot, Svetina, Drašič, Spacal, Fišer.
TRGOVSKA:	Saražin; R.
Kocman, Skrh; Tomazetič, Pilat, Krapež; Kufersin, Kozman, Urdih, Pikic.
Gimnazijci so že v prvih minutah prešli v napad, pri čemer so se zanašali tudi na svojo številčno premoč. Najaktivnejša sta bila Drašič in Svetina, toda kljub njuni prizadevnosti, je Trgovska kmalu prešla v vodstvo. Obramba Gimnazije je žogo odbila. Prejel jo je Krapež in z njo zaposlil Urdiha. ki je prehitel Miliča in Pečarja in neubranljivo streljal v levi spodnji kot vrat. 7 minut kasneje je isti igralec s strelom iz težke pozicije dosegel drugi gol za Trgovsko.
Gimnazijci so skušali reagirati. toda obramba Trgovcev je dobro držala. V njej sta se odlikovala predvsem Pilat in Skrk pa tudi Robert Kozman.
. _.	V	35’	je	Krapež	dosegel	s
mladince in mladinke. Dolžina strelom iz daljave 2U m treji steze za seniorje je bila 1800 I go za Trgovsko. Kmalu nato
je morala Gimnazija zamenjati poškodovanega vratarja Furlamča s Pečarjem, kar se je seveda poznalo pri njeni igri v polju.
V drugem polčasu je Gimna. zija zamenjala Drašiča z Iskro, v vrata pa se je postavil Rupel. V moštvu Trgovske ni bilo nobenih sprememb.
Kot v prvem polčasu tako so Gimnazijci tudi sedaj močno pritisnili, in Trgovska je le s težavo odbijala njihove napade. Furlanic, Svetina in Pečar so bili stalno v kazenskem prostoru Trgovske, žal pa so bili zelo slabi v zaključnih strelih. Tako se je spet zgodilo, da je v enem izmed redkih protinapadov Trgovska dosegla še četrti gol po zaslugi Urdiha, ki je preigral Miliča, ki je ostal sam v obrambi.
V preostalih minutah so si Gimnazijci zaman prizadevali, da bi dosegli vsaj častni gol, pri čemer sta vse njihove namene preprečevala dobro razpoloženi vratar Seražin in Ur-dih, ki se je pomaknil v obrambo.
Sodil je prof. Bojan Pavletič.
SAD.
slednji dan je bil ta sklep na intervencijo predsednika avstrijske smučarske zveze razveljavljen.
Na vsak način je položaj v avstrijskem moštvu precej zmeden, čeprav so voditelji u-radno potrdili, da sta za slalom potrjena samo Stiegier in Leitner in da bo lahko vključen tudi Schranz, če bo zmagal v smuku ali v veleslalomu. Molterer bi nastopil le v primeru, če bi svoje mesto v veleslalomu odstopil E-gonu Zimmermannu. Trener Othmar Schneider je izjavil, da bo takoj po zaključeni olimpiadi podal ostavko.
Glede alpskih prog so skoraj vsi tekmovalci mnenja, da so težke. Francoz Duvillard, ki je eden glavnih favoritov za kombinacijo, je izjavil, da so «,perfektno pripravljene« toda ada jih je težko obvladati«. Dodal je. aPovprečni smučarji nimajo na njih nobenih možnosti. To bo res prava olimpijska preizkušnja!«.
Tudi Avstrijec Molterer je izjavil, da so proge v Squaw Valleyu težje kot one na Hahnenkammu in v Kitzbue-helu«.
Švicarski prvak Willy For-rer, ki je med včerajšnjim treningom nevarno padel, toda k sreči brez posledic, je po incidentu dejal: «Ta proga je zelo težka in nevarno bi bilo podcenjevati tveganost vožnje po njej«
Razen Forrerja so včeraj padli še drugi tekmovalci, ki so tudi dobili lažje poškodbe. Francoz Jean Vuarnet se je potolkel po boku. Avstrijec Othmar Schneider pravtako po boku, Sved lnge Lund-quist si je poškodoval desno koleno, Amerik anec Tin Spencer pa zapestje.
Ameriška smučarka An-drea Mead Lawrence, ki je 1. 1952 osvojila za ZDA dve kolajni, je izjavila, da je a-meriško žensko moštvo najmočnejše na olimpiadi. Ni hotela povedati v katerih disciplinah imajo njene rokakinje največ možnosti za afirmacijo, češ, da bodo imele povsod izvrstne nasprotnice. Dodala pa je: «Naše možnosti so izredno ugodne. Se na nobeni olimpiadi nismo bile tako močne«
Trenutno je v olimpijskem naselju 850 smučarjev in voditeljev. Prihod sovjetskega zastopstva, ki bo najštevilnejše, je predviden za jutri.
