PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevu ^
TRST
Ul. Mon' cehi 6 - PP 559 Tel. (04(f;T764832 (4 linije) Tlx 4602710. 1
GORICA
Drevored M maggio 1 Tel. (048T;'B3382 - 85723
ČEDAD A
Stretto DeMubeis 20 Tel. (0432) 31190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 285 (12.610)
Trst, sreda, 3.
I6 •
Ministra za šolstvo zagovarja vsa vladna večina
V polemiki s podi
V poslanski zbornici razprava De Mita o nezaupnici ministrici Falcucci reprezei
Vprašanje verouka le konica problemov, ki tarejo šolstvo
RIM — V petstrankarski kc prepir na dnevnem redu. Kr«
SANDOR TENCE
RIM — Ministrica za šolstvo Franca Falcucci res nima miru. Pred meseci je bila v vrtincu polemik zaradi spornega vprašanja glede verouka na šolah, ki ostaja nerešeno in še danes povzroča hude težave dijakom, ki se niso opredelili za ta predmet. Parlament je nato kar dvakrat zaporedoma zavrnil njen proračun, sedaj pa je spet na zatožni klopi enostavno zaradi nesposobnosti pri vodenju tako pomembnega in delikatnega resorja. Nezaupnico Falcuccijevi so predložili poslanci neodvisne levice, KPI, proletarske demokracije in radikalne stranke, njeno obrambo pa so hočeš nočeš prevzeli poslanci vladne koalicije, čeprav je vsem znano, da ministrica ne uživa pretiranih simpatij niti v teh krogih. Prodor nezaupnice, ki jo predlaga levičarska opozicija, bi povzročil takojšnjo vladno krizo, ki pa je v tem trenutku znotraj petstrankarske večine baje nihče ne želi.
Krščanska demokracija je že pred dnevi dala vedeti, da bo do konca branila svojo ministrico in hkrati opozorila zaveznike, da ni več pripravljena sprejemati kritik in polemičnih puščic proti odgovornemu za šolstvo. Sama Falcuc-cijeva pa je osebno zahtevala in dosegla od Craxija, da je bil včeraj in bo danes navzoč v parlamentu ter da bo sklenil razpravo, tudi zato, da bo tako demantiral napade in kritike socialistične stranke na njen račun. Da je odgovorna za javno šolstvo nepriljubljena med vladno večino in tudi med samo KD pa že jasno priča dejstvo, da so včerajšnji debati, poleg ministrskega predsednika in nekaterih ministrov, sledili skoraj izključno samo podpisniki nezaupnice, medtem ko so bile klopi večinskih strank skoraj popolnoma prazne.
Podpisniki zahteve po odstopu Falcuccijeve očitajo ministrici, da je v marsičem odgovorna za slabosti, ki pestijo šolo in tudi splošno izobraževalno kolesje v državi. Vprašanje verouka je samo konica velikega ledenika, pravijo po-
budniki nezaupnice, medtem ko težave šolskega sistema izvirajo tudi iz pasivnosti in površnosti šolske vladne politike, za katero ni seveda odgovorna le predstavnica KD, ampak vse koalicijske sile. Med dijaki, starši in učnim osebjem se širita nezadovoljstvo ter v zadnjem času tudi nezaupanje v to šolo, ki je iz dneva v dan vse bolj osamljena od velikih družbenih, gospodarskih in kulturnih procesov. Craxijeva vlada, podčrtujejo predvsem komunisti, ni izvedla niti ene od pomembnih programskih obveznosti na šolskem področju, tudi zato, ker je stalno kolebala med klerikalnimi pristopi, ki si utirajo pot v določenih krogih KD ter med svobodnjaškimi težnjami, za katere se od časa do časa ogrevajo socialisti. Za dobrobit italijanske šole, zaključuje levičarska opozicija, je zato najboljše, da se ministrica dokončno umakne s političnega prizorišča.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
med zavezniškimi strankami, samih strankah, še zlasti v K,^. i^jen podtajnik Scotti pravi, da bi lahko Craxi pod določenimi pogoji ostal v Palači Chigi do konca zakonodajne dobe, De Mita pa, da ne: »Demokristjani sklenjene sporazume spoštujejo in za nas je še zmeraj veljaven julijski dogovor. Ko bi pa hoteli ta dogovor spremeniti, bi morali razbiti zavezništvo in če bi kdo to rad, potem naj to pove. Prepogosto se pozablja demokratično pravilo o legitimnosti reprezentativnosti na politični ravni. Mi smo sprejeli načelo, da lahko vodi ko-
785 milijard za pomorske družbe
RIM — Razvojni načrt javnega pomorskega sektorja je od včeraj državni zakon. Poslanska zbornica je namreč sinoči z glasovi vladnih strank ter ob vzdržanju komunistov in misov-cev dokončno odobrila odlok, ki odpira nove stvarne perspektive za razvoj javnih pomorskih družb ter istočasno za korenito reiormo te nekoč nosilne gospodarske panoge v državi. Načrt zadeva v prvi vrsti bodočnost državne pomorske družbe Finmare in plovnih družb, ki so njen sestavni del. Zakonski odlok namenja 785 milijard lir naložb za Tržaški Lloyd, za
beneško »Adriatica navigazioni« in za genovsko družbo »Italia«, v drugi lazi pa bo teh investicij deležna tudi družba »Tirrenia«. Spričo korenite preobrazbe teh družb bo plovni sektor v kratkem zapustilo približno tisoč uslužbencev, ki jih bo država predčasno upokojila.
Odobritev tega pomembnega zakona je bila do zadnjega trenutka v dvomu, zaradi nekaterih nesoglasij v petstrankarski večini, ki so jih zavezniki premostili šele po posegu ministra za trgovinsko mornarico Degana. (st)
' n in republikanci
1 naglasa I >st KD
!w*
rO
'X ledemokristjan, ne more-šati z Visentinijevo tezo, ilicija zapira demokristjanom pot do vladnega krmila, saj to zveni kot poskus, da se tudi pri nas pripravijo pogoji, ki so botrovali ustanovitvi četrte francoske republike.«
Scottiju pa ne nasprotuje le De Mita. Zaradi njegovega »neopreznega« intervjuja za II Messaggero so ga napadli tudi Bodrato in Martinazzoli z leve ter Andreotti in Donat Cattin z desne, tako da je moral izjaviti tisku, da so bila njegova razglabljanja »odvisna od političnega premlevanja drugih (Spadolinija, Visentinija in socialistov, op. ur.) in ne demokristjanov«. Zato naj bi njegove besede sploh ne bile v nasprotju z uradnim stališčem KD.
Tajnik PSDI Nicolazzi pa obtožuje Spadolinija, da se je kandidiral za posrednika: »Najprej seje razdor, potem pa hoče v njem posredovati.« Drugače mislijo socialisti. Craxijevec Lagorio meni, da se je treba spopasti s problemi in pustiti emfazo, s čimer kritizira KD. Komunist Mussi piše v današnjem ITJnita, da veleva razum ob takšni krizi iskanje novih političnih in programskih rešitev, ne jra kreganje, in dodaja, da je problem notranje demokracije vse bolj žgoč.
G. R.
Procesi proti mafiji vedno težji
Odstopil predsednik maksiprocesa v Mesini
MESINA — V maksiprocesu proti mafijskim družinam mesinskega območja se je nekaj zataknilo. Predsednik sodišča Domenico Cucchiara, ki so ga predvčerajšnjim ostro kontestirali zagovorniki, je včeraj v pol prazni sodni dvorani prebral lakonično sporočilo, da namerava odstopiti. V dvorani ni bilo odvetnikov, ki so se iz protesta odrekli včerajšnjemu zasedanju.
Celotno afero Cucchiara naj bi sprožila reakcija skesane kamoristke, že obsojene zaradi umora Francesce Pri-vitera, ki je na procesu nadrla odvetnika Luigija Autruja Ryola, ko jo je ta imenoval za »morilko, ki ne. popusti iz moralnih ali sentimentalnih razlogov«. Priveterova je nato Ryolu osorno od-
govorila: »Za svoje umore skrbim sama, vi skrbite za vaše.« Odvetnikom se je kajpak zdelo za malo, da sodišče dopušča obtožencem toliko prostosti, ne da bi jih vsaj opomnili. Ryolo in nekaj drugih odvetnikov je na licu mesta zapustilo sodno dvorano, da bi izrazilo svoje nezadovoljstvo nad predsednikom mesinskega sodišča, ki ni, po njihovem mnenju, kos tako zahtevni nalogi.
Mesinski odvetniki so vsekakor sklicali za soh.oto izredno skupščino kategorije, na kateri bodo razpravljali tudi o Cucchiarovi odločitvi, da zapusti vodstvo maksiprocesa. Do sobotne skupščine bodo mesinski odvetniki nadaljevali s protestno akcijo in dezertirali proces.
Davčno breme nespremenjeno
RIM Finančni minister Visentini je demantiral vest, ki se je pojavila v tisku po zasedanju treh generalnih tajnikov sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UlL da bomo v letu 1987 deležni davčnih olajšav. Minister Visentini je namreč izjavil da država nima v načrtu, da bi v letu 1987 kakorkoli vračala davkoplačevalcem denarja, ki ga je v letošnjem letu pridobila s tako imenovanim »davčnim grabežem«. Za povratek fiscal-draga bomo morali torej počakati vsaj do leta 1988.	.	.	, J
To je že drugič, kar minister Visentini obljublja povratek »davčnega grabe-ža« (gre za približno 1.400 milijard lir) in nato, ob koncu leta, sporoči predstavnikom sindikalnih organizacij, da povračila ne bo.
Novi hudi incidenti v Indiji zaradi sikhovskega vprašanja
Policaji so te dni v New Delhiju imeli polne roke dela	(Telefoto AP)
NEW DELHI — Opozicija je oklicala včeraj v New Delhiju in drugih indijskih mestih splošno stavko proti zadržanju zvezne in pandžabske vlade do spora med hindujsko in sikhovsko skupnostjo. V New Delhiju avtobusi niso vozili, trgovine so bile zaprte, demonstranti pa so zažigali avtomobile, prodajalne in stanovanja Sikhov. Policija je nastopila s solzivci, vojska pa je v stanju pripravljenosti.
Zadeva je šla tudi v parlament in opozicija je zahtevala odstop notranjega ministra Bute Singha. Napetost se je še povečala zaradi vesti, da sta prišla v New Delhi znana sikhovska terorista {eden naj bi bil Jinda, ki ga krivijo umora generala Vajdje).
V Pandžabu, kjer je ravno tako bila splošna stavka, so odstavili dva ministra in aretirali bivšega premiera Pra-kaša Singha Badala, ki sodi med voditelje skrajnega disidentskega krila stranke Sikhov Akali Dal, njegovega somišljenika Gurcharana Singha Toh-ra in 25 domnevnih članov terorističnih skupin. Te so danes umorile še 11 hindujcev po nedeljskem pokolu 24 potnikov avtobusa, ki si ga pripisuje sikhovska »Khaista Liberation Force«.
Prepoved prodaje orožja Siriji
RIM — Italija bo z ministrskim dekretom prepovedala izvoz orožja v Sirijo. S podobnim dekretom je prepovedala izvoz orožja tudi v Libijo. Sklep so sprejeli na seji medministrskega odbora za informacije in varnost, predsedoval pa mu je predsednik vlade Craxi. Sestanka so se udeležili še podpredsednik ministrskega sveta Forlani, zunanji minister Andreotti, notranji minister Scalfaro, obrambni minister Spadolini, ministra za pravosodstvo Rognoni in za industrijo Zanone. Sodelovala sta tudi ministra Formica in Romita. Medministrski sklep bo postal polnomočen z odobritvijo ministrskega sveta, ki se bo sestal v četrtek.
S tem korakom se Italija prilagaja politiki Evropske gospodarske skupnosti, s tem pa ne spreminja svoje globalne politike do terorizma. Poleg tega ostajajo v veljavi omejitve do držav, udeleženih v zalivski vojni. Glede Južne Afrike ostaja po izjavah Spadolinija v veljavi prepoved, ki so jo sprejeli Združeni narodi.
»Na včerajšnji seji,« je še izjavil Spadolini, »smo dosegli soglasje o predlogu, ki ga je prejšnjo sredo pripravil vladni svet; na njem smo odstranili tudi razloge za nove polemike v okviru večine.«
O osnutku zakona glede prodaje orožja, ki je v razpravi v poslanski zbornici, je medministrski odbor za informacije in varnost mnenja, da bi vladno besedilo, ki ga je s pomočjo parlamenta sestavil poseben ožji odbor, čim-prej odobrili. Minister Spadolini je s tem v zvezi izjavil, da obstajajo pomanjkjivosti v sedanji ureditvi, ki jih je potrebno z zakoni odpraviti. S tem namenom je vlada že pred enim letom in pol predložila ukrep, ki ga bodo še spopolnili.
Glede pisanja časnikov o nepopolnem poročanju o prodaji orožja Iranu (gre za poročilo odtajnika Amata v poslanski zbornici) je padolini rekel, da je Amato o tem vprašanju že poslal pismo Europeu. »Amato bo odgovoril v imenu vlade,« je rekel Spadolini, »ker gre za določene uprave, ne bi hotel biti predsednik vlade v senci.«
Carlucci zamenjal adm. Poindextera
NEW YORK — V ZDA so imenovali Poindex-terovega naslednika. Na ključno mesto sveta za državno varnost so postavili 56-letnega Italoame-ričana Franka Carluccija, ki je znan po tem, da se zna spretno kretati tako v demokratski kot republikanski administraciji. Carlucci je bil v svoji dolgi karieri funkcionar ameriških ambasad v Tanzaniji, Južni Afriki in Braziliji, predsednik Richard Nixon mu je poveril mesto podtajnika ministrstva za zdravstvo, Gerald Ford pa ga je osebno imenoval za veleposlanika na Portugalskem.
Bil je tudi poddirektor ameriške tajne službe CIA, ko je v Beli hiši sedel Jimmy Carter, v prvi mandatni dobi predsednika Reagana pa je po-stalpodtajnik ministrstva za obrambo. Carlucci se je nato odpovedal ministrstvu za obrambo in se posvetil izključno interesom svojega zasebnega podjetja International Planning Analysis Center.
Vse kaže, da gre pripisati njegov povratek k Beli hiši vztrajnosti bivšega sodelavca Weinber-gerja, ki je prevzel Carluccijevo poddirektorsko službo v uradu za bilanco Bele hiše. Weinberger-ju naj bi uspelo premostiti skepso konservativnega krila kongresa.
Frank Carlucci
Zaskrbljenost med republikanci, ki jim grozi polom na volitvah
Ogorčenje v ZDA zaradi Irangata raste popularnost predsednika Reagana pa pada
NEW YORK — Kot kažejo najnovejše ankete o razpoloženju javnega mnenja, ki sta jih pripravila The New York Times in TV mreža CBS, je popularnost ameriškega predsednika Reagana v zadnjih dneh padla na najnižjo raven doslej (iz 67 na 46 odstotkov), 58 odstotkov vprašanih Američanov pa sodi, »da je sedanja kriza prav tako resna, kot je bila afera VVatergate«. Kljub temu 59 odstotkov vprašanih še vedno meni, da ima predsednik večjo osebno integriteto kot večina drugih oseb v javnem življenju.
Kljub temu da vodilni ameriški politiki neprestano opozarjajo na nevarnost prehitrih sklepov, je Washington zajela podobna atmosfera, kot med wa-tergatsko afero, ki je odnesla bivšega predsednika Richarda Nixona.
Predsednik Reagan je včeraj takoj po povratku s počitnic v Kaliforniji tako imenovano predsedniško komisijo, ki jo vodi bivši senator John Tower, v njem pa sta še bivši državni sekretar demokrat Ed-mund Muskie in bivši svetovalec za nacionalno varnost Brent Scowcroft, uradno pooblastil, »da razišče delovanje sveta za nacionalno varnost in pride na dan z vsemi dejstvi«.
V zadnjih dneh je namreč večina vodilnih članov kongresa obeh strank od predsednika zahtevala imenovanje posebne neodvisne preiskovalne komisije, ki bo pod nadzorstvom kongresa. Podobno komisijo so ustanovili tudi v času razčiščevanja afere VVatergate. Ustanovitev takšne neodvisne komisije bi preprečila, da omenjeno afero ne bi vzporedno raziskovalo najmanj ducat različnih organov. Trenutno na primer poteka zasebna preiskava, ki jo vodi sekretar za pravosodje Edwin Meese, z delom je začela tako imenovana predsedniška komisija, včeraj pa so o nezakoniti prodaji orožja Iranu in finansiranju antisandinističnih sil Nikaragve, začeli razpravljati
tudi v 12 kongresnih odborih, ni pa izključena tudi posebna seja kongresa.
Včeraj sta na zaprti seji senatnega odbora za nadzorovanje obveščevalne dejavnosti pričala tudi bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Robert McFarlane in član sveta za nacionalno varnost podpolkovnik Oliver North. Pričanje bivšega Reaganovega svetovalca za nacionalno varnost, ki je bil letos dvakrat na tajnem obisku v Teheranu, je po izjavah nekaterih neimenovanih senatorjev potrdilo domneve, da so bili o ilegalnem finansiranju antisandinističnih sil obveščeni najvišji funkcionarji Reaganove administracije. Podpolkovnik Oliver North, ki je po izjavi sekretarja za pravosodje Edwina Mee-sa, edini vedel za celotno operacijo, pa je včeraj odklonil pričanje pred senatnim odborom za obveščevalno dejavnost. Peti amandma ameriške ustave, namreč obtoženim osebam dovoljuje, da odklonijo takšne izjave, če ocenijo, da jim v sodnem postopku lahko škodijo. V intervjuju za najnovejšo izdajo revije Time, je predsednik Reagan o podpolkovniku Northu govoril kot o »pravem ameriškem heroju«.
