Posamezna številka 10 vinarjev. šlev.214. v Linijam, v torek, 19. septembra mil Leto XLIV, == Velja po pošti: = Za celo leto naprej . . It 26'— r.a en шезео „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za eu meseo „ . . „ 2'— V opravi prejemati mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: ~ isa oelo leto......K 7-- za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo. 9--12-- M . J: ■ Enostolpna petitTTsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n|e prostor) sa enkrat . ... po 33 » h dva- ln večkrat . .26,, pri več|Ui naročilih primaren popnst po dogoTorn. ' Poslano: - Enostolpna petltvrsta po 60 vin. Ishaja vsak dan, Uvzemli nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Tomi red Kar Uredništvo je v Kopitarjevi allol štev. 6,/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo |e т Kopitarjevi nliol št 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.5U, boen.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188. ШШ jftflercl јопвОД odbllojo Lahe. - Odbiti napadi Mm. - Novi boji no MoMeni. Vojska z Bos! ie Rnuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. septembra. Uradno se razglaša: Bojna črta proti Rumuniji Jugovzhodno od Hatszega (Hol" zlng) novi, uspešni boji. Včeraj so privedli naši 7 rumunskih topov in več strojnih pušk. Severovzhodno od Fcgarasa je vkorakal sovražnik brez boja v Kehalom (Reps). Dunaj, 18. septembra. Uradno se razglaša: Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Sovražnik je napadel včeraj v Karpatih med kotom treh dežela, jugozahodno od D orne Vatre in Bryr.iave na mnogih mestih. Zvezne čete so ga povsod odbile. Na obeh siraneh Lipniec Bolne je protinapad nemških čet, ki se tam bore, skoraj popolnoma zopet, pridobil tiste postojanke, ki jih je bil predvčerajšnjim vzel sovražnik. Severovzhodno cd pravkar navedenega kraja so odbili zmagovito oto-manski polki skupno s svojimi zavezniki v Ijuiem boju močite ruske sunke. Armada generala grofa pl. J5oth-merja je privedla na ujetmkih 16 častnikov in nad 4000 mož in IS zaplenjenih strojnih pušk. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Sovražnik je pri armadi generalnega polkovnika Bohm-Ermollija včeraj popoldne ponovil med Zborovom in Perepelniki svoje napade. Sovražne množice so se morale povsod umakniti trdovratni vztrajnosti branilcev. Armada generalnega polkovnika pl. TerszSyanszky je odbila le slabotne sunke. Ostali nanadalni poizkusi so bili zadušeni že v kali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Zahodno od Lučka smo zabranili z našim učinkuj očim zapiralnim oi|-njem, da sovražnik ni mogel izpasSi iz svojih nas&akcvalmfo postojank proti četam generala von der Marwitz. Le ssverno cd Szelvova se !e razvil slabejši napad, ki smo ga izlahka odbili. Veliko tisoč padlih Rusov pokriva bojišče z dne IG. septembra. Med Seretom in Stripo so se končali ponovljeni ruski napadi ua skupino generala pl. Ebesia z izgub polnim popolnim neuspehom kot prejšnji dan. Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla. V težkih bejih so se turške čete, ki so jih podpirali njih zvezni tovariši, uspešno ohranile napadov premočnega sovražnika zahodno cd Zlate Lipe. Sovražni oddelki, ki so bili udrli, so zonet vrženi. Nemške čete. ki jim poveljuje general pl. (rerok, so izvodi«? na obeh straneh Narnfovke protisnaek, katerega Rnsi niso mogli vzdržati. Velik del predvčerajšnjim izgubljene zemlje smo zopet dobili. Fe crlede na visoke krvava izgube ie iz"ubil sovražnik nad 33f№ ujetnikov In IG strofnih pušk. V Karpatih smo odbili ruske na- j pade. i Na Sedmograškem se razvijajo jugovzhodno od Hatszega (Httizing) novi boji z ugodnim uspehom za nas. Med drugim smo vzeli 7 topov. Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff. XXX :Sa ruskem bojišču so čete armade i\v;ztyanszkega naval v smeri proti Kov-lu izjalovile, še predno se je mogel popolnoma razviti. Zopet se je pokazalo, da lahko artiljerija brez pehote odloči velike boje, če je dovolj topov in municije. Jugo-zapadno od Brzezanov je sovražnik zopet pričel napadati zavezniške čete generala Bothmerja; bil je tu občutno poražen, 4000 Rusov je bilo ujetih, vsaj trikrat toliko pa iznašajo krvave izgube sovražnika. Tudi pri Zločovu se je srdit naval ruskih divizij ob armadi Bohm-Ermolli razbil. Po došlih znatnih ojačenjih pričeta nova ruska ofenziva, ki traja sedaj že 14 dni, doslej še na nobeni točki ni priborila toliko ozemlja, da bi iz tega imela kako operativno korist; mali krajevni uspehi v Karpatih, pri Haliču, ki so bili doseženi z ogromnimi žrtvami, so ostali brez vpliva na položaj branilca v dotičnih odsekih. Na rumunskem bojišču se podjetja proti utrjeni sovražni postojanki jugovzhodno od Hatsega nadaljujejo; ob osvojitvi dela sovražnih postojank smo zaplenili 7 topov in 5 strojnih pušk. Severovzhodno od Fogarasa so se naše varnostne čete na povelje umaknile pred premočnim napadom sovražnika v pripravljene postojanke zahodno od kraja Reps. * * * Rumunsko uradno poročilo. 14. septembra. Na severnem in na severozahonem bojišču smo vzeli pri Negri (med Paloto in Mesterhazo) v Maroški dolini tabor s strelivom in z opremo. Naše čete so napredovale ob srednji Aluti in so zasedle kraja Barek in 011 - Bogah. Južno ocl Nagyszeben smo zaplenili en oklopni vlak. 18. septembra. Na severni in na severozahodni bojni črti smo živahno delovali v dolini Sztryg in južno od Si-binja (Hermannstadt). Rumuni na Sedmograškem. Kodanj, 18. septembra. »Ruskoe Slovo« poroča: Počasno napredovanje Rumunov na Sedmograškem je povzročilo nekoliko neprijeten položaj. Zveze z zaledjem se vzdržujejo le z največjimi težavami. Ko so pričeli Rumuni prodirati, so še našli živila, a zdaj ne dobe ničesar. Preskrba je tudi zato zelo težavna, ker razdrapano ozemlje zahteva za transporte veliko sil; avtomobili se le s težavo uporabljajo. Posebno težko prevažajo topove in strelivo. Kljub temu bo rumunsko vojno vodstvo za to bojišče zbralo vse sile za odločilen udarec. Pri Oršovi. Budimpešta, 18. septembra. »Az Est« javlja: Pri Oršovi so ustavili Rumuni vse svoje napade; nekaj dni je tam splošno mirno. Strašne razmere v Rumuniji. Sofija. 