• Indoor« v Fil?de!fiji
Thomas 2,134 m
FILADELFIJA, 13. — Na atletskem mitingu «indoor» v Filadelfiji so bili preteklo noč doseženi nekateri boljši rezultati. V skoku v višino je John Thomas zmagal z rezultatom 2,134 pred Peiersonom (Sved.), Wyattom (ZDA) in Smithom (ZDA), ki so preskočili 2,006 metra. V teku na 1 miljo je zmagal Madžar Tabori s časom 4T1"7, v skoku s palico Don Bragg s 4.572 pred rojakom Gu. tovvskim s 4,41, v metu krogle Joe Marchiony s 16,960, v troskoku pa Darrel Horn s 14,78.
CATANIA. 13. — Nogometno tekmo i’.ed Catanio in Trie. stino v drugem povratnem kolu B lige bo sodil Riversi.
im**«**********!****!*** **»■**#*«*■
Pretresljive zgodbe
II.
Brvi
BURKEZ
Robert Arthur
2.
P°P Henderson obstal kakor pribit in lovil sa-Jset ietJe napravil levo okrog in poskakovaje stekel, kakor že ne proti stopnicam.
feb ttarert ini boS> živ je!» je vreščal. «živ je! Od smrti je budil, odnik! Narednik Roberts! Pridite! Brž! Mrlič se je
” H*Ppeč
n5 Storm* tekel mimo Furnessa in Morgana in potem ple-1Cab- da bi poiskal dežurnega narednika.
'VSiL^lev	ua	di	poisKtii	aezuruegu.
,, ‘ka j?	Se je dušil od	smeha, in	skočil s plošče predala
ck,	Porinil vanj	rjuho in z	vso močjo	zadrlesknil
kiti *&lo
0' N°!> je grgralo iz njega zaradi smeha, ko je iJbPa dvema. «Po drugih stopnicah, preden pride - Vra~ ‘n* čir na želodcu in je peklensko slabo razpolo-
•C11 so i ga ne Prime napad!«	.	,	,
po k , v sobici za časnikarje, ko so slišali, kako se Hoi«	o ku čuvaj	ledenice z	obilnim in	nasajenim
Qsedli'	Stari Pop je	še zmeraj	tulil stavke	brez veze,
o,iri m* s? je« gospod narednik... Pravim vam, da je ‘As gledal in...»
i. i.^randii* 2Eubil za ovinkom stopnic, ki so vodile v lede-)W?°r8an široko sedel na stolici in je pokal od sme-je naSe sPrva poskušal smejati, a brez prepričanja, nehal. Furness je bil besen sam nase, ker se
je udeležil burke, in je prižgal cigareto, a je takoj še celo vrbel na tla.
Cez tri minute se Je debeli narednik vračal po hodniku. Ustavil se je pred vrati njihove sobe in pomolil skozi vrata kisli obraz.
«Se gremo svinjarije, a?» je zarenčal. «Prave cirkuške šeme!«
Vedel je sicer, do kam sme ali ne sme, ko si daje duška nad zastopniki tiska, zato se Je s težkimi koraki odpravil v pisarno.
«Sta videla, kakšen Je narednik?« je hlipal Bradley in se tresel od smeha kakor vedno po kakšni svoji burki. «Ves je	zaripel	kakor	tvor na	kamelini grbi. Ves... kaj	pa je
vama?« je	skočil	pokoncu,	ker se Morgan in Furness	nista
zabavala. «še burki se ne znata smejati?«
«Grem,» je slovesno povedal Furness in vzel klobuk. «če me kličejo iz uredništva, povejta jim, da primerjam neki dogodek.« In je šel.
♦Kakšna puščoba!« Je zamrmral Bradley. Morgan, ki se je bil že malo streznil, je skomignil z rameni.
»Navsezadnje	pa stvar	ni bila tako sijajna,« je	rekel.
♦Pojdem, da še kaj popijem, predem se vrnem domov. Zdaj je	časopis že tako	v tisku.«
In tudi on je	šel. Bradley se je	nakremžil, potegnil	iz
žepa cigaro jo na	koncu odgriznil in	pljunili kapico na tla.
♦Zoprni so mi	ljudje, ki ne razumejo šale,« je rekel	in
si	prižigal cigaro.	Tedaj je pridrsal	Pop Henderson in	se
pokazal na vratih.