Po pisanju dela ameriškega tiska dobiček od prodanega orožja Iranu, po uradnih ocenah naj bi šlo za 10 do 30 milijonov dolarjev, ni bil nakazan samo antisandinističnim silam ampak tudi separatističnemu gibanju UNITA v Angoli ter mudjahedinom v Afganistanu. Voditelji antisandinističnih sil Nikaragve, ki imajo svoj sedež v Miamiju na Floridi, so včeraj izrazili bojazen, »da bo odkritje omenjene afere zadalo doslej najtežji udarec njihovemu gibanju«. Nekateri vplivni člani kongresa namreč izjavljajo, da bodo januarja, ko se bo sestal novi kongres, predlagali takojšnjo ukinitev vse ameriške pomoči antisandinističnim silam v Nikaragvi.
Zarotniško vzdušje, ki vlada te dni v Washingto-nu so včeraj zaostrila tudi poročila, da so neznanci iz
prostorov tako imenovane komisije za proučevanje odnosov med ZDA in srednjeameriškimi državami, ukradli dokumente o tajnem ameriškem finansiranju antisandinističnih sil v Nikaragvi. Omenjena organizacija nasprotuje politiki Reaganove administracije v Srednji Ameriki in pripravlja obsežno študijo o tajnem finansiranju antisandinističnih sil.
Včeraj se je sestalo tudi vodstvo republikanske stranke in razpravljalo o tem, kako odpraviti še druge člane Reaganove administracije, vpletene v afero, ki utegne ogroziti tudi izglede republikanskih kandidatov na predsedniških volitvah čez dve leti. Del vodstva stranke zahteva od predsednika, da sprejme »energične ukrepe za dokončno razjasnitev omenjene afere in pride na dan z vsemi dejstvi«.
V zadnjem tednu dni se je predsednik Reagan po telefonu že dvakrat posvetoval tudi z bivšim predsednikom Richardom Nixonom o tem, kako naj prepreči stopnjevanje omenjene afere, ki ima potencialne lastnosti »novega VVatergata«. Po zadnjih anketah javnega mnenja na primer kar 53 odstotkov vprašanih Američanov meni, da je Reagan od vsega začetka vedel za tajno finansiranje antisandinističnih sil, kar 65 odstotkov vprašanih pa sodi, da je bil v to akcijo neposredno vpleten njegov šef kabineta, Do-nald Regan.
Včeraj je federalno sodišče v Alexandrii po razpravi, ki je trajala več let, dovolilo objavo 1,5 milijona dokumentov iz časa Nixonovega predsedništva. Bivši predsednik Nixon in nekateri njegovi bivši sodelavci so namreč nasprotovali njihovi objavi. Ameriški nacionalni arhiv hrani približno 40 milijonov dokumentov, ki so se nabrali v Nixonovem predsed-ništvu. Večina tako imenovanih »watergatskih dokumentov« je še vedno nedostopna javnosti, čeprav bi bila po mnenju zgodovinarjev s stališča sedanjih dogodkov, najbolj koristna prav objava teh dokumentov.
UROŠ LIPUŠČEK
Ameriški obrambni minister VVeinberger (levo) se mudi na dvodnevnem obisku v Parizu, kjer bo s svojim francoskim kolegom Giraudom govoril o vprašanjih skupne obrambe	(Telefoto AP)
Odposlanec Gorbačova Suslov pri Andreottiju in v Vatikanu
RIM — Politični opazovalci so zaman napenjali čutila, da bi ugotovili, če je posebni odposlanec Gorbačova, veleposlanik Suslov, včeraj v Rimu pripravljal Gorbačov obisk v Italiji, kamor ga je povabil predsednik Craxi, in papežev v SZ. Suslov sam je izjavil, da sodi izmenjava pogledov z Italijo (obiskal je Andreottija) v ustaljeno prakso, Vatikan pa je obiskal zato, ker papež podpira politiko miru.
Dejansko informacijo o smislu svojega prihoda v Italijo je dal na tiskovni konferenci sam Suslov, ko je govoril o stališču SZ do vojne zvezd. »Ameriški načrt o strateški obrambi lahko Moskvo in Washington pripelje le k skupnemu mirnemu osvajanju vesolja, ne pa k vojnam v vesolju,« je izjavil Suslov. »Prepričani smo, da bi vse tiste tehnološke prednosti, ki jih napovedujejo pristaši strateške obrambe, na laž-
ji in boljši način dosegli z miroljubnim raziskovanjem vesolja.« Suslov je nadalje izjavil, da razloge za sovjetsko zaskrbljenost zaradi ameriškega stališča o strateški obrambi potrjuje tudi zadnja ameriška odločitev, da premosti omejitve SALT II, edinega sporazuma, ki je preprečil tekmo v izdelovanju napadalnega orožja.
Gorbačov odposlanec je nato izjavil, da zadnja kriza v ZDA zaradi prodaje orožja Iranu ne bo vplivala na bodoči potek pogajanja med velesilama. V Ženevi obravnavana vprašanja so po sodbi Suslova tako pomembna, da pogovora o njih ne more zavreti noben dogodek: »Reagan je predsednik, ki ga je izvolilo ameriško ljudstvo,« je rekel. »Z njim se pogajamo, in dokler bo sedel na predsedniškem stolu, toliko časa se naše obnašanje v pogajanjih z ameriško upravo ne bo spremenilo.«
Pred premiero v Celovcu
CELOVEC — Pred nedeljsko predstavo »Velikega briljantnega valčka«, ki jo bo na oder celovškega Mestnega gledališča pripeljala Krščanska kulturna zveza, sta se včeraj avtor dramskega besedila Drago Jančar in direktor ter umetniški vodja Drame SNG Igor Lampret v prostorih Krščanske kulturne zveze v Celovcu pogovarjala najprej z novinarji in potem še v Zvezni gimnaziji za Slovence z dijaki 7. in 8. razredov.
Tiskovna konferenca, na kateri je sodeloval tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, je bila neverjetno dobro obiskana, prišli so novinarji vseh koroških medijev in pokazali veliko zanimanje tako za ansambel ljubljanske Drame, kot za Jančarjevo zamisel, nadaljevati — kot je bilo med drugim rečeno — tematiko, ki je v evropskem modernem teatru v zadnjem času izjemno prisotna, namreč prikaz »mikrokozmosa nekaterih ljudi«, ki bi radi postali »tisto, kar niso«. Jančar, ki je nenadoma v avstrijskem gledališko-filmskem prostoru zelo prisoten (poleg »Heretika«, ki mu je prispeval scenarij, in ki bo kmalu na sporedu ORF, so v lanskem decembru v Gradcu uprizorili »Veliki briljantni valček« v izvedbi Mariborskega gledališča in s simultanim prevodom), bo naslednji mesec v dunajskem mesečniku »Wiener joumal« izšla tudi njegova novela »Ogenj« o mladem Trubarju na Dunaju.
Krščanska kulturna zveza že štiriindvajseto leto zapored okoli osmega decembra organizira obisk kakšnega od slovenskih gledališč na odru Mestnega gledališča v Celovcu za občinstvo, ki pride »na igro« (kot tukaj tako lepo po domače rečejo) iz Ziljske doline, Roža in Podjune. Na tiskovni konferenci danes sta sodelovala tudi pred-sednik in tajnik KKZ dr. Janko Žerzer in Nuzej Tolmajer, ki sta nemško govorečim novinarjem zelo slikovito opisala to lepo vsakoletno navado te kulturne organizacije koroških Slovencev.
Dijaki zadnjih dveh letnikov slovenske gimnazije pa so zlasti Jančarja dobesedno zasuli s prisrčnimi vprašanji o njegovem literarnem snovanju, kako piše in kdaj piše, kdaj je to začel početi in kakšne vzore pri tem uporablja. Ko so mu potožili, da sodobne slovenske literature po urah slovenske književnosti skorajda ni, jim je Jančar povedal, da bo najbolj nesrečen tedaj, ko se bo pojavil v kakšnem šolskem učbeniku.
V nedeljo popoldne (tedaj imajo vsi, tudi kmetje, ki obdelujejo zemljo čas), bo »Stadttheater« v Celovcu ponovno poln slovenske besede, slovenskega navdušenja in koroško-slovenskega aplavza.
BARBARA GORIČAR
Rop z ugrabitvijo v francoskem Perpignam
Po spodletelem napadu na banko so se vdali
Zunanji minister ČSSR v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani je včeraj sprejel zunanjega ministra ČSSR Bohusla-va Chnoupeka, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji. V pogovoru sta izrekla zadovoljstvo nad uspešnim razvojem stikov, ki se nenehno krepijo v duhu tradicionalnega prijateljstva med narodi obeh držav ob spoštovanju posebnosti položaja SFRJ in ČSSR.
Podčrtala sta željo za nadaljnjo poglobitev delovanja na vseh področjih, še zlasti na gospodarskem, in poudarila pomen tega sodelovanja za celovite odnose med državama. Hasani in Chnoupek sta obravnavala tudi nekatere zunanjepolitične dejavnosti obeh držav in poudarila pomen in vlogo gibanja neuvrščenih in vseh drugih miroljubnih sil pri reševanju žgočih mednarodnih problemov.
Češkoslovaškega zunanjega ministra je včeraj sprejel tudi predsednik ZIS Branko Mikulič. Posebno pozornost sta namenila razvoju jugoslovansko-češkoslovaškega sodelovanja in izrekla zadovoljstvo nad uspešnim razvojem gospodarskih stikov med državama. Menila pa sta, da je še veliko možnosti za poglobitev tega sodelovanja, posebej na področju industrijske kooperacije, kupne proizvodnje, izvajanja nove tehnologije in podobno.
Sicer pa sta jugoslovanski zunanji minister Raif Dizdarevič in češkoslovaški zunanji minister včeraj nadaljevala uradne pogovore, ki so bili posvečeni predvsem mednarodnim vprašanjem. (dd)
■ BEOGRAD — Beninski predsednik in vodja ljudske revolucionarne partije Mathie Kerekou je včeraj na povabilo predsedstva SFRJ dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Med 3-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bo gost iz te neuvrščene afriške države pogovarjal s predsednikom predsedstva SFRJ Sinanom Hasa-nijem in predsednikom predsedstva CK ZKJ Milenkom Renovico.
PARIZ — Trije oboroženi in zakrinkani moški so skušali včeraj zjutraj izropati dostavno vozilo, ki je pripeljalo večjo vsoto denarja zavodu Čredit Ly-onnais v Perpignanu v jugozahodnem delu Francije. Ko jim to ni uspelo zaradi naglega posega varnostnikov, so se zaprli v banko, onesposobili osebje in stranke, si dali izročiti 250.000 frankov, nato pa s tremi talci pobegnili in se zatekli na letališče, kjer so od policije zahtevali letalo pa še milijon frankov (okrog 210 milijonov lir) za izpustitev treh nesrečnikov.
Postavili so ultimat: »Ali nam do dveh popoldne ugodite, ali pa bomo talce pomorili.« Med talci je bila tudi Sylvia Robert, mati dveh otrok, ki jo je tolpa uporabila kot posrednico v pogajanjih skupaj z nekaterimi svojimi pajdašicami. Državni pravdnik Au-meras je roparjem res obljubil letalo, ki je bilo že na tem da vzleti, ne bi pa moglo priti do Perpignana pravočas-
NAD AL JE VAN JE S 1. STRANI V obrambo Falcuccijeve so seveda posegli poslanci petstrankarske koalicije, a bolj iz zaskrbljenosti, da utegne nezaupnica sprožiti vladno krizo, kot pa iz stvarnega prepričanja, da so obtožbe levice neutemeljene. To velja predvsem za republikance in za liberalce, ki so napovedali, da bodo podprli Falcuccijevo, kljub temu da ne soglašajo z načinom, kako je ministrstvo za šolstvo obravnavalo problem verouka. Pozno sinoči so se laične sile
no. Zato so ugrabitelji postavili še en ultimat, medtem pa so se okrog letališča in na njem začeli zbirati ostrostrelci in pripadniki posebnih protiterorističnih enot.
Pogajanja so se dolgo zavlekla in bila je že zdavnaj tema, ko se je troje zločincev odločilo za predajo. Očitno so bili preutrujeni pa tudi živci so jim verjetno začeli popuščati. Vdali so se proti zagotovilu policije, da ne bo ukrepala proti prijateljicam, ki so jim pomagale voditi pogajanja. Zahtevano letalo je tedaj že vozilo proti Perpignanu, kjer pa ni pristalo, saj se je med vožnjo obrnilo in se vrnilo tja, od koder je vzletelo.
Zadeva se je torej končala brez prelivanja krvi. Priče so povedale, da se je poskus ropa z ugrabitvijo odvil po zgledu klasičnih filmskih kriminalk s tuljenjem policijskih siren in divjim begom ugrabiteljev po mestnih ulicah.
celo dogovorile o skupnem dokumentu o tem vprašanju, ki naj bi ga zastopniki teh strank predložili danes dopoldne pred glasovanjem o nezaupnici. Demokristjani so že dali vedeti, da bi predložitev kakršnegakoli kritičnega dokumenta na račun Falcuccijeve ocenili kot »politični izziv«, ki bi imel posledice na vladno stabilnost. Ministrskega predsednika čaka zato danes v vsakem primeru zahtevna naloga.
SANDOR TENCE
• Razprava o nezaupnici ministrici za šolstvo Franci Falcucci
s stereo kasetofonom in digitalnim kvarčnim sintonizatorjem
LIR
11.988.000
VKLJUČNO Z DAVKOM IVA + REGISTRACIJO
NOV MOTOR 1400 CCM MENJALNIK S 5 PRESTAVAMI PORABA (I x 100) 5 I pri 90 km/h
LA CONCESSIONARIA
TRST - ULICA CABOTO 24

V središču pozornosti izvajanje osimskih sporazumov
Ambasador D’Andrea pri Biasuttiju v zvezi z odprtimi problemi ob meji
TRST — Vsa tista vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, ki so še odprta, so bila včeraj v središču pozornosti na sestanku med predsednikom deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem in ambasadorjem Stefanom D'Andreo, koordinatorjem zunanjega ministrstva za izvajanje omenjenih sporazumov.
Sestanka se je udeležil tudi deželni odbornik za finance in za zunanje odnose Dario Rinaldi. Na njem je predsednik Biasutti potrdil vsebino pogovora, ki ga je imel pred kratkim skupno s podpredsednikom odbora Renzul-lijem z zunanjim ministrom Andreottijem glede vloge dežele F-JK v okviru državne politike, ki zadeva obmejne odnose.
Kot poroča poročilo tiskovnege urada Dežele sta se predstavnika F-JK z ambasadorjem D'Andreo dotaknila predvsem vprašanj gospodarskega značaja med obema državama. V tem kontekstu dobivajo posebno važnost vsi tisti problemi, ki se nanašajo na ribolov v Gornjem Jadranu, ki jih je dramatično postavil na dnevni red tragični incident pred istrsko obalo ter problemi, ki se nanašajo na izvajanje skupnega sistema proti toči med obema državama; na sestanku so nadalje govorili o prometnih povezavah.
Ambasador D'Andrea, ki je med drugim ugotovil popolno enakost pogledov med usmeritvama zunanjega ministrstva in deželnega odbora F-JK, se je podrobneje zaustavil o razvojih, ki bi jih lahko imela vsa tista vprašanja, ki jih je treba še določiti v praktičnih aspektih.
Adriano Biasutti
»Šlo je za delovni sestanek, ki je bil zelo pozitiven - je zagotovil ambasador - in ga je treba uokviriti v stalne kontakte med zunanjim ministrstvom in Furlanijo-Julijsko krajino, da bi prišlo do rešitve vprašanj, ki se še postavljajo v zvezi z izvajanjem sporazumov, ki so bili podpisani v Osimu.«
Ambasador j er tudi informiral deželne predstavnike, da so v kratkem predvideni kontakti med zunanjim ministrstvom in jugoslovanskimi oblastmi glede izvajanja obmejnih sporazumov med obema državama.
S predsednikom Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Emiliom Del Gobbom, ki se je tudi udeležil še-
Dario Rinaldi
Stanka, pa je tekla beseda predvsem o procedurah, ki so povezane z vprašanjem vstopa v veljavo sistema o ugotavljanju oblakov, ki prinašajo točo, kar je predvsem važno za obrambo pridelka, v prvi vrsti vinskega, v Brdih.
Ob zaključku sestanka je predsednik F-JK Biasutti izrazil zadovoljstvo za operativni značaj, ki ga je imel sestanek. Šlo je za fazo - je dejal predsednik Biasutti - večje poglobitve vprašanj, katerih smo se lotili v Rimu z ministrom Andreottijem na osnovi novih temeljev, ki jih želi dežela skupno z ministrstvom, ko gre za mednarodna vprašanja, ki neposredno zadevajo krajevne skupnosti.
Politično preverjanje na Deželi se nadaljuje
VIDEM Po krajšem premoru zaradi notranjih premikov v socialistični stranki, se je politično preverjanje na deželni ravni nadaljevalo. Stranke še-ststrankarskega zavezništva so se ob prisotnosti predsednika in podpredsednika deželnega odbora F-JK Bia-suttija in Renzullija ponovno sestale v ponedeljek zvečer v Vidmu. Na sestanku so predvsem govorili o problemih, o katerih bo potrebno razpravljati podrobneje ob sodelovanju tehnikov in o metodah nadaljnjega preverjanja, ki naj bi se po namerah koalicije moralo zaključiti do polovice tega meseca.
Program nadaljnjega dela bo zelo natrpan, s prihodnjim tednom pa se bodo predstavniki omenjenih strank sestajali skoraj vsak dan; govorili bodo o nekaterih vprašanjih bistvenega pomena, kot sta na pr. decentralizacija in ustanovitev tako imenovane merchant bank.
Prihodnji sestanek bo vsekakor v soboto in sicer ponovno v Vidmu (ob 9. uri), na njem pa bodo razpravljali o deželnem proračunu. Naslednji sestanki bodo nato v Trstu: v torek se bodo delegacije spoprijele z vprašanjem decentralizacije, v sredo bo govor o gospodarstvu in o ustanovitvi merchant bank. Srečanja se bodo nadaljevala v četrtek, ko bo v razpravi izključno problematika goratih predelov.
Po teh sestankih, katerih se bodo udeležili tudi tehniki, se bodo stranke šeststrankarskega zavezništva ponovno sestale v ponedeljek 15., ko naj bi potegnile zaključke in zaključile politično preverjanje.