18. septembra. Iz Rumuniji se poroča, da vladajo tam strašne razmere. V več garnizijah so se uprle čete. ki bi morale odriniti na bojišče. Več oddelkov na bojišču ni hotelo iti v bojno črto. Povratek poslanikov iz Rumunije. Budimpešta, 18. septembra. »Az Est« poroča iz Stoekholma: Ko je došlo poročilo, da so poslaniki osrednjih velesil že odpotovali iz Bukarešta, je dopisnik »Az Est«-a podal na švedsko mejo, da. bi I»i 1 navzoč pri sprejemu avstrijskega poslanika, iled tem je došlo uradno poročilo, da vsled odredbe ruske vlade zadržujejo avstrijskega poslanika s 450 avstrijskimi podaniki v Torneji, Budimpešta, 18. septembra. »Az Est« poroča iz Stoekholma o povratku grofa Czernina, da bo v najboljšem slučaju še le v ponedeljek prišel v Ha-parando, kjer so pripravljeni trije posebni vlaki, ki bodo vozili čez Trelle-borg. * * * Bitka na vzhodu. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo vojni poročevalci s potrdilom vojnega tiskovnega stana 18. septembra: Predvčerajšnjim pričeti ruski glavni naskok se je tudi včeraj nadaljeval v več odsekih bojne črte; splošno se je pa odbil. S polno silo so se nadaljevali napadi v Karpatih. Stik Rusov in Rumunov se je ob tej priliki pokazal v južnem delu Buko-vine.Rumunsko severno krilo se je tam, južnozahodno od Dorne Vatre, žc več dni trudi, da bi z napadi vzelo navedeni kraj in razbremenilo južno krilo Leši-čkijeve armade, ki pritiska pri Fundu-lu Moldavskemu s severa proti Dorni Vatri. A kljub osredotočenemu sunku na zakrivljeno bojno črto Czikanescie-Mescicanesci-rumunska meja, ki se je včeraj še ojačil, nista zaveznika včeraj nikjer napredovala. Načrt Rumunov, da bi napredovali južno od mejnega pritoka po sedmo-graški zemlji proti navedenemu loku in da bi iz ozemlja pri Naegre napredovali proti Dorni Vatri, se tudi ni posrečil, ker so naši to zabranili z napredovanjem lastnih oddelkov. Vzhodno od 1990 metrov visoke Bistrice Čare proti Petrosulu, ki ga je bil zasedel sovražnik. Severno od Capula so Rusi zopet napadali v ozemlju žrebčarne Luczvna-Cimbroslava-Hryniawa. Posebno južno ocl žrebčarne, kjer so se borili za izrastke Tarče, so bili boji skrajno ljuti. Za posamezne kose jarkov se je razvil divji metež; vse napade Rusov so naši odbili. V vzhodni Galiciji, kjer je bil namerjen predvčerajšnji sunek množic proti Bothmerjevi armadi na celi črti Boszowce-Potutory, je zadel sovražnika krepak protisunek nemških čet pri Lipnici. Rusom so iztrgali skoraj vse jarke, v katere so vdrli prejšnji dan. Pri Jamnici, severno ocl Stanislavova, se sovražni napadi niso ponovili; brez uspeha je napadal sovražnik dalje ob Ztoti Lipi pri Jarančukih in ob zgornjem seretu pri Perepelnikih. Mecl temi napadi Rusi niso nikjer napredovali niti en korak. Veliko gibanje v obliki klešč je zopet odpovedalo. Pri Tersztyanskyjevi armadi, kjer se je tudi sunek brez us/peha. ponovil, so našteli dozdaj 12.000 mrličev. Stanislavov v bojni črti. Lvov, 17. septembra. »Gazeta Poran-na« posnema po »Ruskem Slovu«: V zadnjih bojih pri Stanislavovu so padale krogle iz težkih ruskih topov v mesto. Veliko poslopij v mestu, med njimi mestna hiša, je poškodovanih; stolp mestne hiše se je baje podrl. Enver paša pri nadvojvodu Karlu. Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) Poročalo se je, da je obiskal turški vicegenera-Iissimus Enver paša čete, ki se v Galiciji slavno vojskujejo. Enver paša je porabil priliko, da se je sestal z višjim poveljnikom Turkov, ki se vojskujejo na tem bojišču: z generalom konjenice nadvojvodom Karlom. Naš prestolonaslednik je sprejel turškega vicegeneralissima in gospode njegovega štaba v daljših avdiencah. Posebno v avdienci z Enver pašo jc bil razgovor živahen. Visoki turški častniki so bili zvečer gosti nadvojvode prestolonaslednika. Novo rusko železniško posojilo. Kodanj, 17. septembra. (K. ur.) Berlinske Tidcnde« poroča u Petrograda: Ministrski svet je določil pogoje za novo železniško posojilo. Višina posojila znaša 350 milijonov rubljev, obrestna mera je 41/2%, emisijski kurz 73%. Izgredi proti japonskim častnikom v Petro-gradu. Stockholm, 18. septembra. Iz neznanih razlogov so izbruhnili v Petrogradu teži pocestni nemiri proti japonskim častnikom v Petrogradu. Ofl oCIlev v DoMi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. septembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala p 1. Mackensena. Po tridnevnem umikanju pred za-sledujočimi zveznimi četami so sprejeli v neki pripravljeni postojanki na splošni črti Rašova—Cobatinu—Tuzla poražene Ruse in Rumune nove pripeljane čete. Nemški bataljoni so ob Donavi južno od Rašove prebili že do sovražnega topništva, zaplenili so pet topov in odbili protinapade. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rumunsko uradno poročilo. 14. septembra. V Dobrudži ljuti boji na celi bojni črti. 16. septembra. Na južnem bojišču ob Donavi praske. V Dobrudži nič novega. XXX V Dobrudži se je sovražnik ustavil na postojankah med Rašovo (jugozahodno od Črnevode) in Tuzlo (južno od Konštance ob Črnem morju), ki potekajo vsporedno z železniško progo Černavoda—Konštanca. Mackensenove čete napadajo od 17. t. m. Na Donavi naslonjeno desno rumunsko krilo je poleg Rašove od nemških čet že po-tisnejno nazaj in naši zavezniki stoje tu le še 12 km od železniškega mostu pri Črni-vodi, ki jc edini most čez spodnjo Donavo, Črnavoda je obmostje, ki ima na vzhodnem bregu sedem utrdb. Izjalovljen napad na Bolgare. Lugano, 18. septembra. Vojaški kritik »Corriere della sera« piše: Enotnost stra-tegičnih navodil je še zelo pomanjkljiva. Napad na Bolgarijo s severa in z juga se ni ujemal in se jc zdaj v Dobrudži popolnoma izjalovil. Boji ob železnici Konštanca-črna voda. Berlin, 18. septembra. O vojnem položaju v Dobrudži poroča »Vossische Zeitung«: V Dobrudži so trčile zasledujoče čete ponovno na sovražnika. Sovražnik se je ustavil približno 18 km južno od Medji-die ob železnici Konštanca-Črna voda, kjer se nahajajo že dolgo časa pripravljene postojanke. Del teh utrdb so v obrambo železnice zgradili še pred vojsko. Napad se je že pričel. Izpraznitev Konštance in Črnevode. Stockholm, 18. septembra. Iz