♦Tega	ne bi	smeli narediti, mister Bradley,» je	rekel
čuvaj, pa ne v tonu obtoževanja, pač pa v svojem vsakdanjem tonu. »Neprijetna reč zame, ali stvar ni v tem. Napravili ste mi sitnosti pri naredniku Robertsu. Tako in tako se zmeraj pritožuje name in ko sem malo prej vdrl k njemu v pisarno, je kar podivjal. Ko sva bila spodaj in sva videla, da so vsa trupla v redu, kakor morajo biti, je najprej dejal, da se mi sanja, potem sem mu povedal, da ste bili vi od tiska malo pred tem spodaj, je razumel, da je bila šala.«
Pop je umolknil, da bi si oddahnil in je ostro, a brez jeze gledal Bradleyja. Ta si je z neko posebno slovesnostjo prižgal cigaro.
♦Dejal je, da bo že poskrbel, da me vržejo na cesto, kar da bi moral že storiti, če se bom dal še enkrat potegniti ali če zagrešim kakšno drugo napako. Službe pa ne smem izgubiti, ker potrebujem denar. Zato, mister Bradley, dovolj je teh burk, lepo vas prosim.«
Postal je še za trenutek, potem je odšel klecajočih nog. Bradley je skomignil z rameni, puhnil iz ust oblaček dima in zgrabil za telefonsko slušalko.
♦Express — kronika,« je rekel ♦.. Bradley. Tu je vse mirno. Je časopis v stroju? Okay! Lahko grem domov. Do jutri me ne iščite!«
Obesil je slušalko, puhnil še en oblaček dima in se odpravil.
Ko je bil zunaj, na hladni in temni ulici, si je začel pomišljati. Razpoloženje se mu vendar ni skisalo. Bolj kot alkohol in ženske mu je bilo potrebno to, da se počuti veseljaškega, razigranega in burkastega. Pil bi, se je odločil, a mu ni bilo pogodu, da bi kje naletel na Morgana ali pa Furnessa. Izbral si je majhen bar v pristanišču, kamor ni zahajal nihče iz njegove družbe, in se je odpravil v tisto smer. Lokal je bil majhen in umazan, a whisky tak, da je človeka segrelo. Po tretjem kozarčku se mu je razposajenost vrnila. Izprsil se je. Se kozarček in kar zavrelo je po niem, tako se mu je zahotelo šale. In brž je začel snovati novo. Kaj pa je sploh večer brez posrečene burke, prešernega smeha in dobre družbe, ki se smeje? Vrag naj pocitra Furnessa in Morgana, ti dve puščobi.
Ozrl se je naokoli. Bilo je pozno, dve po polnoči, in bar je bil že skoro prazen. V njem so bili samo še on, natakar in možicelj, ki je pil pivo in je imel nogo naslonjeno na medeninasti drog pri spodnji strani točilne mize. Natakar je bil videti človek, ki ne zametuje smeha in tudi tisti možicelj bi se utegnil smejati — da bi katero ugnal, je bil tako prevelika reva.
Bradley se je smehljal v sebi, ko se je pripogibal in se delal, da si zavezuje čevelj. Spretno je zabodel možiceljnu žeplenko med podplat in zgornje usnje, žeplenko je prižgal, potem se je zravnal in naročil pijače.
Pomežiknil je natakarju, ko mu je ta nalival kozarec. Potem je namignil z glavo proti drugemu gostu.
♦Pozori« je šepnil.
Natakar ga je gledal, a ni razumel. Bradley se je samo pritajeno režal.
Potem je možicelj zarjul in skočil za korak nazaj. Nato je skakljal po eni	nogi in blazno otepal z roko po	žeplenki,
ki mu je gorela iz	čevlja.
Bradley je spustil zatvornice smeha, gledal natakarja in z očmi iskal občinstvo, ki naj	bi	ploskalo njegovi točki.
Možicelj je dal nogo na tla in se godrnjaje obrnil k časnikarju.
«Mater ti...!« je siknil kratko, ne da bi se potrudil izgovoriti celo besedo. Potem je usekal.
Pest je zadela	Bradleyja, ko	je	obračal glavo,	ravno v
usta in mu prebila ustnico na zobeh. Zazibal se je, se lovil za	točilno mizo in se pogrnil	na hrbet.	Suho	je udarila
glava ob medeninasti drog pri spodnjem delu mize. še je čutil, kako se mu je nekaj pretrgalo v glavi, potem so se mu ugasile vse luči.
Možicelj ga je zaničljivo gledal od zgoraj navzdol.
♦Baraba!« je rekel. «Mi gre podtikat	ogenj	pod noee!
Meni, Kid Wilkinsu!»
Natakar je pritekel izza točilne mize in si brisal roke v umazani predpasnik.
♦Hudo si mu primazal, Kid,» je mrmral in ogledoval Bradleyja. »Spi kot ubit.«
«Samo z levo na usta,« je zagodrnjal možicelj. »Nekaj zob manj, to bo Vse. V bodoče bo premislil, preden pojde take uganjat.«
«Glava,» je rekel natakar zaskrbljeno. «Malo čudno je obrnjena. Verjemi, da...«
Počepnil je, ne da bi končal misel. Njegova roka je poti-pala Bradleyjevo žilo, potem mu je zlezla pod srajco. Sicer rdečelični natakar je bil bled	kot stena	in je zopet vstal.