Višja
radioaktivnost v zraku: poseg Biasuttija
TRST — Inštrumenti znanstvenih inštitutov v Trstu so v minulem septembru zabeležili povišek odstotka naravne radioaktivnosti v zraku. Analize (vetrovi in celice v zraku) -kot piše v tiskovnem poročilu Dežele - so tehnike privedle do tega, da so lokalizirali vir onesnaženja verjetno v centrali na premog v Plomi-nu v Istri.
Ob koncu kompleksnih analiz in raznih tehničnih preverjanj so pristojni organi obvestili deželne oblasti. Zato je predsednik deželnega odbora F-JK Biasutti v teh dneh odposlal pismo predsedniku hrvaške vlade Antuninu Miloviču, da bi ga opozoril - glede na dobre prijateljske odnose, ki vežejo obe Deželi - na primernost po potrebnih analizah in da bi se sprejeli primerni preventivni ukrepi v primeru, da bi bili izidi analiz pozitivni.
V pismu je Biasutti seznanil predsednika hrvaške vlade o metodah in postopkih, po katerih je prišlo do teh ugotovitev. Na osnovih le-teh so tehniki ugotovili, da gre za naravno radioaktivnost, ki jo lahko povzroča gorenje premoga.
Vsi znaki - ugotavlja predsednik deželnega odbora F-JK Biasutti - bi torej kazali, da je treba povišek naravne radioaktivnosti možno povezati, po mnenju strokovnjakov, z delovanjem premogovne centrale v Plominu.
Potem ko je podčrtal važnost popolnega sodelovanja za učinkovito politiko zaščite okolja, je Biasutti zaprosil predsednika Hrvaške Miloviča, naj sprejme potrebne ukrepe.
Sjpomenikjrtvam fašizma v Škocjanu
ŠKOCJAN — V okviru proslave ob osemdeseti obletnici slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« so včeraj na škocjanskem pokopališču odkrili spomenik 14 žrtvam fašističnega nasilja med leti 1938 in 1945. Na slovesnosti, ki sta se je med drucgmi udeležila tudi Željko Jeglič, elan predsedstva RK SZDL Slovenije in generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, sta spregovorila predsednika obeh sosednjih organizacij koroških Slovencev. Obeležje na čas, ko so Slovence s Koroškega preganjali in morili je obenem tudi spomin na škocjanskega župnika, političnega delavca in deželnega poslanca Vinka Poljanca, ki je kot prva Hitlerjeva žrtev umrl po strahotnem mučenju in zastrupitvi v celovških zaporih že leta 1938.
Na proslavi visokega jubileja po njem imenovanega društva je v svojem nagovoru dejal Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, da bo slovenska beseda živela tako dolgo, dokler bodo polni slovenski prosvetni odri po Koroškem ter opozoril, da v najnovejšem razvoju dogodkov okoli manjšinskega šolstva na Koroškem ne gre za »pravico staršev« temveč za »pravico otrok« do dvojezičnega pouka. Medtem ko je predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser dejal, da se nacionalistične sile ne bodo zadovoljile z ločitvijo šolarjev, kajti če uspejo tu, se bodo spravili še na ločevalno politiko na cerkvenem področju.
Barbara Goričar
Ob srečanju naturističnih društev z območja Alpe-Jadran
Naturistična miselnost privlačuje vse več oseb
TRST — Turistična sezona je že mimo in vsak članek o turizmu oz. naturizmu učinkuje nekoliko nenavadno. Konec oktobra pa se je v Zagrebu odvijal turistični sejem Ferial, kjer so se srečali tudi predstavniki naturističnih društev z območja Alpe-jadran in razpravljali o razvoju tega gibanja in bodočem mednarodnem sodelovanju. Zato smo srečali predsednika tržaškega naturističnega kluba Libur-nia Romana Mantanija, ki se je udeležil zagrebškega sejma in nam povedal, kako se je začelo sodelovanje med naturističnimi društvi različnih dežel.
Sicer pa se je sodelovanje med sorodnimi društvi, ki delujejo na področju naturizma in "ekologije človeka", kot ji radi pravijo sami naturisti, začelo še veliko prej kot se je uradno uveljavil pojem gospodarske in kulturne izmenjave med deželami Alpe-jadran. Delovna skupnost se je uradno "rodila" leta 1980, zametke sodelovanja med naturističnimi društvi Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije pa so postavili že leta 1973. To letnico omenjamo, ker zaslugo za prvo srečanje na Mangartu nosijo prav tržaški naturisti, in sicer društvo Liburnia, o katerem smo že večkrat pisali. Tega "zgodovinskega" srečanja sta se udeležila koroško društvo "K6rpersportvereinigung-W6rthersee" in skupina ljubljanskih naturistov. Leta 1973 v Sloveniji namreč še ni bilo organizirane dejavnosti na področju naturizma, pa tudi v Jugoslaviji ni bilo naturističnih društev razen združenja "Prijatelji Koversade", ki je bilo bolj turistično-promocijskega značaja. Skoraj naključno in tako rekoč preizkusno srečanje na Mangartu pa je obrodilo dobre sadove, saj so odtlej tržaški, koroški in ljubljanski naturisti navezali stike s sorodnimi društvi iz Bavarske, Poadižja, Štajerske,
Hrvatske, Veneta, Salzburga in Gornje Avstrije. Na zadnjih srečanjih so sodelovali tudi predstavniki madžarskih naturistov. V teh letih pa so tudi v Jugoslaviji ustanovili več naturističnih društev: slovenska v Mariboru, Celju, Kranju, Ljubljani in Novem mestu, hrvaška v Osijeku, Karlovcu in Zagrebu.
Seveda sta pravni položaj in oblika delovanja posameznih društev zelo različna. V nemško govorečih deželah je tradicija naturizma že zelo zakoreninjena,
lahko pa tudi rečemo, da so prav naturisti iz severnih dežel uvedli to gibanje v naše kraje, kamor jih je silila sla po južnem soncu in toplih krajih. Kot je znano, je v Italiji nudizem prepovedan, posamezna društva pa so si, podobno kot tržaška Liburnia, priborila dovoljenja za uporabo omejenih zemljišč, kjer se seveda sončijo in športno udejstvujejo. Italijanska društva pa se, mogoče prav zaradi zakonskih omejitev, razlikujejo predvsem zaradi kulturnega delovanja. Z razliko od nemških in avstrijskih društev, katerih delovanje je omejeno na šport, se italijanski naturisti zavzemajo tudi za uveljavljanje tako imenovane "ekologije človeka", kar pomeni zdrava prehrana (večkrat se društva ukvarjajo tudi z biodina-mičnim kmetovanjem, so torej proti uporabi umetnih gnojil, in skrbijo, da je hrana čim manj okužena), zdravo življenje v stiku z naravo in nazadnje za zdravje okolja, ki ga naša civilizacija stalno ogroža in uničuje. Biti naturist pomeni torej posvečati posebno pažnjo ne le sebi, a tudi okolju, v katerem živimo in skrbeti za njegovo ravnovesje. Tudi naturistična društva v Jugoslaviji so se večkrat zavzela za ekološka vprašanja, tako so na primer protestirala proti gradnji prve slovenske nuklearke na reki Krki.
Kljub razlikam pa so naturisti iz dežel Alpe-Jadran našli skupni prostor za sodelovanje. 2e nekaj
let se dvakrat letno srečujejo na večdnevnih mitingih, ki se že tradicionalno odvijajo v jugoslovanskih kampih in turističnih središčih. Zadnjega srečanja letos spomladi v istrskem kampu Monseni se je udeležilo skoraj tisoč naturistov iz sosednjih dežel. Pomen teh srečanj pa je prav v navezovanju stikov in premeščanju nacionalnih in jezikovnih pregrad, le v zadnjih letih so začeli razpravljati o kvaliteti življenja.
Srečanje na zagrebškem sejmu je torej pomenilo kakovostni skok v sodelovanju. Ob razpravah o razvoju naturizma v Evropi je bila najpomembnejša okrogla miza o današnjem položaju naturizma in o bodočih perspektivah. Na zasedanju so posredovali zanimive podatke, kot na primer, da se tudi v vzhodnoevropskih deželah kot so Bolgarija, Češkoslovaška in Madžarska, naturistična gibanja stalno širijo in da odpirajo nova središča. Po drugi strani pa so v Jugoslaviji zabeležili tendenco po zapiranju naturističnih kampov na Obali in odpiranju novih naturističnih središč v notranjosti, to je v gorskih predelih. Tako so na primer v zadnjih letih odprli dva kampa v Sloveniji, v Dragočajni in pri Banovcih, medtem ko so nekatere naturistične kampe na istrski obali preobrazili v "tekstilne" kampe. Po drugi strani pa ne gre spregledati dejstva, da naturistične kampe na istrski obali stalno širijo, tako da so nekateri, kot Koversada, postali že prava turistična mesteca.
Naturistična miselnost privlači torej vedno več oseb, ki se vključujejo v organizirano gibanje. Do naslednjega spomladanskega srečanja v Monseni, ko se bodo spet "preštevali", pa je še cela zima vmes.
(bg)
Izredni fašistični zakoni so nedvomno hudo zdesetkali že tako zrahljane vrste delavskega gibanja. Zvesti so mu ostali le tisti člani in simpatizerji, ki so bili pripravljeni kljubovati policijskemu preganjanju, fašističnim ječam in konfinacijam ter brezposelnosti za režimske nasprotnike. Gibanje je bilo potrebno organizirati na povsem novih osnovah.
V dogovoru s CK KPI je potemtakem deželno vodstvo sklenilo organizirati prvo ilegalno komunistično deželno konferenco, ki naj bi se je udeležili predstavniki delavskega gibanja iz Slovenskega Primorja, Istre in z Reke.
Albinu Vodopivcu so zaupali glavna opravila za pripravo same konference. Zaradi stroge konspiracije je vse potekalo brez nevšečnosti. Riko Malalan in Andrej Sosič sta skrbela za prehrano udeležencev. Deželna konferenca je bila prvo nedeljo v septembru leta 1927 na griču malega Medvednjaka med Opčinami in Repentabrom. Udeležilo se je je okrog 30 oseb. Za CK KPI sta bila navzoča Gastone Sozzi, ki so ga pozneje ubili fašisti, in še neka druga oseba, ki ji nismo mogli ugotoviti identitete. Po nekaterih trditvah naj bi bil to Giuseppe Di Vittorio. Okrog tistega kraja sta stražila in opazovala Stanko Hrovatin in Albert Danev z Opčin. Goriško je zastopal Teodor Ušaj, spodnji Kras Alojz Budin, Opčine in okolico Riko Malalan in Andrej Sosič, Slovensko Istro Ernest Vatovec, Adam Bernetič, Anton Ko-
radin in Anton Cetin, slednji je bil zaposlen v Trstu, Vipavsko Albin Vodopivec in Tržaško Vlado Martelanc. Identitete drugih nismo mogli ugotoviti. Konferenco je vodil Vodopivec. Predstavnika CK KPI sta posegla v razpravo s tehtnimi besedami. Podrobno so razčlenili odnos mladine do fašizma, zahteve za ilegalno delovanje, odstranitev omahljivcev iz stranke in drugo.
Opalograf, na katerem so razmnoževali Delo, ilegalno glasilo KPI za Julijsko krajino za slovensko narodnost v letih 1926-1928 pri Ušajevih na Rafutu med Solkanom in Šempetrom pri Gorici in pri Janezu Zavrtaniku v Solkanu. Danes je opalograf v Goriškem muzeju.
Tista konferenca je politično in organizacijsko zelo koristila delavskemu gibanju za ilegalno delovanje. (6 *)
Vodopivec je potoval s kolesom od vasi do vasi in menjaval bivališče. Nekaj časa je ilegalno živel v Trstu. V začetku leta 1928 ga je policija aretirala. Nato so ga, skupaj z Marijo Bernetičevo in drugimi komunisti, obsodili na procesu pred Posebnim sodiščem v Rimu 12. septembra 1928 na 12 let in 6 mesecev zaporne kazni. (7)
Na njegovo pobudo pa so še pred temi dogodki organizirali pozimi 1926-1927 razmnoževanja prvega ilegalnega Dela na Primorskem. Razmnoževali so ga na opalograf, ki ga je on priskrbel pri družini Ušajevih na Rafutu v goriš-kem predmestju. Prva številka je izšla na štirih straneh, v tisoč izvodih. Poleg njega so sodelovali pri glasilu Teodor, Venček, Ciril in Polda Ušaj ter Stane in Srečko Vilhar. Pri tehnični opremi jim je pomagal Jože Srebrnič, ki pa ni istoveten s poslancem. Grafično pa ga je oblikoval slikar Milko Bambič. Prek dobro organiziranih kurirskih zvez so ga razpečevali skorajda po vsej Julijski krajini. Iz varnostnih razlogov so pozimi premestili tehnike k Janezu Zavrtaniku v Solkan. Delo je prenehalo izhajati leta 1928, ko je zajel Goriško val obsežnih aretacij protifašistov. Policija je na izreden pritisk fašističnih organizacij, in celo samega Mussolinija, izvajala ostre represalije zaradi uboja fašističnega ovaduha Viktorja Kogeja, ki ga je izvedel v noči med 21. in 22. avgustom 1928 komunist Lojze Bregant iz Podgo-re. V spopadu s karabinjersko patruljo je bil hudo ranjen in je naslednjega dne podlegel ranam v goriški bolnišnici. (8)
(6) Andrej Sosič, izjava pri piscu; Ernest Vatovec in Anton Cetin,
7 N. d. AULA IV, str. 120
(8) Teodor, Venček in Ciril Ušaj, izjave pri piscu
Pokrajinska uprava mu še ni preskrbela začasnega sedeža
Šolsko skrbništvo še brez prostorov Bodo prejeli učitelji plačo v roku?
Učitelji tržaške pokrajine bodo po vsej verjetnosti prejeli decembrsko in trinajsto plačo z zamudo, saj osebje Šolskega skrbništva že od sobote ne more pripraviti ustrezne dokumentacije za izplačilo plač, ker ne razpolaga s primernimi prostori. Občinska uprava je namreč konec preteklega tedna proglasila neuporabnost uradov Šolskega skrbništva v Ul. Duca D' Aosta. Še danes pa ni znano, kdaj bo osebje Šolskega skrbništva lahko zasedlo začasen sedež, kjer bi lahko dostojno opravljalo svoje delo. Ponudbe pokrajinske uprave so nesprejemljive, saj mora taka ustanova, ki nudi usluge šolnikom iz cele pokrajine, razpolagati s prostori v središču mesta. Decentralizirati tako ustanovo v Škedenj ali k Sv. Ivanu ni najbolj spretna poteza, zato je osebje Skrbništva take ponudbe tudi odklonilo.
Medtem ko je vsaka rešitev tega težkega položaja še negotova, pa se pokrajinska uprava skuša izmazati iz zagate s tem, da odklanja vsako odgovornost. Včeraj je predsednik Pokrajine Locchi sklical tiskovno konferenco, da bi osvetlil odgovornosti pokrajinske uprave. Ob prisotnosti strokovnjakov, ki že od začetka spremljajo urejanje novih prostorov, je Locchi obnovil vso zadevo. Povedal je, da je pokrajinska uprava, na prošnjo Skrb-
ništva, določila, da bodo obnovitvena dela potekala v dveh obdobjih: najprej v prvem nadstropju in nato v drugem nadstropju. Na ta način so se nameravali izogniti problemom selitve in iskanja začasnega sedeža. Tedanji skrbnik pa se je popolnoma strinjal s tako rešitvijo. Popravila so se začela lani decembra. Prekinili so jih januarja, da bi ugotovili, če so popravila kakorkoli vplivala na stabilnost nosilnih sten in tramov. Ker so strokovnjaki potrdili stabilnost stavbe, so avgusta nadaljevali z urejanjem prostorov. Edini pogoj za uporabnost prostorov pa je bila odstranitev arhivov iz prvega nadstropja, kjer so ogrožali nosilnost lesenega poda. Inženir De Curtis, zunanji strokovnjak, ki je izvedel preiskavo o stabilnosti stavbe, je torej mnenja, da razpoke v zidu in krušenje ometa psihološko pogojujejo delovanje uslužbencev, medtem ko položaj sploh ni tako hud. Ob zlobnem pomisleku, da bi mogoče uslužbenci in odborniki pokrajinske uprave ne nastopili službe, ko bi imeli na razpolago take prostore, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je po navadi oblastem treba izsiliti vsak poseg, za katerega so sicer same zadolžene. Kljub opravičilom in številnim hipotezam, pa je vprašanje prostorov še vedno odprto, (bg)
Na včerajšnji svečanosti v občinski palači
Kronisti podelili zlatega sv. Justa kardiologu prof. Fulviu Cameriniju
V dvorani tržaškega občinskega sveta so tržaški kronisti podelili včeraj, že dvajsetič zapored, zlatega sv. Justa, priznanje, s katerim vsako leto nagradijo Tržačana, ki je s svojim delom najbolj pripomogel k utrjevanju ugleda našega mesta v Italiji in po svetu. Letošnji nagrajenec je prof. Ful-vio Camerini, ugleden kardiolog, primarij kardiološkega oddelka tržaške glavne bolnice in človek široke razgledanosti in globoke srčne kulture.
Med včerajšnjo svečanostjo ob navzočnosti najvišjih mestnih in deželnih predstavnikov so ob jubileju nagrade tržaških kronistov podelili še vrsto priznanj: odgovornima urednikoma Primorskega dnevnika Bogu Samsi in Piccola Marcu Leonelliju, predstavniku tržaške redakcije RAI Calligari-su, dolgoletnemu predsedniku Časnikarskega združenja Soliju in samemu predsedniku tržaških kronistov Cesa-reju.