Petrograda se javlja, da izganjajo civiliste iz Konštance in iz Črnevode; državne arhive prevažajo v Brajlo. Veliko beguncev je odpotovalo po Donavi v Bukarešt in v Plo-esti. Rumuni morajo zapustiti Konštanco. Curih, 18. septembra. Pariška balkanska agentura javlja iz Bukarešta: Rumunska armada v Dobrudži se bo morala umakniti čez Konštanco; onstran železniške proge se združuje rumunska armada v Dobrudži s pomožno rusko armado. Žetev in živila v Dobrudži uničnjejo. Stockholm, 18. septembra. »Daily News« poročajo: Vrhovni poveljnik umikajoče se rumunske dobrudške armade je zapovedal, naj uničijo vso žetev in živila v pokrajinah, ki jih izpraznujejo, Japonci v Dobrudži. Stockholm, 18. septembra, Bojev v Dobrudži so se udeležili tudi znatni japonski oddelki, posebno topničarji. Zdi se, da zapovedujejo rusko-rumunskim topniškim »kupinam japonski topničarski častniki. Brusilov o Obrednih velesilah in o Rumuniji Berlin, 18. septembra. Lokalanzeiger« poroča; General Brusilov jc izjavil, da bodo po njegovi sodbi najvažnejše operacije končane še letos. Rusija se sme zadovoljiti s tem, kar je dozdaj dosegla. Nikakor ne precenjuje nastopa Rumunije, ki pač ne more izsiliti odločitve, marveč le pospešiti skupne operacije, ker ie Rumunija prepozno posegla vmes, da bi tvorila jeziček n« tehtnici. Kljub velikim izgubam se je posrečilo avstrijskemu vojnemu vodstvu, da je izteptalo iz tal nadomestno vojsko; popolnoma se mora pripoznati, da je nadomestilna organizacija sovražnika dobra. Rezerve Nemčije so še vedno zelo znatne; to dokazuje, ker drži Nemčija na nič manj kot na desetih bojiščih vojaštvo. Častno je sicer premagati tako dobro organiziranega sovražnika, a težko. Četrti im Mike ne Krasu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. septembra. Ui'adno se razglaša: Italijanska tretja amađa je obnovila včeraj svoje napade proti celi naši bojni črti na Krasu. Todi ta dan: četrti dan bitke, so vztrajni branilci držali svoje postojanke. Kjer je vdrl sovražnik v prve jarke, ga je zopet vrgel protinapad; na mnogih mestih so se že zrušili njegovi sunki že v osredotočenem ognju naše-ja vrlega topništva z najtežjimi izgubami za sovražnika. Preiskušenemu polku 8 7. gre ugledni del ob uspešni jbrambisovražnega naskoka pri Lokvici. V severnem odsekn visoke planote so odbili oddelki pešpolka št. 39 povsod tri napade italijanskih grenadlr-lev. Živahen topovski ogenj traja dalje )d reke Vipavce do okolice Plav. Na bojni črti doline Fleims so se ponovili brezuspešni sunki slabejših oddelkov na naše postojanke na F»s-sana grebenu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. Dunaj, 18. septembra. L'radno se poroča: Ponoči od 17. na 18. t. m. je skupina morskih letal zopet uspešno metala težke in lahke bombe na kolodvorske laprave v Mestre in velikokrat zadela kolodvorska poslopja. Kljub ljutemu obstreljevanju so se vrnila letala nepoškodovana. Poveljstvo mornarice. XXX Sedma italijanska ofenziva, ki se je pričela nenadno, je tudi četrti dan bitke prinesla napadalcu, }d je poslal v boj ogromne sile, težak poraz. V teh bojih so se, kakor poroča generalni štab, posebno izkazali naši hrabri štajerski Slovenci. Težki, za nas vseskozi zmagoviti boji raztezajo ob Soči navzgor. XXX Italijansko uradno porouiic, 15. septembra. Meć^ izvirom Vanois in Fleimško dolino ugodno naipreduje-jo naši napadi, ki merijo na to, da so razširi na greben severovzhodno od Cauriola zasedeno ozemlje. Kljub težavnemu ozemlju in odporu sovražnika na La/gazoi (Travenanzes-Boite dolina) je sovražno topništvo včeraj obstreljevalo naše nedavno zasedeno postojanke, a zmajati ni moglo vztrajnega odpora naših. Na julijski bojni črti je intenzivno in učinkujoče delovalo naše topništvo, kakor tudi proti sovražni pehoti vzhodno od Gorice in na Kraški planoti. Dopoldne jc napadla naša pehota kljub temu, da je bil dež, postojanke sovražnika zahodno od doline Dol in je osvojila nekaj jarkov. Cjeli smo 2117 sovražnikov, med njimi 71 častnikov; zaplenili smo nekaj strojnih pušk in metalcev min. V sijajnem boju je nad zalivom Panzano sestrelila lastna drzna zračna skupina dve sovražni pomorski letali. Bitka na Krasu. Dosedanji potek soške bitke ni približal Italijanov svojemu cilju, poti v Trst. Na Krasu so se izjalovili številni sovražni napadi in naše čete drže komensko planoto . katero ima sovražnik doseči Trst, prejkoslej trdno v roki. Nakjrajšo pol do zaželjenega inesla, ob morju, je laško vojno vodstvo že davno opustilo. Naše posto-! janke, katerih južno krilo se na močvirnatem ozemlju naslanja na Jadran, so se od začetka vojske le malo izpremenilc. Italijani so ljuto rui DCi dali te postojanke, pa brc:-: uspeha. Sedaj si skušajo njih množice izsiliti zopei pot čez Kras. Komensk& planota je doslej glavni cilj nove ofenzive, Ali j kljub ogromnim žrtvam in velikanskim množicam ne morejo Italijani nikamor naprej. Po prvem navalu Italijanov proti Trstu. Goriško, dne 17. sept. 1916. Čudovit solnčni mlaclojesenskl dan je danes, tako poln sodnea, na katerem je tako bogata naša Goriška. Zunaj igra godba ravno neko sanjavo Mayerbeer-ovo arijo. Promenada ... A topovi bobne tam zadaj strašno arijo. Včeraj popoldne je ponehal prvi naval Italijanov na kraški planoti proti Trstu. Kot so v petek razbesneli topo vi.tako hudo še za časa zavzetja Gorice ni bilo.Eno samo veliko nepretrgano bobnenje tisočerih lopov vseh kalibrov na tej in oni strani, vmes eksplozije granat velikansk. Dim, grom, požari — stari vojaki, ki so preživeli v tej dolgi vrsti bitk marsikaj strašnega, niso še videli podobnega. Kako so se tresla kraška tla, kako je sičalo jeklo, kako je besnelo in vršalo peklo pošasti. In te noči, te groze polne noči, posebno še v onih naših vipavskih in kraških vaseh. ki so bile izpostavljene sovražnemu ognju. Porobnosti o škodi mi še niso znane. Včeraj je bil prvi laški naval zlomljen. Kakor sloji danes položaj, smemo biti popolnoma mirni. Italijan ne bo prodrl naših sedanjih postojank. Včeraj popoldne je nastopil nekoliko mir po viharju in pred viharjem. Dobili pa smo gostejše obiske laških letalcev. Neprestano so bobneli obram-beni topovi. Tudi danes