«Mrtev je,» je dejal pridušeno. «Trd kot polenovka.«
♦Mrtev?« Možicelj usnjato	zagorelega	obraza	si je pri-
tisnil hrbet roke na usta. «Mike, to je bila nesreča! Nisem udaril tako močno, da bi ga pobil. Bila je nesreča, veš.«
«Jasno Kid, jasno. Nesreča«
Zdaj se mu je mudilo: skočil je k vratom, potegnil rolč z napisom »Zaprto«, zaklenil in ugasnil luč nad vhodom Nato je bil zopet pri Bradleyju.
(Nadaljevanje sledi).
TRST, nedelja 14. februarja
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Eksplozija atomske bombe v Sahari
''	.	Bij
Nenni o Gronchijevem obisku v ZSSR
Desničarske spletke proti Gronchiju Milazzo: Moja vlada še ni v krizi
Angleški laburisti obsojajo eksplozijo bombe v Sahari
Podmornica v G.Nufl$ se doslej ni predaj*
um »eni uiuucinv.	v #
jo hitrost pod površin 0t»" 25 vozlov na uro ter s ljajo najmanj 90 rnetr U
IrrrvcriVt mnrnarlCfi
V krogih mornarice domnevajo, da se pod j#', ki se nahaja v Go* b0 ff že petnajst dni, ne jei> dala. Ce pa bi se . in bi prišla na po* 0te , daj bi argentinske e mednarodnem pravu n t ■ narediti kaj drugega- , #■ bi jo spremile do iz J rialnih voda.	„	1
V Buenos Airesu > ,»K%. delili komunistične napisi:	»Sovjetske P p? i ce niso grožnja za suverenost* ter »Dom1 lavcev ne pozna mej
su;
TUNIZ. 13. — Glasi*, ke Neodestur «A1 AJ>"	\
da bo predsednik al*11	v*'1?
de Ferhat Abas P°d >0^: izjavo v prvih dneh P be1 , ga tedna. Ferhat	.
voril o »razvoju * vprašanja na med" {ra--’ področju in v odnosu sko vlado*.	. .-■jjH
7 dni v svetu
vsak način je s smrtjo Ste-pinca odstranjena velika ovira za ureditev teh odnosov in tudi ovira za morebitno o-uiro odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. Oktobra 1963 bi Ste pinac prenehal prestajati kazen in bi postal svoboden državljan z vsemi pravicami in dolžnostmi. Prav verjetno bi ustvaril pogoje za nove komplikacije, ker jugoslovanske oblasti prav gotovo ne bi dovolile, da bi se Stepinac vrnil na položaj nadškofa v Zagrebu, kakor je bila želja Vatikana.
TRST, Ul. S.	.
tel. 24-24S	|>V0Ig
in mehanična	,b
v Ul. S. France*# kjer dobite vs* m1), mestne dele skuterje in Pop M tekom dneva. $0% izvaza: KOLESA, £ in ženska,
RENZI z vsem« v nami 18.000	-p$	«
LAMBRETE. VESi0M. MOTORJE in AV* # BILE in pelje «eI 1 v Sežane	/
Te dni je v svoji rojstni vasi Krašii umrl zagrebški nadškof Stepinac, ki ga je bivši papež Pij XII. imenoval za kardinala. Kakor je znane, je bil Stepinac obsojen na 16 let zapora zaradi kolaboracio-nizma med drugo svetovno vojno in zaradi protidržavne ga delovanja po vojni. Po nekaj letih zapora mu je bilo dovoljeno, da živi konfiniran v svoji rojstni tiasi Krašič, kjer je užival popolno svobo do. Ponudeno mu je bilo tudi, da za vedno zapusti Jugoslavijo, a je to odklonil, kei je hotel biti za vsako ceno »mučenik«. Med njegovo boleznijo je Stepinca zdravilu 13 zdravnikov, od katerih tri-ie inozemski. Jugoslovanske Oblasti so mu predlagale zdravljenje v kateri koli jugoslovanski bolnišnici ali pa tudi v inozemstvu, toda umute-mški» kardinal je vse to odklonil.
Kljub temu, da je bil Stepinac še vedno pod kaznijo, m bi ga po kazenskih predpisih morali pokopati v Krn-šiču, so oblasti dovolile, da ga pokopljejo v zagrebški katedrali, da pokažejo dobro voljo za normalizacijo odnosov z rimskokatoliško cerkvijo. Na
Tvrdka LORENZI