Po pozdravnih besedah tržaškega župana Staffierija, predsednika Vsedržavne zveze kronistov Marocca in predsednika tržaških kronistov Cesa-reja - slednji je poudaril, da je tudi prvega zlatega sv. Justa pred dvajsetimi leti prejel zdravnik - je imel besedo nagrajenec, ki je v skopih besedah orisal ogromen razvoj medicine in še posebno kirurgije v zadnjih desetletjih. Potem ko je opozoril na skokovit
napredek tehnologije tudi na tem področju, pa je prof. Camerini podčrtal še nevarnost, ki je s tem povezana: da bi zdravnik - tehnik pozabil na osnovo svojega poklica in svoje prisege, namreč na pacienta, ki mora biti obravnavan predvsem kot človek. Letošnji nagrajenec se je ustavil tudi ob problemu preventive ter večjega informiranja javnosti o srčnih obolenjih, omenil je plodne stike z zdravniškimi ustanovami onkraj meje, še posebno v Sloveniji, na koncu pa še poudaril, da
mora biti zdravnik tudi drugače angažiran. Njegov osnovni imperativ, da pomaga sočloveku, mu veleva tudi, da ne ostane indiferenten do velikih problemov današnjega časa, kot so lakota v svetu, otroška umrljivost v nerazvitih državah, vprašanje jedrske energije itd.
Na sliki: predsednik tržaških kronistov Cesare podeluje zlatega sv. Justa prof. Cameriniju. Na levi predsednik Vsedržavne zveze kronistov Marocco in tržaški župan Staffieri.
Poklon in priznanje Ubaldu Vrabcu
Devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar in rektor Jadranskega zavoda združenega sveta prof. David Sutcliffe sta v ponedeljek obiskala skladatelja Ubalda Vrabca na njegovem domu in mu izročila spominsko gramofonsko ploščo. Na njej so posnete pesmi z vsega sveta v izvedbi pevskega zbora Zavoda združenega sveta v Južnem Walesu (V. Britanija), na prvem mestu pa je slovenska pesem »Udar na udar« v Vrabčevi priredbi.
Ploščo je izdal waleški zavod leta 1982, da bi se z njo zahvalil svojemu dotedanjemu rektorju Sutcliffu ob odhodu v Devin. Izvod s posebnim posvetilom za našega skladatelja pa je izročil sedanji rektor waleškega zavoda prof. Stuart devinsko-nabrežin-skemu županu, ki se je nedavno mudil na obisku v Južnem Walesu.
Pogovor z občinskim odbornikom Jagodicem
Predmestjem in vasem dati ustrezne storitve
Nadaljujemo z objavo intervjujev o razmerah in perspektivah v delovanju dveh največjih krajevnih uprav, tržaške Občine in Pokrajine, ki smo jih pripravili s predstavniki večine in opozicije v obeh organih. Danes objavljamo intervju z občinskim odbornikom Darijem Jagodicem.
Kakšni so vaši občutki ob ponovnem prevzemu odgovornosti v tržaškem občinskem odboru? Mislite, da bo koalicija trajala to izteka mandatne dobe?
Moram priznati, da nisem preveč zaskrbljen, saj nisem prvič na tem položaju. Isto odborništvo za javna dela sem prevzel leta 1982 ob prvem poskusu laično-socialističnih sil, da v koaliciji upravljajo Občino po komisarskem obdobju. Morda so bili notranji odnosi v takratni koaliciji malo boljši od tistih, ki vladajo v sedanji, vendar mislim, da bo ta trajala vse do normalnega izteka mandata, to je do spomladi leta 1988, saj razpolaga s trdno večino glasov, čeprav dokaj heterogenih. To je seveda trenutna analiza, človek nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi v politiki.
Kakšne so glavne programske obveze nove uprave?
Programske obveze nove uprave niso nekaj izvirnega in v glavnem ponovno poudarjajo to, kar je bilo že vodilo prejšnjih:
—	utrditev mednarodne vloge Trsta in njegovega pristanišča, ob izboljšanju infrastruktur, posebno pa prometnih zvez, ki peljejo k naravnemu zaledju;
—	potenciranje pomorstva, upoštevajoč tradicijo mesta, ki ne sme izumreti;
—	potenciranje dejavnosti z državno udeležbo, ob pomoči Dežele in njenih pristojnosti, ki niso majhne, za reševanje kriznih sektorjev;
—	dokončna odločitev glede velikih načrtov javnih del, kot so premogovna termična elektrarna in sin-hrotron, velike cestne povezave in potenciranje obstoječih prestižnih infrastruktur, kot so miramarski Mednarodni center za teoretično fiziko in Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah;
—	rešitev perečih vprašanj slovenske manjšine, čeprav to sodi specifično v domeno vlade, ob upoštevanju interesov obeh skupnosti, ki tu živita. Besede »preštevanje« v programu ni več;
—	urbanistična usmeritev mora biti vračanje v mesto z restrukturira-njem ostarelih mestnih predelov in opustitev širjenja v periferijo. Treba bo revidirati urbanistične norme, ki so zastarele;
—	glede na strukturo mestnega prebivalstva je treba posvetiti veliko pozornost skrbstvu, nove prijeme je najti tudi za šport, navtiko in turizem.
Katere bodo osnovne pobude vašega odborništva?
Najvažnejša pobuda v mojem od-borništvu bo njegovo restrukturiranje, ker je danes po svojih strukturah resnična pastorka cele administracije, čeprav je morda med najvažnejšimi resorji. Ce tej upravi in meni ne uspe ta domena, bomo težko pričakovali rešitev nalog, ki nas bremenijo. Nato bi naštel naslednje naloge:
—	rešitev problema šolskih in sploh občinskih stavb, ki so zastarele in potrebne obnove, predvsem pa nuja, da se prilagodijo varnostnim normativom, ki so nastopili. Nevarnost zaprtja preti v tem smislu gledališču Verdi (pa tudi našemu slovenskemu gledališču);
—	vprašanje velikih parkirnih infrastruktur. Silos pri postaji je v gradnji, potrebno bi bilo izvesti še več takih pobud, za nekatere je sicer
postopek uresničitve že precej blizu;
—	velike cestne infrastrukture, ki bi morale biti nared čez 3 leta in dokončno povezovati pristanišče z evropskim avtocestnim omrežjem;
—	dokončanje velikih kanalizacijskih del s totalno depuracijo, ki so v teku, niso pa še dokončana;
—	drobnejša, toda nič manj občutena dela v zvezi s pokopališči (mestnim in podeželskimi), z dokončno preselitvijo pogrebne službe iz mestnega središča k Sv. Ani.
Kako mislite, da bi bilo treba nastopiti, da se približa položaj mestnega središča in predmestij oziroma vasi, ki so na ozemlju občine, zlasti glede na javne storitve?
V načrtu so nekatere pobude, ki gredo v to smer: uresničitev plinske napeljave v vasi in grezničnega omrežja (v Bazovici se to realizira), potenciranje razsvetljave in izboljšanje javnih prevozov. Potem pa še zgraditev športnih objektov in rekreacijskih centrov (prvi bi lahko bil v bivšem begunskem taborišču pri Padričah).
Občina šteje mnogo starih ljudi, malo pa zelenih površin, ki bi jim bile na voljo. Kako bi jih mogli opremiti in v kakšnem času, verjetno z ne prevelikimi stroški?
Če pogledamo na problem strogo aritmetično, potem razpolaga Trst z zelo velikimi površinami zelenja. Na žalost pa niso urejene, da bi bile na voljo prebivalstvu. Morali bi se lotiti problema Bošketa, kar je pa povezano v velikimi investicijami. Dokaj organiziran in urejen je novi park Vila Giu-lia. Zdi se mi, da je premalo poznan med prebivalstvom. Zaenkrat tudi ni načrtov, kako bomo uredili veliko površino, ki smo jo iztrgali morju pod svetilnikom.
Kaj menite o odnosu in ravnanju občinske uprave do slovenskega dela prebivalstva, zlasti glede delovanja občinskih uradov in služb?
Gotovo mislite na dvojezično poslovanje. Problem slovenščine v občinskem poslovanju je star problem, ki še vedno čaka na rešitev. Redno je sicer na Občini zaposlenih nekaj prevajalcev, delovanje rajonskih svetov na Krasu poteka dvojezično, uradni razglasi se prevajajo, toda slovenski prevodi so samo za kraško planoto. Ne vem, kdaj bomo uspeli, da bi se stvari premaknile. V samem mestnem središču zlepa ne, čeprav imam vtis, da čas dela za nas.
Pogovor zapisal Lucijan Volk
Filmski igralec Andrej Božič v DSI
Društvo slovenskih izobražencev je tokrat obiskal gledališki in filmski igralec Andrej Božič, ki je s svojimi prijetnimi dovtipi razživel ponedeljkov večer. Mlajša generacija tega igralca verjetno ne pozna, tudi zato ne, ker Božič že okrog 40 let živi in dela v Rimu in je torej odtujen slovenskemu gledališkemu svetu. Kot igralec se je Božič v teh dneh predstavil tudi naši publiki, ko je na »Ekumenskih dnevih« podal slovensko besedilo Svetega pisma.
Ponedeljkov večer se je odvijal v obliki prijetnega kramljanja med gostom in občinstvom. Božič je s kratko in duhovito pripovedjo opisal pot, ki ga je med vojno privedla v Rim, kjer je kasneje opravil gledališko akademijo. Na odrskih deskah italijanskih in evropskih gledališč je večkrat nastopal predvsem z Vittoriom Gassmanom. Obenem je posnel okrog 30 filmov.
Večer se je zaključil z razmišljanjem o sodobnem gledališču. Božič je prepričano izrazil trditev, da mu avantgardno gledališče ne ugaja, prav tako pa se sploh ne strinja z režiserji, ki dobesedno »manipulirajo« klasične tekste. (H. J.)
Po mestnih ulicah se že nekaj dni srečujemo z živimi Miklavži, ki vabijo in ponujajo, nekateri celo fotografirajo mamice in njihove otroke. Le kako ne bi, ko pa se bliža njihov praznik: Miklavžev god in Indija Koromandija za otročad. Toda kaj bo letos Miklavž, ia njim pa še Božiček, lahko spustil skozi dimnik in tako zadostil pričakovanjem najmlajših? Da bi o tem kaj več zvedela, sem se odpravila po mestnih trgovinah z igračami, postala pa sem tudi pred izložbami papirnic in veleblagovnic.
Kdor ima doma otroke (in televizijski sprejemnik) že ve, kaj si letos kratkohlačniki želijo v dar, saj smo nekako vsi podvrženi televizijski reklami, ki nam kar naprej odmeva po možganih. Dobrih, starih medvedkov in punčk je čedalje manj, zato pa je vedno več elektronskih plišastih živalic, ki se odzovejo na žvižg in ploskanje, avtomobilčkov, ki jih lahko vodimo na razdaljo, nagravžnih gumijastih pošasti, ki zaudarjajo, pljuvajo, streljajo in grmijo. Medvedek, ki ponovi vse, kar mu rečeš, je sicer prav simpatičen na videz, je pa tudi hudi-mano drag in dolgočasen. Otrok, ki se z njim pogovarja, se zaradi vgrajenega mehanizma lahko tudi posluša, kaj več pa ga medo res ne zna vznemiriti. Če mu rečeš, da je navadna trapa, ti namreč isto zabrusi nazaj.
Na polici v največji mestni trgovini igrač je čemela tudi medvedka, prav-
Miklavž, zakaj ne bi pomislil na knjigo?
zaprav grozljive zunanjosti, podobna petični babici iz ameriških filmov tridesetih let. V trupu ima vgrajen mehanizem za kasete, s katerim so povezane medvekine ustnice, ki se premikajo. Na prvi pogled se zdi, da medvedka resnično pripoveduje pravljico, pa kaj, ko je pri tem tako negibna in apatična, kot bi bila naveličana vedno iste pesmi. Vsak otrok je bo prve dni vesel, pozneje pa bo hotel ugotoviti, od kod prihaja glas, odprl jo bo, v njej našel čisto navadno kaseto in medvedko zasovražil, saj ga je tako rekoč opeharila.
Kaj pa punčke? Teh je za vse okuse in žepe: nekatere kotalkajo, druge plazijo po kolencih, tretje zahtevajo hrano in pestovanje, nekatere se neusmiljeno slinijo, ker jim ta čas rasejo prvi zobki. V televizijski reklami nam rdečelična deklica pove, da se s tako punčko počuti kot prava mamica, previja jo, nahrani in pelje na sprehod. Še sreča, da je do pravega materinstva zelo daleč!
V tem zapeljivem decembrskem mesecu, ko se nam obeta tudi trinaj-
sta plača, lahko pridejo na svoj račun tudi dečki. Njim lahko kupimo, kajpak, vojni pribor zloglasnega Ramba. S približno 50 tisoč lirami bo pobalin ogrožal okolico z elektronskim mitraljezom z gumijastimi naboji, za Božič pa mu bomo nemara lahko privoščili tudi Rombov jopič s tisočerimi žepi in skritimi odprtinami, v katerih tičijo nož, kompas, vrvica, najrazličnejši odpirači in še kaj. Kdor si bo omislil tako darilo, naj ve, da stane okrog 200 tisoč lir. »Ampak, veste, blago je nepremočljivo...«, je skušala prodajalka ogreti začudeno mamico, ki se je že spogledovala s pritlikavim robotom. Tudi teh je letos na pretek, zanimivo pa je, da ima vsak za pasom potisnjeno pištolo. Nikoli se ne ve, iz vesolja znajo prileteti Marsovci, sicer pa, kakšen robot bi bil, ko ne bi imel orožja in bi obvladal le miroljubno vedenje?
In kako bi lahko prestali brez obilice ameriške prispodobe sodobne ženske — zoprne Barbie. V trgovini jih je bilo za dve zajetni polici, v najrazličnejši opravi: v kopalnici, ki se s pritiskom na gumb napolni z milnimi
mehurčki; v kuhinji, kjer se v mikroskopski pečici peče še bolj mikroskopski puran; v kompjuterizirani pisarni, v rožasti limuzini, na poti v disko in -končno - v sanjski spalnici okrašeni t zvezdami, saj je Barbie tudi samo zvezda, zavidanje vzbujajoča, že trideset let enako mlada, lepa, bogata in uspešna. Tako nekako, kot vsaka druga ameriška ženska ali kot junakinje "žajfastih" TV nadaljevank Dallas, Di-nasty in podobno. »Mami, to verzijo Barbie krvavo potrebujem!« je jadikovala deklica in vlekla nepodkupljiv0 mamo za rokav. »Vse moje prijateljice jo že imajo, samo meni je ne privoščiš. A knjige, ki si mi jo kupila, z.0 nalašč ne bom prebrala...« je še grozila smrklja.
Pač, knjiga. Kaj ko bi v prihodnjih dneh stopili najprej v knjigarno, sl ogledali knjižne novosti za najmlajše in se zanje tudi odločili? Na šoli, ki j° obiskuje moj sin, je profesorica ugotovila, da ima osem dijakov na 19 dom° hišni računalnik, samo dva pa prem°' reta Slovar slovenskega knjižnega jezika in pravopis. Zelo zgovorno dejstvo in po svoje tudi spodbujajoče, saj marsikomu od nas ne bo treba preždeti noči v skrbeh, kaj bi otroku darovali za Miklavža ali Božič. Knjig0 sicer ni igrača, je pa prav tako lahko zabavna in ker smo starokopitni lahko dodamo, da je tudi koristna, (mi)
Novost na knjižni polici
Knjiga »V duhu dialoga« sinteza teološke misli Vekoslava Grmiča
Četrti koncert Tržaškega koncertnega društva
Pianist Andrea Luchesini v gledališču Rossetti
Z ustreznim poudarkom, - zanimivo tiskovno konferenco, - je Državna založba Slovenije izdala novo delo tit. mariborskega škofa Vekoslava Grmiča V duhu dialoga. Gre za zanimivo knjigo, ki je povezana z dosedanjim filozofskim in teološkim snovanjem Vekoslava Grmiča in ki predstavlja sintezo tega dela. Napoveduje pa knjiga nujno tudi novo delo o socialistični teologiji, ki ga avtor že obljublja. Tako se je torej pojavila na slovenskem knjižnem trgu svojevrstna teološko-filozofska knjiga, kakršnih je seveda malo in ki bo zato imela prav gotovo širši odmev, tudi izven slovenskega kulturnega prostora. Avtor, ki je svoje delo poimenoval s poudarkom potrebnega dialoga med verujočimi in neverujočimi v slovenski (in seveda deloma tudi v jugoslovanski družbi) govori o svoji knjigi o tem, kako naj se kristjani obnašajo v sodobni socialistični družbi pri nas. Obenem pa sega še dalje in nakazuje možnost, da bi tudi cerkev prevzela nekatere pozitivne socialistične vrednote. Pri tem obširno razpravlja o vseh spremnih pojavih sodobnega življenja v socialistični družbi in daje tako zahtevnejšemu bralcu, pa naj bo to marksist ali kristjan, veliko misli v razmišljanje in veliko idej za razglabljanje. Malce polemična knjiga torej dosega svoj namen, pomeni pa več ali manj edinstveni pojav v sodobni teološko-filozofski literaturi.
Avtor pravi, da je bila v teologiji, ki se je zanimala predvsem za spoznavno
stran vere, vedno navzoča tudi teološka misel, ki se je posvečala tudi praktičnemu življenju glede na čas in razmere, v katerih je veren človek živel. Ob teologiji, ki je poglabljala verska spoznanja, se je pojavila še druga smer teološkega razmišljanja, ki je odgovarjala na pojave časa in pomagala ljudem. Ti dve usmeritvi nista hodili vsaka svojo pot, temveč sta se prepletali. Drugi vatikanski cerkveni zbor pa je poudaril praktično, konkretno stran teologije in je od takrat dalje zanjo več zanimanja in tudi razumevanja. Primer takšne teologije je teologija osvoboditve, ki se je rodila v Južni Ameriki. Podobna naj bi bila tudi teologija, ki upošteva socialistično družbeno ureditev in ki skuša najti odgovore na vprašanja, kako naj se kristjan v tej družbi obnaša. Seveda skuša knjiga odgovoriti pri tem na mnoga širša vprašanja, torej ne samo na dialog med verujočimi in neverujočimi, (tudi ta dialog ni od včeraj), temveč na mnoga druga vprašanja, ki so eksistenčne narave. Dejansko pomeni knjiga Vekoslava Grmiča utemeljevanje nujnosti obstoja socialistične teologije; čeprav je resnično vprašanje, (postavljeno tudi na predstavitvi knjige), ali lahko govorimo o socialistični teologiji, ker bi potem morali razlikovati tudi kapitalistično teologijo. Toda avtor pravi, da je hotel prvotno pisati o teologiji socializma, kar pa naj bi pomenilo zavzetje nekega določenega, pozitivnega ali negativnega, stališča
do tega vprašanja. Poimenovanje socialistična teologija, pomeni vsako izognitev presojanju socializma z nekega aprioristnega stališča. Res, da je socialistična teologija podobna teologiji osvoboditve in nekterim drugim smerem sodobnih teoloških razmišljanj, je pa samosvoja, kakšna naj bi bila naj bi Grmič prikazal v posebnem delu.