zjutraj živahno gibanje letalcev naših in laških. V petek proti večeru smo opazili velik požar v Gorici v smeri proti državnemu kolodvoru. Včeraj proti večeru se je peljalo skozi Štanjel zopet 300 laških ujetnikov. Laške izgube so velikanske. Na nekaterih mestih so Italijani sedemkrat navalili na naše postojanke: Danes predpoldne so na Komenski planoti zopet zagrmeli topovi. Italijanska ofenziva še ni končana. Zdi se, da se pričenja drugi del. Zaupamo v našo armado! Gabriele d' Annunzio se udeležil zračnega napada na Poreč, Lugano, 18. septembra. *>Corriere della Sera« poroča iz Benetk, da je Gabriele d' Annunzio zopet nastopil svojo službo kot letalni častnik, opazovalec in metalec bomb in da se je udeležil letalnega napada na Poreč. Italijanski pozimski dopusti. Lugano, 18. septembra. Dne 15. oktobra se prično pri italijanski armadi zimski dopusti. »Idea Nazionale« poroča, da bodo trajali dopusti od 3 mesecev do 14 dni: odmerjali jih bodo po dobi, koliko časa se nahaja posameznik na bojni črti. iu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. septembra. Veliki glavni stan: Boji na zahodu in na vzhodu trajajo dalje. Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. V siloviti bitki ob Somme so so razvili na 45 km doJtji bojni črti od Thiepvala do južno od Vermamlo-villersa najskrajnejše ljuti boji, ki so se odločili severno nd Somme naia v korist; južno od reke smo pa popustili popoinoma vzravnane dele postojank med Barleus: in Vermandoviilcrs z vasema Вегпу in Benicourt, Naše hrabre čete so sijajno doka^ zaJo svojo neomajljivo vztrajnost in požrtvovalnost. Prav posebno se jo odlikoval vestfalski pešpolk št. 13 južno od Bouchavesnesa. Na močna sovražna zračna bso-dovja so se vrgli naši letalci, ki so v zmanovitih bojih sestrelili pet letal. Bojna črta nemškega cesarje v i č e. Od časa do časa živahno streljanje oh MozL Sovražne oddelke, ki so napredovali vzhodno od Fleury, smo prisilili, da so se morali obrnili. Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff. Nemški zračni napad na 51ane bo to razmerje v do-glednem času predrugačilo. Vse kar se tiče Danske, velja tudi za. Holandsko, o kateri tudi neprestano širijo neutemeljene govorice, ki hočejo vzbuditi razburjenje. Hindenburg o položaju. Kolin, 18. septembra. »Koln. Zeitung« Zastopnikom časopisja, ki so prišli od Somme, je Hindenburg rekel, da je dobil podobo tam o bojih. Tam stoji dobro in se bo položaj še izboljšal. Dobro stoji tudi na severu, na vzhodu in na jugu. Veliko se bo moralo še sicer storiti, a vedno se moramo trdno držati in imeti moramo, če hočemo, tudi voljo; taka volja je tudi pot; gre le za to, da jo dobimo in da se je trdno držimo. Preveva me zaupanje. Novo bojišče, na katero boste odšli, vam bo dokazalo, da smemo tudi tam popolnoma zaupati. Priprave za zimsko vojsko. Basel, 18. septembra. Komisija senata je izdala posebno poročilo o pripravi za novo zimsko vojsko in posameznim svojim članom poverila nadzorstvo nad preskrbo in opremo vojakov v bodoči zimi. Angleška pritiska na Skandinavijo, Knstijanija, 17. septembra. (Kor. ur.) Glasilo konservativne opozicije »Morgen-bladet« piše: Zelo verjetno je, da bo Angleška skušala še bolj trdo pritisniti na Skandinavijo. Po nastopu Rumunije je samo še ena vrzel v obroču okoli osrednjih držav, namreč Skandinavija. Angleški politiki je zelo pri srcu ta cilj, da to zvezo pretrga in tako skrajša vojno. Na severu naj se tedaj pripravijo na hude čase; najboljše bo, če se pripravijo vsi skupno. Španska. Preko Ženeve poročajo iz Madrida, da so se sedaj vse merodajne politične osebe izrekle za nevtralnost Španske. Tudi Mau-ra da nima pravic namigavati, da se Španska skuša približati ententi. V razgovoru z poročevalcem »Az Esta« je rekel Maura, da je na Španskem vsak dan bolj nemirno. V Barceloni so vsak dan demonstracije za nevtralnost proti vojnim hujskačem. Neki konservativni poslanec je rekel, da je Maura pristaš entente, ki je izjavil, da pogodbi iz 1. 1904. in 1908. in zemljepisni položaj Španski kažejo k ententi. Pretepi v sejah srbske skupščine, Pariz, 18, septembra, »Eclair« pravi: Poročila, da bi se hili v seiah srbske skup- ščine na Krfu srbski poslanci pretepali, so pretirana. List pa priznava, da so bili med posveti srbski poslanci zelo nervozni, kar je umljivo. Dnevne noirice. -j- Zlato seme. Po Slovenskem so se danes začele šole. Na tisoče jih je, ki so stopili v šole, v novo leto izobrazbe in vzgoje. Vsaka šola ima to dvojno nalogo. Mlado drevesce, če naj zraste mogočno, ne sme poganjati samo vej in cvetja, ampak v njem se mora pretakati zdrav sok. Iz globine na zunaj! Globoko smo prepričani, da se vsa naša učeča mladina in njeni učitelji v tej svetovni vojni jasno zavcdajđ, da še nikdar ni bila šola za naš narod tako odločilnega pomena kakor ravno v tej strašni dobi. Koliko mladih in najlepših nad je vzela ta vojna. Ali naj mali narod živi brez upanja, da bodo živi dali mrtvim življenje? Slovenska mladina iz vojne dobe mora narodu prinesti čistili, resnih značajev, ki bodo s svojo voljo, srcem in znanjem nadkriljevali v vsakem oziru vse naše dru-gorodne sosede. Če nismo močni in nepremagljivi do številu, moramo biti taki po vsestranski izobrazbi in zdravi vzgoji. Našemu ljudstvu in tudi njegovi mladini sta najljubši dve imeni: Bog in domovina. Ljubezen je vir življenja in premaga vse ovire in žalosti. Kvišku srca! Naj prihaia cdtam zgoraj luč in milost nad našo mladino in domovino. Čim večia je potreba, tem obilnejša bo pomoč. Bog svojih ne zaousti. Naše mladine pa ne sme zapustiti tudi ne naša javnost. V teh Časih je mladina največ in naiboljše. kar imamo. Potrebna ie vsakovrstne podpore za vsakdanji voini kruh in za glavo in srce. Kdor ima, naj sedaj daje obilo mladim slovenskim srcem. Sedaj se odlcčnie, kakšno bo življenje našega naroda. Ali vemo, kaj je mladina slovenskem" narodu? -4- Biserna maša. V sredo, dne 20. t. m., poteče 60 let, odkar je bil posvečen mil. g. prošt metliški msgr. Frančišek D o v g a n. On je eden izmed duhovnikov, ki bi jih lahko imenovali skrite bisere. Ni se silil naprej, njegovo ime se ni bralo ve-likrat v časnikih. Deloval