Bralec, ki ga zanimajo vprašanja teologije, vprašanja vere, vprašanja položaja verujočih kristjanov v naši socialistični družbi, bo našel v Grmičev! knjigi široko panoramo razlag,^ široko panoramo misli in spoznanj. Že sam pogled na kazalo, ki bralcu predstavlja vsebino knjige kaže, da govori Grmič obširno o razvoju teološke misli po drugem vatikanskem cerkvenem zboru, da obširno razpravlja o veri in njenih razsežnostih o razmerju med vero in narodnostjo, med vero in politiko, o zasebnosti vere, o znanosti in ateizaciji itd. itd. Kot osnovna misel pa se skozi številna poglavja prepleta misel na nujnost sožitja med verujočimi in neverujočimi, s tem, da naj pri nas prevlada ideja teologije socializma, ki pomeni na eni strani nudenje vse možnosti verujočemu kristjanu tudi v socializmu, na drugi strani pa tudi možnost, da sodobna cerkev prevzame nekatere pozitivne vrednote in ideje socializma.
Grmičeva knjiga je torej svojevrstno, zanimivo delo, ki bo deležno tudi polemičnega obravnavanja. Z ene in druge strani. (Sl. Ru.)
Na četrtkovem abonmajskem koncertu Tržaškega koncertnega društva smo v ponedeljek, 24. novembra, poslušali prvega izmed petih pianistov, ki bodo nastopili v letošnji koncertni sezoni. Igral nam je mladi pianist Andrea Luchesini iz Toskane. (Predvideni nastopi ostalih pianistov: 9. februarja Engerer, 23. februarja fstomin, 2. marca Cohen in 6. aprila Tomšič-Srebotnjak).
Luchesini je začel študij klavirja s sedmimi leti pri priznani pianistki Marii Zipo, ki ga je vodila skozi ves klavirski študij. Čeprav je še mlad, je Luchesini nastopal po Evropi in ZDA.
Luchesini je za ponedeljkov nastop v gledališču Rossetti izbral program, ki mu je bil vsebinsko blizu in izvajalsko-tehnično dostopen. V prvem delu koncerta smo slišali Sonato v A-molu op. 42 Franza Schuberta -skladbo, ki ima veliko čustveno moč; v kateri so bolj kot glasbena oblika pomembne misli povedane z melodičnimi domislicami - paleto čustvenih odtenkov, ki dajejo sonati prepričljivo človeško vsebino. Stroga klasična so-natna oblika Schubertu ni zadušila njegovega prostega romantičnega duha. V drugem delu glasbenega večera smo slišali 24 Chopinovih Preludijev v vseh tonalitetah, ki so zbrani v op. 28 - 24 drobnih umetnin, ki so odsev njegovih notranjih viharjev v prvem letu ljubezni z George Santo-vo. Skladbe je Chopin skromno imenoval preludije, čeprav so glasbene mojstrovine. Nekateri preludiji vzbujajo misli na smrt in pogrebno petje,
drugi so blagi in otožni, nekateri zopet pusti in žalostni, srce trgajoči, čeprav hkrati očarljivi za uho. Tako čustveno bogata glasba, pa naj bo Schubertova ali Chopinova, je dajala mlademu pianistu Luchesiniju velike izrazne možnosti. Tega pa mladi pianist ni v celoti izkoristil, kot da bi se bal globokega čustvenega podoživljanja glasbe. Pogrešali smo dinamične skrajnosti (PP in FF) in prosto igranje (ne toliko vezano na metronom), ki bi poudarila glasbeno vsebino in združila, čeprav oblikovno prosto pisane posamezne dele v logično sklenjeno glasbeno obliko. Kljub temu je bil ponedeljkov večer prijetno glasbeno doživetje.
Mirko Slosar
»Veliki briljantni valček« v Celovcu
Na povabilo Krščanske kulturne zveze bo v nedeljo, 7. t. m. gostovala v Mestnem gledališču v Celovcu Drama SNG iz Ljubljane z Jančarjevim »Velikim briljantnim valčkom«.
Delo Draga Jančarja je ob uprizoritvi imelo velik uspeh in vsekakor sodi med najboljša slovenska povojna dramska besedila. V Drami je delo režiral Zvone Šedlbauer.
Gostovanje Drame na Koroškem sodi v prizadevanja, da bi tudi tam utrdili gledališko dejavnost in ji dali okvir, ki ne bi bil le ljubiteljski.
Kulturni večeri v Slonu
Ciril Zlobec govoril o narodnem vprašanju
LJUBLJANA — V četrtek je bil v ljubljanskem hotelu Slon kulturni večer posvečen razpravi o slovenski stvarnosti v današnjem času. Večer je spadal v okvir debatnih srečanj, ki jih že od leta 1982 prireja omenjeni hotel in katerih glavni pobudnik je bil javni in kulturni delavec Bojan Štih. In ravno v spomin na nedavno preminulega kulturnika, ki je vodil 24 od 32 dosedanjih večerov, so prireditelji in udeleženci teh tradicionalnih pobud sklenili, da bodo tovrstna srečanja odslej imenovali Štihovi kulturni dnevi. Na 33. kulturnem večeru, ki je bil prvi po Štihovi smrti, je bil glavni gost književnik Ciril Zlobec. Njegov sogovornik je bil nek drug književnik, Miloš Mikeln, oba pa sta izhodiščno temo povezala s številnimi aktualnimi vprašanji, ki živo prevevajo slovensko, oziroma jugoslovansko zdajšnjost. Vsebina Zlobčevega izvajanja je bila zato bolj široka kot na nedavni predstavitvi njegove knjige o slovenski samobitnosti, ki je bila v Trstu, srečanje pa so poleg tega obogatili še posegi nekaterih prisotnih.
Zlobec je uvodni del debatnega večera posvetil zgodovinski prisotnosti slovenskega življa na naših tleh. Dejstvo, da se je slovenski narod lahko ohranil skozi stoletja, je Zlobec pripisal njegovemu posebnemu odnosu do trpljenja in ponižanja; oba ta pojava, ki sta nenehno bila prisotna v zgodovini Slovencev, je namreč po pesnikovem mnenju narod pojmoval kot neko višjo vrednoto, ki mu je z ene strani Pomagala živeti, z druge pa pomagala uveljavljati njegovo samobitnost. Neke vrste mazohizem torej, iz katerega je narod črpal moč za samoohranitev. Osnovna sedanja dilema pa je seveda drugačna, kajti nahajamo se v fazi prehoda iz pasivnosti (oziroma pasivnega tlačenja) v fazo aktivne narodne ustvarjalnosti na vseh področjih -gospodarskem, kulturnem, itd.
Zanimiva je bila tudi Zlobčeva razlaga o predstavi, ki jo Slovenci imajo do države. »Za naš narod«, je dejal »je država kot taka oblika dogovora oziroma povezanosti z drugimi narodi. Za ostale narode Jugoslavije pa nikakor hi tako, saj že od nekdaj pojmujejo državo kot zaščitnico njihovih interesov. Za Srbe na primer se je ta predstava države ohranila vse od časov njihove srednjeveške države, za Črnogorce pa prav tako. Zavedati se moramo, da čimbolj je danes država trdna, tembolj je močan tudi narod v njej.« Problem predstavljajo vsekakor odnosi med narodi, ki v njej živijo; s tem v ?vezi je Zlobec omenil tudi primer “Ulatovič, ki nikakor ni izoliran pojav, hajti stališče tega srbskega književnika nedvomno izraža občutje številnih
'judi.
»Med vojno in kmalu po njej si nihče iz moje generacije ni predstavljal težav v mednacionalnih odnosih. Če hi takrat vedel, kaj bo danes, bi bil razočaran, hkrati pa evforičen, saj se
je do danes v bistvu zelo veliko dogodilo«. Vmes je Zlobec obudil doživljajske spomine na preteklost, predvsem tiste iz konca vojne, ki jo je kot obveščevalec doživel v Trstu, in seveda tudi občutke in evforijo iz prvih povojnih let; evrofijo, ki je za primorskega človeka bila toliko večja, saj je pomenila osvoboditev izpod 20-letnega totalitarnega jarma.
V zvezi z odnosom politika - kultura je Zlobec zatem razvil tudi znano frazo o tem, da pisatelji nimajo oblasti, imajo pa moč. Namreč moč besede, ki ji estetsko dajejo ravnotežje in ki jo z razliko od politikov obogatijo s čustvom. Pisateljeva govorica je nedvomno iskrenejša, saj se v njej ne skrivajo nikakršni interesi. Ravno zato je pisatelj tudi priljubljen in lahko rečemo, da so pisatelji v bistvu edini, ki jim lahko še verjamemo.
I.	Vogrič
Tršarjeve skulpture v TK Galeriji
Ivo Zorman in Jelka Reichman gosta Kosovelove knjižnice
Pred dnevi je bilo v sežanski Kosovelovi knjižnici prisrčno srečanje s pisateljem Ivom Zormanom in ilustratorko Jelko Reichman. Ivo Zorman je v letošnjem maju praznoval svojo 60-let-nico in knjižnica je izkoristila priložnost in ob tej priliki pripravila razstavo njegovih tako priljubljanih knjig, bodisi za mlade kot za odrasle bralce. Knjižne razstave so vedno zanimive, saj se šele takrat vidi celotno pisateljevo delo. Obenem so razstave tudi vabilo k branju za one, ki so kdove iz kakšnega razloga pisatelja prezrli.
Po zanimivem pogovoru, ki sta ga oba ustvarjalca imela minuli četrtek kar trikrat z bralci Kosovelove knjižnice, vzbuja literarna razstava toliko večje zanimanje. Na razstavi so kronološko nanizane knjige, kot so izhajale: Trije Borjanovi, Čez dvajset let bo vse drugače, Pedagoška komedija, V tem mesecu se osipa mak, Draga moja Iza (po romanu je narejen tudi film), Stric Benjamin, Vojna po jeseni, Medved z budilko, Kdo bo meni prižigal sveče; tem pa sledi vrsta knjig, ki jih je Zorman namenil mlajšim bralcem: Iz obroča, Svobodni gozdovi, Eno samo življenje, Na senčni strani, Gnezdo sršenov, V sedemnajstem, Nedeljska jutra, Storžkovo popoldne, Rosni zaliv, Tinčkovi divji doživljaji, Dražgoška bitka, Bolničarka Vida, Naši kurirji, OF, Rada bi bila velika, Hrčki smrčki, Deklica iz Mihovega mlina, Oh, ta naša babica.
Značilnost Zormanove proze je, da je prežeta s socialnimi idejami. Ko človek prebira njegove knjige, se tudi zdi, kot da so vse več ali manj avtobi-
ografske. V njegovi zlasti mladinski literaturi prevladuje troje področij, otroci in mladina pred vojno, v NOB in življenje današnjih otrok in mladine. Enako je z literaturo za odrasle, v kateri prevladuje vojna tematika, kar seveda ni čudno, če pomislimo, da je bil v rosnih letih pisatelj udeleženec NOB, opisuje pa tudi življenje po vojni in predvsem socialne razmere, v katerih ljudje živijo. Tematika, ki si jo Ivo Zorman izbira bodisi za odrasle kot za mladino je vedno takšna, da je blizu ljudem, način pisanja je jasen, tekoč, jezik vedno razumljiv, zato ni čudno, da je med bralci tako priljubljen. Razstava je popestrena z zanimivim fotografskim gradivom iz pisateljevega življenja.
Društvena razstava
Od mediteranske svetlobe Murti-čevih pastelov do Tršarjeve kobaltno modre keramične skulpture, ki je nastala v bližini Škocjanskih jam, je pot navidezno dolga. Umetnostne poti pa so neskončne in skrivnostne. Ena izmed nalog, ki si jih je zastavila galerija Tržaške knjigarne pa je prav ta, da s predstavljanjem različnih likovnih govoric, povezuje različne geografske prostore. Tako bo galerija TK v četrtek otvorila razstavo kiparja Draga Tršarja, enega izmed najbolj zanimivih predstavnikov sodobne kiparske govorice.
Drago Tršar sč je rodil leta 1927 v Planini pri Rakeku. V letih 1944/45
je študiral v ateljeju prof. B. Kalina, od leta 1947 pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer sedaj poučuje. Od spomeniške produkcije v bronu, do srednjevelikih in manjših plastikah v keramiki in žtfa-ni glini, je Tršar preizkusil različne govorice in materiale. Vselej pa je v Tršarjevem snovanju osrednji motiv človek, njegova situacija v današnjem svetu, ki jo umetnik zavestno in nagonsko komentira. V Galeriji TK bo Drago Tršar predstavil manjše plastike v bronu, reliefe in keramične skulpture.
Odprtje razstave bo jutri, ob 18. uri.
v Ljubljani
V ljubljanskem razstavišču Rihard Jakopič je odprta društvena razstava »Slovenski umetniki razstavljajo«. Eno ali dve deli so poslali številni slovenski slikarji, gre torej za odprt način razstavljanja, kjer ni jasno začrtan nek koncept. Razstava naj bi govorila o sodobnih dilemah slikarstva. V bistvu pa so na ogled slike različne vrednosti in različnih vsebin, saj so na razstavi prisotni umetniki različnih tendenc in tudi različne kvalitete.
Vsekakor je namen razstave tudi v tem, da uvrsti najrazličnejše umetnike, kar je tudi svojevrstna »dilema«.
IQC
jvutedi nr /tibdek, h. AaC'. dr io.^
(AjLld!anwwk /In&vov' s&wČA/ryt' /x crrdcudjiaulrtiirri piMukmi,
očkovi A?
M
arru.
ff1
iMjmi fMi dvocil
Košarka: sinoči v četrtfinalu Koračevega pokala
Nogomet: pred sobotno tekmo Malta - Italija
Jugoplastika ugnala Divarese
Kakšna Italija brez Cabrinija?
Jugoplastika - Divarese 84:76 (39:36)
JUGOPLASTIKA SPLIT: Sretenovič 7, Perasovič 20, Kukoč 4, Sobin 18, Bu-rič 3, Dukan 2, Stipaničev 4, Radovič, Radja 20, Vučiča 6.
DIVARESE: Ferraiuolo 8, Boselli 3, Cattini, Castaldini, Ganeva 11, Thompson 29, Vescovi 13, Pittman 12, Sac-chetti, Rusconi.
SODNIKA: Varnick (Izrael) in Hu-ber (Avstrija). PM: Jugoplastika 11:19; Divarese 13:16. PON: Vescovi (32), Ganeva (35). 3 TOČKE: Vučiča 2, Sretenovič, Perasovič in Burič po 1; Thompson 2, Boselli, Ganeva in Vescovi po
1.	GLEDALCEV: 3.000.
SPLIT — V dokaj nervozni in kakovostno poprečni tekmi je sinoči v četrtfinalnem srečanju Koračevega pokala splitska Jugoplastika premagala okrnjeno postavo Divareseja. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, Spličani pa so le imeli več moči od gostov, da so
si priigrali lažjo prednost, ki so jo tudi ohranili do konca srečanja, (nb)
V	tem pokalu bo danes še en italijansko-jugoslovanski spopad: v Šibeniku bo namreč domača Šibenka igrala proti Arexonsu iz Cantuja.
Pokal pokalnih prvakov: danes Gibona - Scavolini
ZAGREB — Osrednje srečanje četrtfinalnega dela pokala pokalnih prvakov bo drevi v Zagrebu, kjer bo domača Gibona igrala proti Scavoliniju iz Pesara. V tem srečanju so favoriti Zagrebčani, ki bodo igrali pred domačim občinstvom, sicer pa Scavolini lahko tudi preseneti.
Tracer v Franciji
V	prvem srečanju finalne skupine pokala prvakov bo milanski Tracer danes gostoval v Franciji, kjer se bo spoprijel z Orthezom. Milančani so se
z veliko težavo uvrstili v finalno skupino in bodo danes z Orthezom imeli težko nalogo. Ostale tekme te skupine bodo jutri.
Italijanski pokal: drevi Segafredo - Cantine Riunite
V okviru italijanskega košarkarskega pokala bo drevi ob 20.30 v Gorici četrtfinalna tekma med domačim Se-gafredom in moštvom Cantine Riunite iz Reggio Emilie. Favoriti so gostje, saj nastopajo v višji ligi. Toda Goričani niso brez možnosti.
Disciplinski ukrepi:
Tanjeviču eno kolo
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za eno kolo izključila trenerja Stefanela Bogdana Tanjeviča. Tržaški klub pa je prejel globo v znesku 900.000 lir. V A-l ligi je za eno kolo izključen košarkar bolonjskega Dietorja Villalta.
RIM — Včeraj se je v športnem centru v Trigorii pri Rimu zbrala italijanska državna nogometna reprezentanca, ki se bo v soboto pomerila v gosteh z Malto. Tekma bo v okviru kvalifikacij evropskega prvenstva.
Seznam, ki ga je v ponedeljek objavil zvezni trener Vicini je sprožil cel val polemik, saj vendar ni med izbranci kapetana reprezentance in Juventu-sa Antonia Cabrinija. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Vicini (če bi to bilo sploh potrebno) še enkrat poudaril, da ni izpustil Juventusovega nogometaša iz tehničnih razlogov, temveč zgolj zaradi poškodbe kolena, ki ga pesti že dalj časa. To smo sicer vsi dobro vedeli, vendar je bila ta izbira izvrstna priložnost, da se nekateri časopisi na dolgo in široko razpišejo o morebitni krivici.