je na tihem, pa neumorno, za vero, dom in cesarja, Z delom je pa združeval molitev, ki je za duhovnika tisti element, ki ga ne sme nikdar zapustiti, če hoče, da ne postane njegovo delovanje pogubno zanj in za njegov narod, V Metliki so ondotni kaplani veliko koristnega storili za ljudstvo v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Gospod prošt je pa stal v ozadju kakor vojskovodja, jih navduševal in bodril in preskrblje-val z vsem potrebnim. Najvišjim oblastim ta biser Bele Krajine ni mogel ostati skrit: dobil je razna visoka odlikovanja. Bodi blagi gospod biserni mašnik ob tako redkem jubileju srčno pozdravljen! Nadvojvodinja Izafcela pride dne 23. t. m. v Osjek. od tam se pa poda v Zagreb, kjer bo obiskala bolnišnice »Rdečega križa«/ — Že zonet smrtna nezgoda v rudniku v Trbovljah. Komaj se je zaprl grob nesrečnih žrtev eksplozije v Trboveljskem rudniku, že ie zopet tirjalo težavno pridobivanje toli potrebnega premoga novo človeško žrtev. V pondeljek dne 11. t. m. zjutraj se je podrl iz dosedaj neznanega vzroka takozvani »štempel« v Barbara-rovu in padel tako nesrečno na nekega tam zaposlenega ruskega vojnega ujetnika, da je isti vsled dobljenih poškodb v sredo dne 13. t. m. zjutraj umrl. Pogreb se je vršil v četrtek dne 14. t. m. ob 4. uri popoldan ob mnogobrojni udeležbi občinstva ter oddelka ruskih vojnih ujetnikov, kateri so na grobu tovarišu zapeli ginljivo žalostinko v ruskem jeziku. Pogrebne molitve je opravil domači gospod kaplan. Hvala, rudniškemu ravnateljstvu, ki je poskrbelo za dostojen pogreb in podarilo tudi več vencev na krsto. — Poštne osebne vesti. Za poštarico v Belipeči na Kranjskem je imenovana poštna oficijantinja Ivana Č e b i n, za poštno ekspedijentinjo v Bučki na Dolenjskem pa poštna aspiraniinja Terezija G r o b e 1 n i k. — Iz ljudskošolske službe, C. kr. dež. šolski svet za Kranjsko je dovolil da sme poučevati absolvirana učit. kandidatinja Amalija Punčuh brezplačno kot poizkusna kandidatinja na ljudski šoli v Zg. Logatcu. Nadalje je vzel na znanje izstop glavnih učiteljic M. Bernardine Wagner in M. Juli-jane Kalan in vstop izprašane ljudskošolske učiteljice Ane Pire na zasebnem uršu-linskem učiteljišču v Škofji Loki, — Pozor na tintne svinčnike! Vsled vojske je raba tintnih ali kopirnih svinčnikov silno narastla. Milijonske armade rabijo namesto neudobne tinte in peres dandanes domalega samo svinčnike. Ali po bolnišnicah sc je dostikrat opazovala očesna bolezen, nekako vnetje, ki je prišlo od neprevidnega ravnanja s kopirnim svinčnikom. Če namreč svinčnikov prašek v oči pride, se očesna inrenica vname, vsled česar človek lahko oslepi, kakor je dognal prof. Olaff, ki je napisal aktualni članek v »Miinch. Mediz, Wochenschrift« o tej najnovejši očesni bolezni. — Razpisani poštni uradi. V področju tržaškega poštnega ravnateljstva so razpisane naslednje pešte: nadpoštarsko mesto v Piranu (I/l), poštarsko mesto v Višnjanu (II/l), poštarsko mesto v Baški (II/l), poštnega ekspedienta mesto v Soči (III/l) i.n pa poštnega ekspedienta mesto v Pomjanu (HI/4). — Umrl je v Kočevju c. kr. višji ofieijal v pok. Karol Krušec. — Relorma ciganskega življenja na Hrvatskem, Hrvatski ban je izdal naredbo, s katero se ciganom prepoveduje klalare-nje in se jim določuje stalno bivališče. Tisti cigani, ki ga nimajo, jim ga določijo pristojne oblasti. Te oblasti morajo paziti tudi na to, da cigani ne žive v konkubinatu, ampak da se poroče, nadalje da redno pri-glase novorojence in smrtne slučaje. Nadalje je v tej naredbi določeno, da se mora dati vsak cigan cepiti proti kozam. — Vojnopoštne dopisnico v zeleni barvi, V svrho olajšanja poštnega prometa od čet na bojnem polju je c. in kr. višje ar-madno poveljstvo uvedlo posebno uradno izdano vojnopoštno dopisnico na zelenem papirju. Taista je opremljena podobno kakor rožnobojna dopisnica uradne izdaje s to razliko, da je tisk rdeče barve. Dopisnica vsebuje tiskano sporočilo v deželnih jezikih: »Jaz sem zdrav, godi se mi dobro«, ter opazko: »Na li dopisnici ni smeti sporočiti nič druzega.« Dopisnice se bodo uporabljale samo v prometu s četami na bojnem polju. V zaledju se te dopisnice ne bodo razprodajale. Vojnopoštne dopisnice, zgotovljene v zasebni industriji na zelenem ali slič.nobarvnem papirju, so izključene od sprejema in odpreme tudi tedaj, če sicer odgovarjajo obstoječim predpisom. — Vino. Iz varaždinske okolice se poroča, da so kmetie ondi mošt prodali gostilničarjem po 1 K 80 vin. do 2 K. Baje je tako drag tudi cviček na Trški gori. — Izvoz v Bolgarijo in Turčijo, Inte-resentje na Kranjskem dobe glede izvoza v Bolgarijo in Turčijo pojasnilo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. PrlmrsrsKe iievics. -f Osebne vesti iz tržaško - koperske škofije. Premeščeni so sledeči gospodje: Čok Anton, kaplan pri sv. Antonu nov,, je premeščen k sv. Antonu star.; Gabrijel Piščanc, kaplan pri sv. Antonu star., gre kot eks.-kaplan v Rukavac; Ravnik Josip, kaplan iz Rukavca, je imenovan za žup-nega upravitelja v Ospu; Peterlin Alojz, župni upravitelj v Ospu, gre za kaplana v Žminj; Šyleny Venceslav, župni upravitelj v Čepiču, je prestavljen v Zvonečo za kaplana eksp,; Petrak Josip, dosedanji kaplan v Zvoneči, bo 24. t, m. ustoličen v Čepiču; sežanski kaplan g. Požar Anton je prestavljen v Dolino; dolinski g. Karol Jamnik pa k sv. Jakobu v Trst. Ujčič Iv., kaplan v Buzetu, je nameščen kot župnik v Boljunu. Za vse dobro vneta in požrtvovalna gospoda: Cvejn Frančišek, župnik v Borštu pri Trstu, in Zidarič Anion, dekan v Kršanu, sta imenovana častnim konzisto-rijalnim svetnikom. Obema gospodoma, ki se nesebično trudita za povzdigo našega ljudstva, naše iskrene čestitke. Bog blagoslovi i v bodoče njihovo delo in trud ter jih ohrani še mnogo let v blagor škofije, — Županstvo občine Št. Peter pri Gorici ima sedaj svoj sedež v Tacnu št. 67, p. Št. Vid nad Ljubljano. Tam se nahaja župan g. Fran Černic. Istotam posluje tudi Hranilnica, in posojilnica v Št. Petru pri Gorici. Občinarji šempeterski naj se v vseh občinskih in posojilničnih zadevah obrnejo na omenjeni naslov. — Kuracijski urad iz Bilj in Hranilnica in posojilnica v