Kakorkoli že, Vicini poziva svoje na zbranost, saj bo za prvo mesto v skupini bržkone odločala tudi razlika v go-
lih. Švedska pa jih je Malti nasula kar pet...
Razen Cabrinija bo novost v soboto še De Napoli, ki ni igral na zmagoviti tekmi proti Švici, ki bo bržkone zamenjal Ancelottija. Sicer pa je postava Italije še skrivnost, kar seveda buri fantazijo marsikoga. Govori se, da bo tokrat nastopil napadalec Serena, da bo Vicini poskusil »štafeto« Giannini -Matteoli in še marsikaj. Prav gotovo drži, da bo tokrat Vicini opravil marsikateri poskus, vendar pa je tudi res, da bo morala biti Italija v soboto izredno prodorna in učinkovita, saj se z ekipami, kot so Švedska ali Švica, vseeno ne gre šaliti.
V Trigorii so najbolj evforični igralci Rome (Giannini, Nela in Ancelotti, ki so v nedeljo obračunali z Juventu-som, pa tudi Neapeljčana Bagni in De Napoli ter napadalca Sampdorie Vialli in Mancini, ki se s pospešenim tempom s svojo ekipo bližata vrhu lestvice.
Jadranje: presenečenje na America’s C up
Zmaga Italie
V	prvi regati tretjega izločilnega kola za uvrstitev v finale America's Cup je jadrnica Italia premagala posadko USA za 1'36" ter se tako prebila na sedmo mesto skupne lestvice. Italijanska jadrnica se je tako bistveno približala četrtemu mestu, ki bi ji omogočilo uvrstitev v sklepni del.
LESTVICA: 1. New Zealand 78 točk; 2. Starš and Stripes 58; 3. French Kiss 57; 4. America 56; 5. White Crusader 55; 6. USA 43; 7. Italia 39; 8. Canada 31; 9. Heart of America 25; 10. Eagle 24; 11. Azzurra 11; 12. Challenge France 2 točki.
Na šahovski olimpiadi katastrofa Jugoslavije
V	Dubaiu so se zaključile tudi prekinjene partije 27. moške in 12. ženske
šahovske olimpiade. »Atomska postava« Sovjetske zveze je po velikih težavah in z dokajšnjo dozo sreče osvojila prvo mesto, Jugoslavija pa deli s Poljsko in Portugalsko katastrofalno 15,-17. mesto. Postava Ljubojevič, Nikolič, Earlov, Popovič, Velimirovič in Hulak je odpotovala v Arabske emirate z odkrito željo po eni od kolajn, vendar pa je dosegla najslabšo uvrstitev v povojnih olimpiadah. V zadnjem kolu je izgubila še s Češkoslovaško z 2,5 proti 1,5.
KONČNA LESTVICA:
SZ 40 točk; Anglija 39,5; ZDA 38,5; Madžarska 34,5; Bolgarija, Kitajska in
Islandija 34..Jugoslavija, Poljska in
Portugalska 32 točk.
Treba je vsiliti svoj sistem igre
Tokrat smo igrali v konkretni postavi Bernaraič, Milič, Sedmak in Doljak. Ker so bile v enem dnevu vse tri tekme, smo morali porazdeliti moči tako, da so v vsaki tekmi igralke lahko igrale maksimalno. Po razvoju dogodkov pa smo imeli zelo realne možnosti, da se približamo vodilnemu Coccagliu na dve točki. V prvem krogu je postava Milič, Bernardič, Sedmak ter dvojica Doljak - Sedmak premagala Bočen s 4:1. Edino točko je osvojda Donda, ki je premagala Miličevo. Po prvem krogu je šlo vse prav v našo korist. Milano, ki ima isto število točk, je premagal doslej neporaženi Coccaglio s 4:3. V naslednjem krogu pa smo po izenačeni borbeni tekmi premagali Roy iz
Milana v postavi Bernardič, Doljak, Sedmak ter dvojica Bernardič - Milič. Igra dvojic je gotovo naša najslabša točka, saj niti ene tekme dvojic proti Milanu ali Coccagliu še nismo osvojili. V čem je problem? Za uigravanje dvojic je premalo časa, kajti Bernardi-čeva živi v Zagrebu. Dvojica, kot je Milič - Bernardič, se težko sinhronizira, ker igra Bernardičeva obramben način igre ter Sonja Milič napad. Obrambni igralci vračajo počasne žoge na nasprotnikovo polovico, tako da ima igralka dovolj prostora ter časa, da izvede dober top-spin udarec. Ker pa predvsem Sonji Milič dela štopanje top-spina precej preglavic, se težko osvoji drugačen rezultat. V naslednjem kolu bom moral menjati dvojico in preizkusiti Sedmakovo in Doljako-vo, ki sta v tej sezoni igrali samo proti Bocnu in prikazali hitro in zanesljivo igro. V odločilni tekmi je Sedma-
kova, ki je začela tekmo z nepotrebno tremo premagala Franzosi z 2:0. Tako smo bili na najboljši poti, da osvojimo 6 točk. Vendar v tretjem krogu proti Coccagliu sta se pokazali dve naši, lahko bi rekel, standardni napaki: prva je igra dvojic, druga pa psihična nestabilnost. V prvi tekmi je Bernardičeva po pričakovanju premagala Andreonejevo, nato je Ansi premagala Doljakovo. V zelo važni tekmi pa je Miličeva že drugič izgubila s Corbetto. Zaradi prehitre igre in zaradi popolnoma enostavnih napak njena igra ni prišla do izraza. Tako je Corbetta samo z vračanjem žoge na mizo osvojila dragoceno točko za svojo ekipo, kar je tudi odločilno vplivalo na izid tekme. V nadaljevanju je sledila igra dvojic, ki smo jo nesrečno izgubili v tretjem setu pri rezultatu 22:20. Ti dve tekmi sta bili odločilni, ker se je v nadaljevanju odvijalo vse po pričakovanju.
Ciklokros v Lonjerju: odlična organizacija
Rokomet: v 1. kolu moške D lige
Naši startali s porazom
Nedeljska dirka v ciklokrosu v Lonjerju je odlično uspela, tako po številu prisotnih tekmovalcev iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Slovenije kot po kakovosti, saj ni po asfaltu in po njivah manjkalo borbenosti. Lepo sončno vreme je spremljalo tekmovalce na izredno naporni progi, kjer sta se izkazala zmagovalca tako mladinske dirke Bogdan Ravbar kot zmagovalec med člani Enos Dardengo. Ta dva tekmovalca nista imela pravih tekmecev, saj sta mirno prispela na cilj daleč pred zasledovalci. V članski dirki je treba omeniti izredno borbenost kranjskih kolesarjev Lampiča in Polanca, ki sta v odličnem finalu nadoknadila zamujeno in se prebila na častna mesta. Na splošno je nedeljska dirka odlično uspela, še enkrat pa je prišla do izraza organiziranost lo-njerskega kolesarskega kluba Adria, ki je dirko pripravil. Poudariti pa je treba tudi, da so lastniki zemljišč v Lonjerju rade volje dovolili prehod karavane 77 kolesarjev po njihovih terenih, koder so vozili kar 25 krogov (10 mladinci in 15 člani).
Lestvica prve dirke:
JUNIORJI: 1. Bogdan Ravbar (Krka Novo mesto) - absolutni zmagovalec;
2.	Milan (GS Caneva da Ugo)| 3. Canal (Rinascita Ormelle). MLAJŠI MLADINCI: 1. Andrej Sajovec (Sava Kranj);
2.	Sovinec (Sava Kranj); 3. Sclisizzi (Li-bertas Gradišča). STAREJŠI CIKLOA-MATERJI: 1. Luigi Del Bianco (SC Bressa); 2. Piovesan (Cimetta Com-prex); 3. Polesel (Munaron Comprex). ČLANI: 1. Enos Dardengo (Sacilese Poles); 2. Lampič (Sava Kranj); 3. Polanc (Sava Kranj). MLAJŠI CIKLOA-
MATERJI: 1. Graziano Barattin (Cimetta Comprex); 2. Valerio (Sanvitese Mobili del Mei); 3. Maks Petelin (SC Petelin).
Ekipno pa so zmagali v posameznih kategorijah: Krka Novo mesto, Sava Kranj, SC Bressa, Sava Kranj, Cimetta Comprex.
Skupno je nastopilo 20 kolesarjev v članskih kategorijah ter 47 v mladinskih kategorijah ter med starejšimi cikloamaterji; prisotni pa so bili tudi klubi Sava Kranj, Krka Novo mesto ter Siporex Pulj.
R.Pečar
Cividin - Kras Trimac 17:10 (6:6)
KRAS TRIMAC: Sardoč, Klinc, Ra-seni 4, Janko Milič, Kozlovič, Simone-ta, Aleks Milič, Mitja Grilanc 3, Skupek 1, Gruden 1, Janežič, Sandro Grilanc 1.
Krasovi rokometaši so v prvem kolu D lige gladko izgubili v gosteh proti solidnemu Cividinu. Kljub porazu so »rdeče-beli« pozitivno opravili nalogo in spričo dokaj spodbudne igre lahko v prihodnjih nastopih od njih pričakujemo kaj več. Izredno pomlajeni Krasovi vrsti (tokrat sta med 12 rokometaši nastopila le dva člana) sta bila usodna začetka dveh polčasov. Gostje se niso najbolje znašli na večjem igrišču, kot so ga vajeni v zgoniški telovadnici, posebno je bilo to opazno v obrambi.
Do prihodnjega nastopa, ko se bodo v soboto ob 19.30 v Zgoniku srečali z nabrežinskim Interjem, bo treba popraviti še nekatere pomanjkljivosti,
predvsem neučinkovitost v napadu, tako da bodo »rdeče-beli« pripravljeni za osvojitev prvega para točk. (Z. S.)
____________MLADINCI______________
KRAS TRIMAC - CIVIDIN 19:23
(11:11)
KRAS TRIMAC: Sardoč 2, Glavina, Kozlovič 3, Predonzani, Raseni 7, Gruden 1, Košuta, Mitja Grilanc 4, Milič, Sandro Grilanc 2, Simoneta, Janežič.
Mladinska vrsta Krasa Trimac se je v ponedeljek v zgoniški telovadnici srečala z istim nasprotnikom in tudi njej ni uspel podvig, da bi premagala enakovrednega tekmeca.
Brez dvoma je bil najboljši mož na igrišču odličen vratar Sardoč, ki se je izkazal z nekaterimi res atraktivnimi posegi, ki so navdušili gledalce. Izredno točen je bil tudi pri izvajanju naj-strožnjih kazni, saj je bil obakrat uspešen iz 7 metrov, kar pa žal ni pomagalo za končno zmago. (Z. S.)
Namizni tenis: v slovenskem derbiju ženske B lige v Gorici
Po izenačeni in napeti tekmi domovke uspešnejše
Dom - Kras A	5:3
Lutman - Škrk 2:0 (21:18, 21:17); Fab-bro - Ukmar 0:2 (3:21, 10:21); Vodopivec - Purič 2:0 (21:17, 21:18); Lutman -Ukmar 0:2 (11:21, 12:21); Vodopivec -Škrk 2:1 (21:23, 21:11, 21:19); Fabbro -Purič 1:2 (12:21, 21:17, 7:21); Vodopivec - Ukmar 2:0 (21:15, 23:21); Lutman - Pu-rič 2:1 (10:21, 21:18, 21:18).
Že tradicionalni derbi med domov-kami in krasovkami je bil tudi tokrat zelo napet in izenačen prav do zadnjega udarca. V srečanju med edinima še nepremaganama ekipama v B ligi so tokrat nedvomno bolje igrala goriška dekleta, ki so s povsem zasluženo zmago pripravila majhno presenečenje, saj so Krasovke, ki so še letos bistveno okrepile s prihodom Ukmarjeve, veljale za favorita. Tekma sama je bila prav gotovo ena izmed najlepših v tej ligi, saj sta obe ekipi dali zares vse iz sebe, da bi ohranili nepremagljivost. Ze od vsega začetka pa je bilo jasno, da so domovke stopile za zeleno mizo zelo razpoložene, saj so se zelo odločno in srčno borile za vsako točko. Pri stanju 3:3 sta stopili za mizo številki ena obeh postav, Vodopivčeva in Ukmarjeva. Domovka, ki je morda zaradi prevelike sigurnosti in sproščenosti le s težavo premagala prvi dve nasprotnici, je tokrat pokazala vse svoje spo-
sobnosti in v zelo lepem in včasih tudi aktraktivnem srečanju premagala mlado krasovko. V naslednjem, odločilnem spopadu sta Lutmanova in Puri-čeva zaigrali zares na vse ali nič. Potem ko je v prvem setu z lahkoto slavila krasovka, je Lutmanova s pametno in umirjeno igro spravila nasprotnico na kolena in dosegla odločilno točko za svojo ekipo.
Veselje v goriškem taboru je bilo po zmagi razumljivo, saj so Vodopivčeve varovanke v sobotnem srečanju zaigrale zares odlično in dokazale, da bodo tudi v tem prvenstvu trd oreh za vsakogar, še posebno, če bodo tako preudarno in suvereno zaigrale tudi v prihodnosti.
Ob koncu velja pohvaliti igralke obeh ekip, ki so se zares srčno borile in predvajale na trenutke zelo navdušujočo igro in kljub temu da je bilo srečanje zelo napeto prav do konca, so se vedno korektno in športno obnašale. (MAL)
MOŠKA D-2 LIGA PPG Trst - Kras Trimac 1:5
Mircovich - Legiša 0:2 (17:21, 5:21); Dallegro - Fabec 2:0 (21:16, 21:7); Mersi - Milič 0:2 (13:21, 6:21); Dallegro - Legi-
ša 1:2 (22:20, 17:21, 18:21); Mircovich -Milič 1:2 (10:21, 21:19, 18:21); Mersi -Fabec 0:2 (17:21, 19:21).
Proti povprečnemu nasprotniku so Šercerjev! varovanci zlahka prišli do ponovnega para točk in se povzpeli pod sam vrh lestvice. Milič, Legiša in Fabec so v posameznih setih prepustili nasprotniku le pet ali šest točk. Dejansko to je bil le lažji trening pred nadaljnjimi nastopi. (2LS.)
________ŽENSKA D LIGA____________
Pol. Adriatica -
Kras Globtrade B	5:1
Negriolli - Tanja Ravbar 2:0 (21:16, 21:18); Santini - Martina Ravbar 2:0 (21:14, 21:18); Sacripanti - Mosetti 2:1 (16:21, 21:7, 21:15); Santini - Tanja Ravbar 1:2 (23:25, 21:16, 14:21); Negriolli -Mosetti 2:0 (21:18, 21:13); Sacripanti -Martina Ravbar 2:1 (23:21, 13:21, 21:15).
Kot je bilo pričakovati, so se Kraševe predstavnice z gostovanja v Portu San Elpidio vrnile praznih rok. Kljub visokemu porazu so zaigrale solidno in z nekoliko več športne sreče bi si priigrale še kakšno točko, čeprav je bila zanje končna zmaga vendarle nedosegljiva. Vsekakor prvenstvo je še dolgo, s tem pa ni rečeno, da se bodo v nadaljevanju sestri Ravbar in tovari-
šice še rešile pred izpadom, kar je bilo seveda tudi že predčasno načrtovano v Krasovem taboru, saj bo letos izpadla iz lige kar polovica nastopajočih ekip, to je štiri, zato si bodo naša dekleta v teku letošnjega prvenstva le nabirala dragocene izkušnje. Edino točko za Krasove barve je dosegla Tanja Ravbar, ki je v razburljivem četrtem srečanju z 2:1 premagala Santini-jevo. (Z.S.)
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA GMT - Kras Globtrade	5:3
Rudel - Škabar 2:0 (21:13, 21:6); Pe-resson - Širca 0:2 (16:21, 21:23); Cosset-to - Colja 1:2 (21:17, 10:21, 14:21); Rudel - Širca 2:0 (21:9, 21:19); Cossetto - Škabar 2:1 (21:12, 18:21, 21:11); Peresson -Colja 0:2 (18:21, 14:21); Cossetto - Širca 2:1 (18:21, 21:17, 21:19); Rudel - Colja 2:0 (21:16, 21:18).
Prav malo je manjkalo, da bi Kraševa dekleta, ki so v soboto začela boj v promocijskem prvenstvu, zmagala. Na začetku so že vodile z 2:1, v naslednjih petih obračunih pa so kar štirikrat izgubila. Predvsem se je v tem srečanju odlikovala Elena Colja, ki je svoji ekipi priborila kar dve točki, ostalo pa je osvojila Lara Širca. (Z.S.)
Nogomet v Krminu
Italijanska vojaška državna reprezentanca, ki jo vodi bivši branilec Rome Francesco Rocca, bo danes ob 14.30 igrala prijateljsko srečanje v Krminu. S tem srečanjem bodo predali namenu prenovljeno nogometno igrišče in so za to priložnost sestavili izbrano vrsto s Krminskega, ki se bo srečala z vojaško reprezentanco.
Trener Rocca bo imel na razpolago celo vrsto prvoligašev, saj bodo, med drugimi, za vojaško reprezentanco igrali Mauro, Pioli, Bonetti (Juventus), Cucchi, Minaudo (Inter), Evani (Milan), Berti, Onorati (Fiorentina), Lerda (Torino), Vialli, Pellegrini (Sampdoria), Baldieri (Roma), Susic in Pasa (Udinese).
ŠD MLADINA
obvešča, da za letošnje tradicionalno zimovanje, ki se bo odvijalo na Pohorju od 20. do 27. decembra 1986, se interesenti lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije vsak dan do sobote, 6. decembra od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 4. decembra, ob 19. uri na sedesžu ZSŠDI v Trstu, UL sv. Frančiška 20, seja košarkarske komisije. Dnevni red: 1. Organizacija košarkarskega tabora v Savudriji za letnika 1973 in 1974; 2. Reprezentanca mlajših in starejših pionirjev;
3.	Interliga ekip promocijskega prvenstva.
Šahovski turnir Športne šole Trst
Dekleta boljša od fantov
Naše šesterke v mladinskih prvenstvih
Slogaši bližji naslovu
UNDER 18 MOŠKI
Kvalifikacijski del šahovskega turnirja za osnovnošolsko olimpiado, ki ga je priredila Športna šola Trst, je pokazal zanimive rezultate. Po treh dneh igranja in devetih kolih je nesporno in brez poraza osvojil vrh lestvice Rojančan Igor Guardjančič, ki med svojimi soigralci ni imel enakovrednega tekmeca (in je kajpak, tudi glavni kandidat za končno zmago).
Veliko presenečenje pa predstavlja dejstvo, da so vsa tri ostala mesta v finalu osvojila dekleta, med prvimi desetimi pa jih je kar šest, torej več kot polovica. Tudi v šahu torej (vsaj med našimi najmlajšimi) moški izgubljajo svoj dosedanji monopolni položaj. Na 2. mesto se je uvrstila Svetoi-vančanka Alenka Giugovaz, ki je klonila le Grudnovi, in kajpak, Guardjan-čiču, 3. mesto pa si delita Tjaša Gruden (pol točke je dala Furlaniču, brez točk pa je ostala v igri z Rolichem in Guardjančičem, ter Aleksandra Ažman, ki je klonila Giugovazovi in zmagovalcu kvalifikacij, remizirala pa je z Rolichem.
Ti štirje tekmovalci so se torej uvrstili v finale, kjer bodo igrali vsak proti vsakemu, ostali pa se morajo zadovoljiti z mesti, ki so jih že osvojili.
Finalno kolo bo na sporedu v Borovem športnem centru v soboto, 13. decembra.
LESTVICA
1.1.	Guardjančič BJ 9 točk;
2.	A. Giugovaz ŽU 7;
3.	T. Gruden RI in A. Ažman BJ 6,5;
5.1.	Rolich GS in I. Kerže RI 6;
7. A. Bersan ŽU, S. Teršar RI, S. Kovač ŽU in T. Pitacco RI 5,5;
11. M. Mamolo BJ, P. Gregori BJ, A. Coloni RI, P. Bembi BJ, S. Požar BJ, P. Krapež ŽU in P. Rasman BJ 5;
18. E. Lapel ŽU, M. Krapež ŽU, I. Fur-lanič GS, F. Simoni ŽU, N. Zubalič ŽU, A. Stanese MČ, F. Taučer GS in I. Gerdol GS 4,5;
26. G. Franko ŽU in S. Mazziero ŽU 3,5;
28. A. Močilnik MČ, G. Bizjak GS, V. Bandelj ŽU, R. Rojc GS, R. Šušteršič ŽU, M. Coretti MC, S. Perosa RI, M. Debeljuh BJ, S. Legovich ŽU in V. Gregorič RI 3;
38.v M. Krapež ŽU, T. Padovan RI in S. Padovan RI 2,5;
41. M. Favetta BJ, M. Feruglio GS, M. Verri BJ, F. Valenti ŽU in D. Korošic BJ 2;
46. M. Pisani BJ in E. Žnidaršič BJ 1,5; 48. K. Omari BJ in P. Rustja ŽU 1;
50. M. Cesar BJ in S. Mozetič ŽU 0,5; 52. T. Oberdan ŠI in M. Uršič ŽU 0 točk.
-boj-
Kratice pomenijo: BJ Bazoviški junaki, ŽU Župančič, RI Ribičič, GS Gregorič Stepančič in MČ Milčinski.
SLOGA - VECCHIA PALLAVOLO3:0
(15:2, 15:4, 16:14)
SLOGA; Čač, Gulič, Hrovatin, Ker-pan, Komar, Maver, Renčelj, Sain.
Slogaši so v nedeljo dosegli svojo sedmo zaporedno zmago in so tako vse bližje osvojitvi pokrajinskega naslova, še zlasti, če vemo, da so doslej izgubili le dva seta proti najnevarnejšemu nasprotniku Inter 1904. Poleg tega pa se je v teh dneh ekipa Preve-nire, eden od močnejših tekmecev v tej kategoriji, odpovedala prvenstvu. Tudi v nedeljski tekmi ni bil izid nikoli v dvomu. V zadnjem nizu so sicer gostje že vodile s 14:10, ko so se naši fantje zbrali in brez težav nadoknadili zamujeno in osvojili novi točki. (Inka)
UNDER 18 ŽENSKE
BOR - OMA ARMES	3:2
(15:7, 15:10, 6:15, 14:16, 15:4)
BOR: Foraus, Knez, D Ambrogio, Vidah, Viler, Del Piero, Vitez, Superina, Bandelj, Grbec.
Borovke so po drugem nizu morda že mislile, da jim zmaga ne more uiti, a niso računale na odlično reakcijo Tržačank, ki bi si po prikazani požrtvovalnosti resnici na ljubo celo zaslužile zmago. Povratek na staro postavo iz prvih tekem, je v zadnjem nizu obrodil uspeh in naše igralke so le zmagale tekmo, v kateri so naletele na črn dan. Od posameznic je treba tokrat pohvaliti le Tanjo D Ambrogio.
UNDER16 ŽENSKE Skupina A
DLFAC - SLOGA B	0:3
(9:15, 1:15, 12:15)
SLOGA: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Gregoretti, Jogan, Križmančič, Pa-vat, Pieri, Stopar, Škerk, Vidah.
Mlade slogašice so tudi v tem kolu slavile gladko zmago. Zaigrale so zbrano in odločno, izpeljale marsikatero dobro akcijo in tako tudi povsem zasluženo osvojile točki. (Inka)
RICREATORI - BOR	0:3
(0:15, 2:15, 3:15)
BOR: Viler, Knez, Bandelj, Superina, Vitez, Vidah, Grbec, Rojc.
Premoč borovk je bila tako očitna, da o tekmi sami res ni kaj povedati.
Skupina B
BREG - INTER 1904	1:3
(15:12, 10:15, 13:15,11:15)
BREG: Sancin, Pečar, Kocjančič, T. in E. Žerjal, Kraljič, Glavina in Canzi-ani.
Kljub porazu so Brežanke zadovoljile, saj so igrale borbeno in so bile starejšim nasprotnicam pravzaprav povsem enakovredne. Lahko rečemo, da je Inter zmagal predvsem zaradi večje izkušenosti nekaterih svojih igralk.
MONTASIO - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:1
Z izenačenega srečanja under 18 med borovkami in OMA
Med »najmlajšimi« tokrat uspešni obe naši enajsterici
___________UNDER 18_____________
BREG - S. LUIGI	2:3 (1:1)
STRELCA ZA BREG: M. Tamaro, Švara.
BREG: Petronio, P. Tamaro, Hervat, Jerman, Bevk, Stržaj, Mv Tamaro, Slavec, Pitacco, Giurussi, Švara (Cottar, Boneta, Koren, Sancin).
Mladi nogometaši so še enkrat zapustili domače igrišče premagani. Tudi proti povprečni ekipi S. Luigija niso zmogli obdržati prednosti gola in so le delno prišli do izraza. Tako je bil prvi polčas izenačen; padla sta dva gola in Brežani so zadeli tudi drog. Gostitelji so drugi del tekme začeli dobro razpoloženi in prišli v vodstvo z neubranljivim zadetkom Švare. Odtlej so Brežani, kot se večkrat dogaja, očitno popustih. Nasprotnik je prevzel pobudo in še dvakrat z lahkoto premagal Bregovo obrambo. Fantje se morajo v nadaljevanju prvenstva še bolj potruditi in še posebno prihodnjo soboto, ko jih čaka zelo težka naloga. Pomerili se bodo namreč s prvouvrščeno Edi-le Adriatica.	(Diego)
LESTVICA: Edile 16, S. Sergio 12, S. Andrea, Roianese, Chiarbola 11, S. Luigi 10, Ponziana, Olimpia, Opici-na, Costalunga 8, S. Vito 7, Campa-nelle, Montebello 6, Breg 2.
_________NARAŠČAJNIKI_____________
Don BOSCO - PRIMORJE 0:2 (0:0)
STRELEC: Princival (2 gola).
PRIMORJE: Štolfa, Sullini (Frassi-nelli), Princival, Mesar, Tence, Prasel-li, Štefančič, Gruden, Žagar, Tomaset-tig, Zorzut (Crissani).
Proti zelo šibkemu nasprotniku so naši dah oba zadetka le v zadnjih minutah, čeprav bi lahko bila končna razlika v golih večja. V prvem polčasu je pri Primorju igral vsak zase. V kazenskem prostoru gostiteljev je bilo preveč igralcev, branilci so postali napadalci, naši niso ustvarjali igre in so tako sami pomagali nasprotniku. V drugem polčasu so rdeče-rumeni igrali bolj urejeno in umirjeno. Gruden je Po predložku z desnega kota zadel Prečko, Mesar je z ugodnega položaja zaključil v vrata in vratar Tržačanov je dvakrat ubranil strela z razdalje Žagarja. Še je bilo priložnosti, a do gola je prišlo le po osebni akciji Princivala, ki je preigral tri branilce in nato streljal iz stranskega položaja prav v nasprotni levi kot vrat. Pet minut zatem je isti igralec podvojil. Po lepi kombinaciji z Grudnom je še preskočil vratarja in zatresel mrežo.	(M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 23, Portua-le 21, Fortitudo in CGS 19, Montebello 18, Giarizzole 15, S. Luigi 14, Campanelle in Zaule 12, S. Andrea, Costalunga in Domio 10, Olimpia in Junior 9, Primorje 8, Opicina 4, Čampi Elisi 1, Don Bosco 0.
__________NAJMLAJŠI____________
Don BOSCO - PRIMORJE 0:2 (0:2)
STRELCA: Battigelli, Trampuž. PRIMORJE: Franza, Mirjam Tram-Puž (De Carli), Pahor, Luksa, Škabar, Moreno Trampuž, Ligozzi, Štoka, Bat-ligelli, Zacchigna, Riolino.
Rdeče-rumeni so začeli dobro. Igrah so napadalno in izkoristili rahel veter. Že v 5. minuti so tudi povedli. Riolino se je ob robu kazenskega prostora znašel v ugodnem položaju, streljal je na vrata, vratar je odbil žogo, ki je prišla do Battigellija, ki ni zgrešil. Pet minut kasneje je Trampuž dal še drugi zadetek z močnim strelom kar s 30 metrov. Riolino je s 15 metrov še enkrat streljal na vrata, a vratar je dobro ubranil. V drugem polčasu so rdeče-rumeni igrah spet boljše od nasprotnika, niso pa toliko napadali.
OPICINA - BREG	0:3 (0:2)
STRELCI ZA BREG: R. Gombač, P. Dazzara, Švara.
BREG: Giglifano, Buzzi, Strain, M. Gombač, Švab, K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Švara (d. p. Degrassi), P. Dazzara, Pellizzari (d. p. Grilanc).
Bregovi najmlajši so tokrat igrah s šibko ekipo Opicine. Povedli so že v prvih minutah s prostim strelom, ki ga je izvedel Ravel Gombač in takoj nato podvojili s P. Dazzaro. Proti koncu polčasa so še zapravili nekaj ugodnih priložnosti. V drugem polčasu se ni nič spremenilo in Brežani so še potrojili s Švaro, ki je spretno prestregel podajo branilca vratarju ter zadel.
(R. G.)
LESTVICA: Olimpia 19, S. Sergio in Montebello 18, Breg 17, S. Gio-vanni in CGS 16, Zaule 13, Fortitudo, Portuale in Triestina 12, Čampi Elisi 11, Don Bosco, S. Luigi 9, Giarizzole 8, S. Vito 5, Primorje 4, S. Andrea 1, Opicina 0.
___________ZAČETNIKI_____________
ALTURA - BREG	1:2 (0:2)
STRELCA ZA BREG: Bandi in Pu-nis.
BREG: Rapotec, Kalc, Bajec, Matkovič, Poretti, Lavrica, Bandi, Punis, Vrše, Grilanc, Grbec (d. p. Peter Ker-mac, Čuk).
Punisovi varovanci so z Alture odnesli obe točki. Dobra taktična razporeditev igralcev na igrišču ter popolna postava sta botrovali ponovnemu uspehu Dolinčanov, ki so prešli takoj v vodstvo z Bandijem ter podvojili z 11-metrovko Punisa.
V drugem polčasu bi lahko »plavi« še bolj zaokrožili rezultat, če bi pre-čnica ne odbila kar dvakrat Vršetova strela v vrata. (R. G.)
PRIMORJE - FANI OLIMPIA A 0:1
(0:0)
PRIMORJE: Franza (Ciacchi), Dog-lia, Gherbassi (Osi), Štolfa, Mirjam Trampuž, Zacchigna, Vodopivec, Ma-nuel Trampuž, Divovich, Sardoč, Kante.
Proti zelo solidnim gostom Proseča-nom ni uspelo osvojiti točke. Začeli so dobro. Vodopivec je iz težkega položaja streljal in poslal žogo za pol metra od vrat, ko je bil vratar že premagan. Od daleč je nato poskusil še Sardoč. Tržačani pa so se tudi podali v napad kljub nasprotnemu vetru. Niso dosti streljali na vrata, vseeno pa so bili nevarni. V drugem polčasu so se naši morah braniti in pod močnim pritiskom so v 10. minuti klonih. Napa-
dalec gostov je najprej preigral branilca, nato pa streljal na vrata in zadel vratnico. Žoga se je odbila k nasprotniku, ki je s šibkim strelom presenetil vratarja domačinov. Do konca Tržačani niso pustili naših čez polovico igrišča.
LESTVICA: Costalunga in Fani 16, S. Luigi 14, Chiarbola 13, Breg 12, CGS 9, Primorje 7, Altura, Campanelle in Portuale 3.
MARCELIANA - MLADOST 2:1 (0:0)
STRELEC ZA MLADOST: Dario.
MLADOST: Ferfolja, Petean, Zam-par, Marušič, Peršolja, Ma. Petean, Gergolet (Lavrenčič), Kobal, A. Ferfolja, Devetak, Dario (D. Ferfolja).
Mlada združena ekipa Mladosti ni imela sreče. Gostitelji so namreč v dveh napadalnih akcijah dosegli prav toliko zadetkov. Kraševci so tudi v tem srečanju pokazali dobro igro in boljšo tehnično pripravljenost. Kljub temu pa jim ni uspelo, da bi premoč potrdili z zadetki.
___________CICIBANI____________
Skupina A
PRIMORJE - FORTITUDO B 8:0 (6:0)
STRELCI: Širca 3, Nadlišek 2, Švara, Kuk in Emili 1.
PRIMORJE: Sandri (Rebula), Guštin (Purič), Švara (Braini), Sardoč, Nadli-šek, Širca, Kuk (Emili).
Proti sicer šibkemu nasprotniku so se naši razigrali. Že po desetih minutah so vodili kar s štirimi goli razlike. Tokrat ne samo Širca, pa tudi Nadli-šek, Emili, Švara in Kuk so zatresli nasprotnikova vrata. V drugem polčasu je trener cicibanov Medljak poslal na igrišče kar štiri rezervne igralce. Vseeno so naši dosegli še dva zadetka. Razlika v golih bi lahko bila še večja, če ne bi nasprotnikov vratar večkrat odlično posegel. Po tej tekmi čaka proseške nogometaše zelo težka naloga. V soboto bodo namreč igrah na Proseku proti prvouvrščenemu Sonci-niju. (M. G.)
LESTVICA: Soncini 22, Ponziana in Fani 17, Chiarbola 15, Opicina in S. Luigi 10, Servola in Primorje 9, Zaule 8, Costalunga 7, Montebello 6, Fortitudo 0.
Skupina B
ALTURA - BREG	1:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Grbec.
BREG: Argenti, Corbatti, Rapotec, Grbec, Sancin, Kermac, P. Paoletti (Čuk).
Bregovi cicibani se vidno krepijo iz tekme v tekmo. Tudi v soboto popoldne proti Alturi jim je zmaga ušla le za las. Po prvem polčasu, v katerem ni bilo beležiti posebnih akcij, so Dolin-čani prešli v vodstvo z močnim strelom Grbca. V nadaljevanju se je tekma odvijala po istem tiru prvega polčasa, tako da se je začelo krepiti prepričanje v polno bero točk, ko so gostje nekaj minut pred koncem izenačili. (R. G.)
ZARJA B - CHIARBOLA	0:4
ZARJA: Maksi in Luka Urdih, Denis in Kristjan Pussini, Grgič, Tence, Glavina, Ban, Sancin, Jurinčič, Lipovec.
Z igro zarjanov tokrat ne moremo biti zadovoljni. Pripombe moramo izreči predvsem na račun obrambe, ki je bila zelo slaba. Upamo si tudi trditi, da bi imeli danes zarjani vsaj točko več na lestvici, če bi igrah kot običajno. Napad se je precej trudil in večkrat resno zaposlil nasprotnikovo obrambo, vendar preveč je bil osamljen, da bi lahko ustvaril kaj več konkretnega.
LESTVICA: Giarizzole 20, S. Luigi 20, Chiarbola 18, Fortitudo in Soncini 13, Zarja 11, Altura in Esperia 9, Breg 6, Ponziana 5, Zaule 4, Campanelle 0.
Skupina C
ZARJA A - S. ANDREA	5:2
STRELCI ZA ZARJO: D. Grgič 2, Granzotto, Doljak, Bellafontana
ZARJA: Bellafontana, Družina, Kočevar, Posega, Daniel in Devan Grgič, Granzotto, Doljak, Metlika, Križmančič, Marc, Ražem.
Končno je prišla tudi prepričljiva zmaga Zarje, ki je v tej tekmi dobesedno pregazila nasprotnika. Poleg petih golov nas je predvsem prepričala igra naših igralcev, ki so bili v tej tekmi res odlični v vseh elementih. Opazili smo veliko borbenost v obrambi, preudarnost pri izvajanju akcij ter presenetljivo zagrizenost in odločnost pri strelih na vrata. Upamo, da se je Zarji končno le odprlo in da bomo v bodoče še pogostoma priča takim predstavam.
LESTVICA: Fulgor 20, Fani 19, Portuale in Inter S. Sergio 15, S. Gi-ovanni 14, Supercaffe in S. Andrea 11, CGS 9, Domio 7, Zarja 5, Muggesana 4, S.Vito 0.