Biljah poslujeta začasno v Vrhniki na Kranjskem. Krstni, mrtvaški, poročni in družinski listi se dobivajo v tem uradu. Vlagatelji posojilnice naj se tudi obrnejo na naslov Cirila Zamarja, kurata, začasno na Vrhniki. Trgatev v Nabrežini je že končala; pridelek mal, a še to manj vredno. Prezgodaj je trgano, nima dovolj sladkorja. Od 6. avgusta smo dobili le (i do 8 granat, par bomb, a Še to brez vsake najmanjše škocle! Drugače obisk vsak dan po zraku. Civilni ranjenci z Goriškega. Dne 17. t. m. je bila pripeljana v ljubljansko deželno bolnico Ivarolina šušteršič, 36 let stara žena posestnika Valentina iz Gorjanskega št. 65, okr. Sežana, ki je bila dne 15. t. m. ranjena od laške granate v lastni hiši, ko je spravljala skupaj nekatere stvari. Odtrgalo ji je levo roko v rami. Mož imenovane je vojaški delavec na kolodvoru v Nabrežini. njunih 5 nedorastlih otrok je sedaj neznano kje. — Ista usoda je doletela Stanislava Tavčar, 3 leta starega sina posestnika Rudolfa iz Ivanjega gradu št. 13, obč. Gor,i nsko. Granata ga je poškodovala na desni roki in na glavi. Njegova sestra Rozina ga je 17. t. m. privedla v ljubljansko deželno bolnico. — V Nabrežini je bila dalje ranjena Ana Kov-šea, 19 let stara služkinja uri gostilni- farki Elizi Rossbach, hči železniškega čuvaja Franca. Ranjena je bila v trenutku, ko se ,ie skrila za vrata neke hiše ter ji je granata, težko poškodovala obe nogi. Zdravi se sedaj tucli v ljubljanski deželni bolnici. Umri je Anton Deiles, predsednik c. kr. pomorske vlade v Trstu. Pokojni vitez reda železne krone II. razreda je bil Kra-ševec z velikimi zaslugani za pomorski razvoj Trsta. N. v m. p. — Obvestilo. Vsem pr./teljem in znancem, s katerimi sem bil v osebnem ali pismenem stiku, javim, da se nahajam od 17. t. m. z družino v Zatičini na Dolenjskem, Pošiljam vsem iskrene pozdrave! — Anton Leban, šolski ravnatelj v pok., prej v Komnu na Krasu. Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 18 mesecih Leopoid Prinčič, doma iz Go-renjega Cerovega pri Gorici. Zvonika v Renčah in v Biljah sta podrta. Vode v Trstu je dovolj in je ne bo zmanjkalo, kakor se ie pokazalo prvi dan po obstreljevanju vodovoda. Po vseh ulicah je mrgolelo ljudi, ki so iz vseh mogočih vrtov, dvorišč iid. nosili vodo in vsi so jo dobili dovolj, Seveda preveč tratiti vccle prebivalstvo ne bo smelo. In kar je glavno: Vodo treba rabiti edino le prekuhano, da se ne razpase legar. — Dreher-jeva pivovarna je dala mestu na razpolago veliko število sodov za čiščenje vode. Tatinska služkinja. Gospej Tereziji G rušo vin v Trstu je ukradla odslovljena služkinja 34 letna Julija Piva, pristojna v Lvov, vse dragocenosti v skupni vrednosti 1000 K. Pivo so aretirali, a tatvine še ni priznala. V ljubljansko dežel, bolnico je dne 17. t. m. došla g. Marija Caharija, omožena begunka iz Nabrežine. Čuk Franc iz Gorice, pri 2/ХН. marškomp. pešpolka št. 7, vojni ujetnik v Rusiji, selo Dergači, Inozemski ujezd, gubernija Samara, pri dvorniku Romanu Izmajlovič Lapatin, piše, da se nahaja ž njim mnogo Goričanov, ki nc dobivajo nikakih pisem od doma. Fotograf Hoffmann Eckerl iz Gorice, ki je tudi v Dargačih, išče svojo iz Gorice pobeglo družino in prosi, da mu piše, ker dosedaj nima nikake vesti o njej. Večja tvrdka v Ljubljani sprejme takoj 20 do 30 delavcev, oziroma zidarjev. Natančnejše podatke daje: Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1, Ni kil ujet, marveč je še vedno zdrav v službi domovine — tako poroča o sebi Alfonz Jakolin, Lir. 27,, iz Čepovana na Goriškem. Ranjen je bil na tirolskem bojišču Izidor Hiede iz Št. Florijana pri Gorici. Po uspeli operaciji se mu stanje boljša. Tako naznanja družini Hledetovi in znancem njegov tovariš Jožef Hlede ter vse prisrčno pozdravlja. Cene sadju in zelenjavi v Trstu so določene od 18. do 24. septembra naslednje: Česen 3 K 60 vin. do 4 K kg, pesa 72 vin. kg, zelje 36 vin. kg, korenje 72 vin. kilogram, čebula 80 do 96 vin. kg, smokve 56 vin. kg, melancane 6 do 12 vin. kos, jabolka 64 vin. do 1 K 72 vin. kg, krompir 36 do 44 vin. kg, hruške 88 vin., češp-lje 80 do 88 vin. kg, paradižniki 88 vin. kg, solata 60 do 68 vin. kg, špinača 80 vin. kg, sladka repa 40 do 48 vin. kg. Kruh v Trstu. Po Trstu se je raznesla govorica, da se zmanjša količina za posameznega določenega kruha. To vest sedaj aprovizačna komisija najodločnejše demen-tira ter temeljem lastnih zalog zagotavlja, da ostaneta količina in kakovost neizpre-menjeni. Prodalo se je v Trstu minoli petek 44.871 hlebov po M4 kg, v soboto 46.329, v nedeljo pa 47.142 hlebov. Ogenj v Trstu. 17. i. m. popoldne jo nastal ogenj v ul. Chiozza 55 v Trstu. Takoj prihitela požarna bramba jc ogenj v par urah udušila, dasi je bila težava z vodo, ki so jo morali pripeljati v sodih in se posluževati bližnje kapnice. Škoda znaša 5000 K, ki so pa pokrile z zavaroval- nino. LjiijčiiisKe novice. lj Česar niso videli Ljubljančani že približno 150 let, smo imeli zopet priliko videti na zadnji praznik povišanja Sv. Križa (15. sept.) v tukajšnji cerkvi nemškega viteškega reda, namreč slovesnost, ki se obhaja pri slovesnih redovnih obljubah. Videli smo stare častitljive obrede, ki jih je ustvaril pobožni duh 12, stoletja. Vrhovni predstojnik marijanskega viteškega reda je bil žal kot poveljnik južno-zapadne armade zadržan. Zastopal ga je veliki komptur grof Orsini-Rosenberg, ki jc sprejel v imenu nadvojvode obljube dveh redovnikov. Čeprav se jc morala vsled vojskinili razmer slovesnost zelo omejiti, vendar so vplivali lepi srednjeveški obredi jako vspodbudno na množico, ki jc polnila cerkcv. Obred jc prav nazorno kazal, kar sveti evangelij toliko krat povdarja, da mora človek odmreti sebi in duhu tega sveta, če hoče v redu plodonosno delovati za Boga, sv. Cerkev in za človeštvo. In ako se tudi v sedanjih časih najdejo mladeniči, ki pogumno sledijo klicu sv. evangelija, potem mora to gotovo ganiti navzoče ljudstvo. Tembolj je bilo vspodbudno ker sta delala obljube dva rojaka, Omenimo naj še, da je uglazbil pesmi, ki se od nekdaj rabijo pri tej slovesnosti zaslužni Forster. Izvrstno je pogodil duh, ki veje v teh obredih. lj Umrli so v Ljubljani: Štefan Voros, pešec. — Leopold Hofer, vojaški voznik. — Marija Budal, posestnikova hči, 15 let. — Mohor Figelj, dninar, 60 let. — Vinko Blažič, sin dimnikarskega mojstva, 9 let. — Karel Nardin, bivši posestnik iz Vrtojbe, hiralec, 67 let. — Ivan Blažič, dimnikarski mojster, 41 let. — Leopold Žlebnik, monter, 23 let. — Leopold Balk, pešec. — Peter Johanides, črnovojniški poddesetnik. — Marton Loridon, honvedski narednik. — Josip Šmajdek, mlinar s Toplic, 75 let. — Florijan Hafner, sirota, 1 leto. — Ivan Kop-czuk, poddesetnik. — Fran Kastelic, mesar in posestnik, 35 let. — Mihael Rejc, bivši delavec, hiralec, 74 let. lj Oddaja krušnih, sladkornih in kavinih nakaznic. Nekatere stranke »o se silno razvadile, da ob določenih dnevih ne pridejo po krušne, sladkorne, in kavine nakaznice vsaka k svoji komisiji; marveč jih ob poljubnih dnevih prihaja cele množice na magistrat, tako, da jih je tu češče več kakor pri krušnih komisijah. Vse to se pa godi večinoma iz komoditete, češ mi ne bo treba čakati. No pa zadenejo narobe. Ker je za izdajo nakaznic na magistratu gb drugih dnevih v dotičnem uradu samo ena moč, ki ima poleg tega tudi drug posel, morajo čakati dlje, kakor pa bi čakali pri komisiji. Opozarjajo se pa, da na magistratu ob drugih dnevih nihče več ne bode dobil nakaznic ako faktično ne bode dokazal, da je bil na za to določeni dan odsoten iz Ljubljane, ter da ni imel nikogar, ki bi vzel zanj nakaznice ali pa če ga ni zadržal takrat ref važen izreden slučaj. Občinstvo naj se vendar navadi tudi tukaj na red; kdor pa ostane trdovraten, naj bode pa brez nakaznic. lj Popis masti. Interesovani obrtniki se opozarjajo, da se morajo dne 21. in 22. na magistratu oddati izpolnjene tiskovine o popisu maščobe. Oddajati jih je dopoldne od 8.—12. ure in od 3.—5. ure popoldne v mestni posvetovalnici. Oni gostilničarji, restavra-terji in izkuharji. ki rabijo maščobo le za svoio obrt, dolžnosti naznanila niso obvezani, pač pa oni, ki z njo kupču-jejo. Oddaia kopriv. V sredo dne 20. t. m. se bodo od 8. do 11. dopoldne sprejemale v cerkvi sv. Jožefa nabrane koprive v vojne namene. Dobro posušeno blago se plačuje no 6 K za 100 kg. Kdor ima torej kaj nabranih kopriv, naj jih v navedenem času zanesljivo prinese na določeno mesto. Razne novice. Novi mestni poveljnik na Cetinjn. Namesto dosedanjega cetinjskega poveljnika majorja Verkljana je imenovan za poveljnika na Cetinju stotnik Rudolf K a d e r a v e k. Ediscnova iznajdba, ki bo onemogočila vsako vojno. Amerika hoče ostati tudi v voinem času dobaviteljica senzačnih vesti. Tako nam A.meričani poročajo sedaj o novi Edisonovi iznajdbi, ki se zove »električna vojna«. Krog postojank se postavijo mogočni akumulatorji, ki bodo proizvajali neprekinjen tok izredno visoke napetosti. Potom posebnega aparata, ki je jedro in obenem še neodkrita skrivnost iznajdbe, bo ta tok na daleč okrog izžareval električne tokove, tako da se bo dvigal v zraku neviden električni zid, katerega nihče ne bo mogel premagati, kajti vsakogar, ki se bo približal temu pasu, bo elektrika ubila. Ker se pa danes boj ne vrši več samo na zemlji, marveč tudi visoko pod nebom, je moral Edison misliti seveda tudi na to. V zvezi z gori navedenim sistemom je sestavil aparat, ki bo vsa letala in zrakoplove, ki bi hoteli pre-leteti postojanko, nemudoma prisilil, da se spuste na tla. Tudi to se zgodi s pomočjo elektrike. In sicer gre za top, ki meče električne strele v veliko višino, onemogoči nadaljno delovanje motorjev ter prisili letalca, da se brezpogojno spusti na tla. Edison hoče svojo iznajdbo porabiti šele po zvršetku svetovne vojne, in sicer jo bo dal na razpolago edinole Združenim državam. Odlovania. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik 87. pp. Baloh Ivan; tit. čet^\rdja 97. pp. Marega Ivan; saperji 3. sap. baona Fabjan ivanl Grdin Andrej, Škerbis Simon Hrovat Josip in Ger-mek Rudolf; četovodja 4. trd. top. baona Gole Valentin. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil poročnik 4. dom. pp, Jurij Šumnik. — Najvišje pohvalno priznanje jc dobil poročnik 27. dom. pp. dr. iur, Tcobald Rohracher. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila infanterist 27. dom. pp. Kimovec Franc in desetnik 27. črnovoj. okr. pov. Mestnik Anton. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrsto so dobili: narednik 4. dom. pp. Rabič Lovrenc. pridcl;cn 157. črnovoj. baonu; narednik Levnrt Alojzij, četovodja Berdnik Anton in P6schl Franc in desetnik Catar Jakoh, vsi pri 26. dom. pp.; četovodja 27. dom. pp. Pohlin Maks; desetnk Bergant Anton, tit. desetnik Hal-bedl Alojzij, poddesetnik Kozamurnik Karel, in-fanterisli Nardin Anton, Votrubcc Franc, Kropar Andrej, Lubiana Mihael, Picinič Štefan, Sosič Martin, Tolstovernik Alojzij, Drnovščik Ant. in Pichier Ivan, vsi pri 3. dom. pp.; poddesetnik 27. dom. pp. Bartel Franc; štabni stražmojster jezdeče dalmatinske deželne strelske divizije Verhovšek Franc; desetnik 27. črnovoj. okr. pov. Mestnik Anton; praporščak Jurkovič Alojzij in kadet Fransin Albert, oba pri 5. dom. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila infanterist 26. dom. pp. Muršič Franc in infanterist 26. črnovojniškega okrajnega povelj. Lončarič Vinko. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil častniški sluga 26. črnovoj. pp. Novak Anton, pri mobilni konjski bolnišnici št. 2. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste je dobil nadporočnik 27. dom. pp. Josip Trattinick. — Navišje pohvalno priznanje so dobili: črnovoj. nadporočnik 26. črnovoj. pp. dr. iur. Avgust Rozina, poročnik 26. dom. pp. Ivan Mrak, pri 2. dež. strel, p., in nadporočnik Gvidon Sinigoj. Odlikovanja pri 27. črnovojniškem pešpolku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik Kovačič Henrik, poddesetnik Martizza Nazarij, infanteristi Bernobič Ivan, Bubnič Franc, Miloš Matej, Simčič Ivan in Sferko Josip, vsi od 5. dom. pp. prideljeni 27. črnovoj. pp. — Nadalje so dobili isto odlikovanje infanteristi: Welter Kari, Bcne-detti Gregorii, Frciberger Ivan, Wcri;cr Ivan, Nov-šak Jožef, Decolle Alojzij, Lackner Peter, Dular Anton, Ahlin Anton, Barbič Mihael, Arh Ivan, Budič Martin, Cesar Ivan, Decolle Alojzij, Golob Konrad, Gradišar Avgust, Juvan Franc, Loverčič Anton, Puc Leo, Franko Ivan, Pire Ivan, Jordan Franc, Kos Jožef, Schulleitncr Jožef, Ruff Karel, Cerar Franc, Vesel Ivan, Ovniček Franc, Kurent Franc, Jereb Franc, Čekada Alojzij, Čadež Franc, Zupančič Ignacij, Čadež Franc, Zupančič Ignacij, Golja Franc (I.), Hochhold Anton, Valantič Mih,, Ponikvar Franc, Lagoja Štefan, Fornazarič Jeler, Brodnik Ignacij. Andolšek Franc, Bizjak Andrej, Borjančič Martin. Brummat Anton, Cerar Jožef, Cimmermančič Ivan, Cvclbar Ivan, Florjančič Jak., Godec Franc, Hrovat Ivan. Kaltenekar Franc, Lackner Ignacij, Medved Franc, Monll Ivan, Mon-tena Josip, Pance Anton, Bregar Ivan, Zamik Valentin, Zadnikar Ivan, NVittrcich Peter, Urh Franc, Stupar Ivan, Skul| Matija, Petch .Matija, Pavlič Anton, Galič Ivan. Dolšak Josip, Dovšak Ivan, Koščak Franc, Miklič Franc. Maljevac Josip, Žnidaršič Marko, Bec Alojzij, Škoflanc Ivan, Salmič Anton, Tersclič Mihael. Ajstcr Josip, Marinčič Fr., Mramor Jožef, Kranjc Lovrenc, Kranjc Jakob, Pir-kovič Ivan, Trobitsch Franc, Muhič Franc, Vegel Andrej, Kvartuh Mihael, Habe Martin. Izda Fr., Pogačar Franc, Žarn Jožef, Benčina Jožef, Stcpec Franc. Cerar Jožef. Lunder Jožef, Berlič Ivan, Pirih Matevž, Košmerlj Ivan, Nadler Juri, Debelak Ivan, Pavlin Jožef, Lukan Andreas, Prašnikar Ivan, Ku-strin Valentin, Bremsak Ivan, Drnozg Ivan, Kastelic Ignacij. Zbačnik Jožef, Bambič Alojzij, Si-molnikar Pavel. Škulj Anton. Sermančič Anton, Lechner Franc (I.), Šare Ivan, Habjan Jurij, Gačnik Ignacij, Blatnik Anton, Blatnik Franc, Barbič Fr„ Dobravec Ivan, Mihevc Franc, Skoda Anton, Za-gorc Jernej, Škerl Franc, Steiner Ivan, Štrukelj Fr„ Užmah Mihael, Savinšek Ivan, Krevs Anton, Vovk Franc, Reitinger Ivan. Gorjanc Bernhard, Gačnik Ivan, Tomšič Ivan, Franzot Natalis, Florijančič Jožef, Fele Franc, Colarič Franc, Poljanec Franc, Budič Martin, Brečko Franc, Kostanievšek Ivan, Necimer Franc, Glad Anton, Javornik Jožef, Ja-kofčič Mihael, Kocjančič Alozij, Levstik Franc, Mohorčič Jožef, Mrak Justin, Medic Ivan, Nose Anton, Potokar Jožef, Paduani Anton, Žibert Fr„ Horak Jakob, Rošer Rudolf, Bajec Andreas, Ja-kofčič Jurij, Šolar Jožef, Poznič Franc, Rugelj Jožef, Blagovič Jakob, Bobnič Franc, Kocijan Ivan, Kukmann Franc, Tratar Ivan, Kajin Jurij, Kasič Ivan, Babič Andrej, Staiešinič Niko, Gorišck Iv., Krapušek Jakob, Plavčak Jernej, Lončarič Ivan, Šurla Ivan, Goreč Ivan, Pečar Ivan, Marjetič Ivan, Novak Franc, Sečnik Jakob, Malavašič Anton, Strupi Peter, Klančnik Ivan, Podgornik Štefan, Mrčun Jožef, Šorli Jakob, Zer.ko Franc, Vouk Jožef, Kolenc Franc, Kregar Jožef (I.), Gorše Edvard, Zaveržin Martin, Gorše Ivan, Stefančič Ivan, Petek Ivan, Jerman Franc, Muhič Ivan, Čermelj Anton, Klinec Ivan, Hrovat Jožef, Pezdirec Jožef, Brence-Petrovčič Franc, Corazza Luigi, Cencelj Ivan, Dolenc Franc, Gazvoda Jožef, Gcrc Franc. Humar Jožef, Zorka Jožef, Stanič Anton, Trevisan Jakob Anton, Smolič Jakob, Sašek Franc, Pctejan Karel, Reven Anton, Matko Gašper, Malnarič Martin, Krašovec Matija, Kocijančič Ivan, Bressan Anton, Beličič Anton, Beltrame Ivan, Bandelj Andrej, Do-linar Ivan, Lemonc Ivan, Klemenčič Ivan, Lazar Kašper, Jakič Jožef, Trpin Jožef, Volk Štefan, Stergar Andrej, Vidmar Anton, Nardin Ivan, Os-wald Anton, Mlinar Ivan, Turšič Mihael, Novak Franc, Zaje Rafael, Šuštar Ivan in Lovko Franc. poštenih staršev z dve in tričetrtletno prakso želi vstopiti v kako trgovino z mešanim blagom. Najrajši kje na deželi. Cenjene ponudbe pod „Moč" 2191 na upravo Slovenca. išče mesta pri kaki boljši rodbini, najraje tu v Ljubljani. Nastop 15. oktobra.--Ponudbo pod šifro "DOBRA KUHARICA" 24/336. 2198 sc ceno proda: R ožnadolina 2-7 cesta IV. pri Ljubljani. nagradezapreskrbo nemeblovanega sta-novanjaobstoječega $ iz 2 do 3 sob s pri-tiklino, do 1. novembra. Ponudbe pod F. L. na upravo lista. 2210 Iščejo se za žago blizu Sarajeva (Bosna) ~ ■ V ®S5 ! vljudno naznanja, da uradu,je njegov za časa vojno postavljeni substitut g. Anton švigelj, odvetnik v Ljubljani, v odvetniški pisarni v Radovljici v hiši Posojilnice v Radovljici vsak čel tek ob navadnih uradnih urah. 2203 KR (tepke) zb. kufoanfe množino Vsi ns)u£benci pri žagi so Slovane!. Natančneje obvestila daja Pilana Ozren v Srednjem pri Sarajevu, 2214 nove in stare e£||pg vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko, Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. f raisie oreče vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupuje po najvišjih dnevnih cenah Veležganjarna sadja MU3LJANA. Ш1 Vam plačam, nko Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s koreuino, brez bolečin ne odpravi |Mfa-Baisam. I K 1-50, 3 lončki K i— 6 lončkovKS-50, 6 lončkov & 5-50. Stotine zabvnlnic in pri/nalnic. Potenje nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K 1'50, jo škatlje K 3-50. Кетепу Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12 844 Odrsko. Glasovirje, pianine, Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. t. d. S. KMETETZ Ljubljana Kolodvorska ul. 26. мвгажввевжввнагагошз Brez vsakega posebnega obvestila. Antonija Biažič, roj. Mravlja naznanja v imenu svojih nedoraslih otrok Ivana in Edvarda vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj nadvse ljubljeni soprog, ozir. skrbni oče, gospod luan Blažič dimnikarski mojster kateri je danes ob 2. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, previden z zadnjimi tolažili mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 20. septembra ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta St. 49. Bodi mu blag spomin! LJUBLJANA, 19. septembra 1916. B [1 Ш Vinogradniško posestvo Slap p.Vipavi B 8 S i S 11 ц s travniki vred, krog 71 oralov obsegajoče, s slovitimi vinogradi, sadovnjaki, grajščino itd., se s 1. oktobrom daje v najem za dobo 10 let najemniku z najmanj 20.000 K. — — Ponudniki naj se obrnejo na Oskrtmišlvo graščine vRiEenbergu na Goriškem in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. 2213 ■ ■ H и B \m и!Ш0нни00 шшш ншзн s liiiia B Ivan Gričar Šelenbargova ulica št. 3. Zaloga zgotovljenih oblek za gospode in dečke 2158