MLADOST - STARANZANO 0:3 (0:0)
MLADOST: Zanier, Pahor, P. Pahor, Gergolet, Nardon, A. Gergolet, Lavrenčič (M. Gergolet), Farra, Ferletič, Lorenzut.
Doberdobski cicibani so proti vodečemu Staranzanu položili orožje, saj je bilo že od vsega začetka razvidno, da so bili gostje telesno in tehnično boljši. Kljub temu pa je gostiteljem uspelo, da so v prvem polčasu preprečili gostom pot do zadetka. Nič pa niso mogli v nadaljevanju igre, ko se je Staranzano razigral in trikrat premagal Zaniera.
PRVENSTVO CSI Najmlajši
S. LUIGI - ZARJA	3:1
STRELEC: Ferluga ZARJA: Malalan, Pipan, Kralj, Jurinčič, Ferluga, Poropat, Renčelj, Berzi S. Luigi se je izkazal kot solidna in homogena ekipa. Resnici na ljubo je zarjanom trda predla še pred samim začetkom tekme, saj je bilo odsotnih preveč igralcev, da bi lahko upali v uspeh. Vsekakor so zarjani igrah dobro ves prvi polčas, ki se je končal brez gola. V drugem polčasu pa je nasprotnik pospešil tempo igre in tudi trikrat premagal Zarjinega rezervnega vratarja. Edini zadetek za Zarjo je dosegel Ferluga. (M. Ž.)
Košarka: med naraščajniki
Poraz borovcev
STEFANEL - BOR ADRIAIMPEX
84:82 (49:43)
BOR: Prelec, Daneu 8 (1:2), Berdon, Arena 20 (4:7), Oberdan 15 (1:2), Sterni 2, Bajc 2 (2:2), Ažman 27 (3:3), Pavlica 8.
TRI TOČKE: Daneu 1.
Po izredno napeti tekmi borovcem ni uspelo premagati zelo motiviranega Stefanela. Naši so stopili na igrišče popolnoma nezbrani in so dovolili nasprotniku, da je prevzel pobudo. Tako so »plavi« že v prvem polčasu zaostajali za 8 točk. Nepazljivi so bili v obrambi in slabo so zapirali prostor pod košem. Šele v drugem delu tekme je »plavim« uspelo nadoknaditi zaostanek in obdržati vodstvo do zadnje minute. Tedaj pa so naredili nekaj naivnih napak, Ažman in Daneu sta morala na klop, tako da je Stefanel zmagal v dramatičnem koncu.
Naši so igrah pod svojimi sposobnostmi predvsem v obrambi, le Ažman je igral kot zna in je bil v napadu neustavljiv. Po tem porazu si bodo borovci po prvem delu prvenstva verjetno delili prvo mesto z Don Boscom in Stefanelom, tako da je vprašljivo, če bo našim uspelo ponoviti uspeh zadnjih dveh let. (Luka Furlan)
LESTVICA: Bor Adriaimpex 12, Don Bosco in Stefanel 10, Tecnoluce 8, Libertas 6, Servolana 4, Ricreatori in St. Azzurra 2, Inter 1904 0.
KADETI
FERROVIARIO - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 65:75 (27:44)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla, Kocman 32 (2:5), Rupel 5 (1:2), A. Šterni, Staniča (0:2), Gruden 8 (2:2), P. Sterni 28 (2:6), Bogateč, Dolhar 2, Birsa 3. TRI TOČKE: Kocman 4.
Po četrtem kolu so Okretičev! varovanci še nepremagani. Tokrat so zasluženo odpravili ekipo Ferroviaria. Naši so že od 1. minute bili stalno v vodstvu ter še v prvem polčasu predvsem po zaslugi razigranega Kocmana, ki je v tem delu dosegel kar 26 točk, z veliko lahkoto polnih nasprotnikov koš. V drugem delu igre pa so gostitelji odločno reagirali in proti koncu so se tudi nevarno približali. V 28. min. je bilo stanje 65:69, več pa niso zmogli in zato sta točki šli Konto-velcem. Naj omenimo še, da se je med tekmo poškodoval Dolhar in zato je njegov nastop v derbiju prihodnjo soboto z Borom v dvomu, kar je seveda hud udarec za Kontovelovo moštvo.
(M. R.)
BOR ADRIAIMPEX - SERVOLANA
82:71 (37:34)
BOR: Simonič, Krasna 2 (0:1), Škerk 33 (4:6), B. Pertot 11 (2:4), Race, Cupin 16 (2:4), Bajc 10 (3:6), M. Pertot, Smot-lak 6 (2:3), Lippolis 4 (0:3).
TRI TOČKE: Bajc, Škerk, B. Pertot.
Borovi kadeti so osvojili novi dragoceni točki in so tako še vedno na vrhu lestvice. Tudi tokrat niso zadovoljili. Predvsem je pešala obramba, tako da je Servolana vodila v prvem polčasu celo za sedem pik. Samo z agresivnim pressingom je »plavim« uspelo nadoknaditi zaostanek. V drugem delu tekme so igrah nekoliko boljše in zasluženo zmagah. (Luka Furlan)
LESTVICA: Don Bosco, Bor Adria-impex in Kontovel Electronic shop 8, Ferroviario A 6, Ricreatori in St. Azzurra 4, Servolana, Santos, Alabarda, CGI in Sokol 2, Ferroviario B 0.
____________DEČKI____________
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
SERVOLANA 89:91 (48:36)
KONTOVEL: Emili 2, Kralj 20, Pečar 0, Ban 2, Briščik 4, Rebula 25, Gulič 16, Gregori 16, Budin 4, Bizjak 0.
3 točke: Rebula 1.
V zelo napeti in lepi tekmi so varovanci trenerja Medena izgubili samo za koš razlike proti močni Servolani. Tekmo so Kontovelovi košarkarji začeli zelo dobro, nadigrali so nasprotnika in sklenili prvi polčas z 12 točkami prednosti. V drugem polčasu so kljub dopadljivi igri v napadu igrah premalo zbrano v obrambi in puščah preveč prostora nasprotniku, ki jih je v končnici tekme, potem ko je moral Rebula zaradi petih osebnih napak na klop, prehiteL
PROPAGANDA
BOR INDULES - DON BOSCO 39:62
(21:37)
BOR INDULES: Martinolich, Posse-ga 12 (4:9), Bajc, Baitz 3 (1:3), Brus 2, Tomšič 12 (6:10), Vodopivec 3 (0:2), Filipčič 1 (1:4), Križmančič, Žiberna 6 (0:2), Čok.
TRI TOČKE: Vodopivec.
V nedeljo so borovci doživeli na domačih tleh hud poraz, čeprav so v zadnjih časih posamezniki napredovali. V prvi četrtini so bili naši enakovredni nasprotnikom, saj je bil izid 13:15, nato so gostje prednost povečali in končali prvo polovico tekme z dobro prednostjo. Tretja četrtina je bila za plave usodna zaradi velikega števila izgubljenih žog in neuspešnosti v napadu. (MJ)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
3. decembra 1986
Izjava ministra za civilno zaščito Zamberlettija
Skrajno pomanjkljivo nadzorujemo kaj spuščamo v vodo, zrak in zemljo
RIM — Če bi se zgodila nesreča v eni izmed 400 tovarn, kjer uporabljajo skrajno nevarne snovi, bi bili sposobni ustrezno ukrepati. Toda nadzorstvo nad vsem tistim, kar vsak dan spuščamo v zrak, zemljo, reke in morje, je pomanjkljivo do takšne mere, da atrazin, sestavina v herbicidih, lahko zastrupi vodovode v vsej Padski nižini, onesnaženje zraka v nekaterih zgodovinskih jedrih velikih mest pa je za civilno zaščito. Tako bi na kratko lahko povzeli odgovor ministra za civilno zaščito Zamberlettija na vprašanje časnikarja ANSA, kakšna je možnost kemične zastrupitve.
Zamberletti je povedal, da civilna zaščita popisuje industrije, ki uporabljajo zelo nevarne snovi. Posebna komisija ugotavlja, če podjetja spoštujejo varnostne predpise o preprečevanju nesreč in o pomoči v primeru katastrof.
V Italiji je 400 nevarnih in 1.600 manj nevarnih podjetij, z najnižjo rizično stopnjo pa jih je od sedem do osem tisoč. Samo gol popis nevarnih industrij pa še ne zadostuje. Pot-
rebno je doseči, da ne stojijo v bližini bivališč in tudi ne v bližini takšnih industrij, da bi prišlo do nevarnih spojin. Komisija, v kateri so predstavniki različnih ministrstev, je opravila že veliko dela in se pri njem poslužuje računalnikov. Po nesreči v Sevesu je EGS sprejela ustrezen zakon, ki ga na Italijo še niso razširili.
Minister Zamberletti je o onesnaženju zraka v velikih mestih rekel, da iz protesta mestni stražniki nosijo maske, sodniki pa grozijo, da bodo z razsodbo prepovedali osebnim avtomobilom dostop. Raziskava je pokazala, da je promet največji krivec za zračno onesnaženje v mestih, sedemdeset odstotkov tega prometa pa predstavljajo avtomobili, katerih vozniki iščejo parkirni prostor. Od tod potreba po večjih parkiriščih in tudi predlog ministra Zamberlettija, da bi v Rimu, namesto gradnje drage podzemeljske železnice, izkoristili Tibero, reko, ki teče skozi vse mesto.
Milijarde lir za Manetovo sliko
Sliko »La Rue Mosniers aux Paveurs«, ki nosi podpis impresionista Eduarda Maneta, so na londonski dražbi Christie's prodali za rekordno vsoto 15 milijard lir	(Telefoto AP)
Torta za Snežinkin rojstni dan
Za svoj 20. rojstni dan je Snežinka, bela gorila barcelonskega zoološkega vrta dobila trinadstropno sadno torto. Dober tek	(Telefoto AP)
Ubit, ker ju je miril
SASSARI — V noči od četrtka na petek sta si zaročenca Antonello Manca (24 let) in Rita Atzori (22) skočila v lase. Kreganju sta prisostvovala njuna prijatelja Antonio Saba (26) in Giulio Marzeddu (18). Le-ta je naenkrat posegel, da bi zaročenca pomiril, Manca pa je prijel za pištolo in ga ustrelil. Z Rito in Antoniom je nato truplo skril v grmovju na dnu prepada blizu Codrongianusa. Zdaj so vsi trije v zaporu zaradi umora in skrivanja trupla (Manca), oziroma zaradi sodelovanja pri prikritju uboja (Atzori in Marzeddu). Karabinjerje je o tem obvestila Atzoriina sestra.
Elvis lovil čarovnice
NEW YORK — Pokojni rock popevkar Elvis Presley, o katerem je šel glas, da sodeluje ali vsaj skuša sodelovati z ameriškimi oblastmi »v boju proti komunizmu, ki ogroža ameriško mladino«, je na tajnem sestanku s tedanjim predsednikom Nixonom ponudil osebno pomoč za vzpostavitev »reda in zakonitosti« v ZDA. Rekel je tudi, da so Beatlesi antiamerikanci in da pomenijo hudo nevarnost za ameriško družbo. To piše v tajnih listinah Bele hiše, ki so jih objavili te dni.
Deček iz okolice Sanrema včeraj ušel ugrabiteljem
SANREMO — Enajstletni Lorenzo Balboni, ki so ga štirje oboroženi in zakrinkani moški predsinočnjim iztrgali materi Francesci Lanzotti v njeni lekarni v Bus-sanu vzhodno od Sanrema, je bil v rokah ugrabiteljev eno samo noč. Včeraj zarana je pobegnil iz zapuščenega hleva na odročnem in težko prehodnem gričevnatem območju blizu zaselka Vignai (usta so mu zaprli z ruto, niso pa ga zavezali) in malo pozneje sta ga našla mlada avtomobilista, ki sta ga izročila patrulji prometne policije. Ta ga je peljala v sanremski komisariat, kamor so policisti pripeljali mater in očeta Claudia in kjer so ga tudi zaslišali.
Policisti in karabinjerji so tudi že zajeli ugrabitelje, to so Saverio del Duca (22 let, iz Salerna) in bratje Mario (27), Rodolfo (30), Palmiro (39) in Aureliano Ma-fodda (24) iz Palmija pri Reggio Calabrii, a stanujoči v Taggii blizu Sanrema. Obtoženi so združevanja v zločinske namene, ugrabitve zaradi izsiljevanja in nezakonite nošnje orožja.
Ko neumnost ne pozna meja
RIM — Italijani so najbolj neumno prebivalstvo na svetu. Tako vsaj izhaja iz rezultatov ankete, ki jo je izvedla japonska revija Dime. Italijani so zvedeli za svojo latentno neumnost šele, ko so 22. nov. prelistali dnevnik La Stampa, na japonsko provokacijo pa niso nasedli. Zato je še toliko zanimivejša reakcija japonskega veleposlanika v Rimu Masaakija No-gučija, ki je, v imenu odličnih gospodarskih in prijateljskih stikov, ki vežejo obe državi, izjavil, da Italijani sploh niso budala. Pravi norci so Japonci, ki so izrazili to prepričanje.
Anketa je bila hudomušna zadeva, članek, ki jo je komentiral pa je bil le dokaz »ozkoglednosti Japoncev«. Nogučiju je priskočil na pomoč sam avtor komentarja na reviji Dime, ki, reci in piši, trdi, da so »prav Japonci najbolj neumni ljudje na svetu«, saj so si izmislili to. »neumno anketo«. Noguči trdi tudi, da je na anketo odgovorilo le 60 »neumnih« Japoncev; če je seveda izraz »detarame« prevedljiv z besedo neumnost, in da so ti s svojim protiitalijanskim nastopom pokazali le, da Italijanom zavidajo.
Ob vsem tem visokoletečem razpravljanju bi morali vprašati za mnenje še butalskega župana, ki bi brez težav rešil iz zagate tako Italijane kot Japonce, saj bi citiral stari nemški pregovor, ki pravi: »Vsaka neumnost najde koga, ki jo zagreši«, pa mir besedi.
Havajska lava
Lava, ki jo od ponedeljka zjutraj bruha ognjenik Kila-vea, je povzročila ogromno škode havajskemu gozdnemu bogastvu	(Telefoto AP)
Prvi korak k uresničitvi železnice ki bo povezovala arabske države
BEJRUT — Naredili so prvi korak pri uresničevanju dolgoletnih sanj: gradnje železniškega omrežja, ki bi povezovalo obširna saharska pro-stvanstva severne Afrike, džunglo v Mavretaniji in južnem Sudanu, neprehodna višavja Libanona in Sirije, kamenite puščave Jordanije in obeh Jemenov in bilo speljano tja do peščenih sipin Arabskega polotoka in plodnih površin Mezopotamije, ki ležijo med Evfratom in Tigrisom in tudi onkraj njih. Strokovnjaki Arabske železniške federacije (ARE) s sedežem v mestu Alep v Siriji so izdelali študijo s podrobnim finančnim in organizacijskim načrtom za izgradnjo te pa-narabske železnice.
Gradivo so te dni poslali vsem članicarft federacije (Libanonu, Siriji, Jordaniji, Iraku, Tuniziji, Alžiriji, Libiji in Maroku) kakor tudi Saudski Arabiji, Sudanu in ostalim arabskim državam, ki niso članice tega združenja.
Po poročanju generalnega tajnika ARE Mur-faha Sabounija gre za omrežje železniških prog, ki bo povezovalo arabski svet, v Saudski Arabiji pa bi bilo glavno križišče in ranžirna postaja za vse potniške in tovorne vlake.
Po načrtu bi iz Saudske Arabije peljala na zahod proti Egiptu, Sudanu, Libiji, Tuniziji, Alžiriji, Maroku in Mavretaniji. Vzhodna smer bi bila razdeljena na dva kraka: prvi bi povezoval Sirijo in Jordanijo s Saudsko Arabijo, drugi pa bi bil speljan preko Sirije in Iraka do zalivskih držav (Kuvajt, Združenje arabskih emiratov, Katar, Bahrein, Saudska Arabije in Oman) in naprej do obeh Jemenov na skrajnem delu polotoka. Edina »lokalna« proga bi povezovala Sirijo in Libanon, lahko pa bi jo podaljšali do Palestine (Izraela), Sinaja in Egipta.
Razen Egipta imajo sedaj arabske države okoli 26.000 km železniških prog, predvsem zastarelih, na katerih je zaposlenih 50.000 oseb. Po
njih so v zadnjih petih letih prepeljali nekaj stotin milijonov ton blaga in na desetine milijonov potnikov. V »puščavski kraljevini« je speljana sodobna elektrificirana proga s klimatskimi napravami, ki iz prestolnice Rijad pelje v pristaniško mesto Daman na obali Zaliva.
Globoko v notranjosti, na drugi strani prostrane kraljevine, stojijo kot spomeniki preteklosti ostanki nekdaj v svetu znane hidjaške proge, ki jo je otomanska turška oblast zgradila 1908. leta , da bi iz Damaska in Amana vozila romarje v Meko in Medino. Poleg tega »sentimentalnega« vzroka so bili še čisto praktični: proga je omogočala lahek prevoz turških čet iz mediteranskih krajev na polotok, kjer so živela nemirna beduinska plemena.
Zadnji hidjaški vlak je peljal 1915. leta, potem pa so vso progo razdejali; tudi čas je napravil svoje: beduinska plemena so oplenila in opustošila vse postaje in druge objekte ob njej.
Ogrodje »mediteranskega kraka« bi predstavljala obstoječa železniška mreža v Siriji. Ta država je v zadnjih sedmih letih zgradila proge med sredozemskim pristaniščem Latakija in mestom Alep v severovzhodnem delu države, drugo progo med Damaskom, Alepom in pristaniščem Tartusom, sedaj pa gradi 600 km dolgo progo med lukama Tartus in Latakija.
Velikopotezni načrt sedaj čaka na prvi kramp, pred tem pa je potrebno urediti mnoga politična in finančna vprašanja. Predvsem pa morajo Arabci odpraviti svoje razprtije, razlike v ideoloških in političnih vprašanjih, odpreti morajo meje in omogočiti pretok tehnologije, zlasti pa morajo odpreti svoje blagajne. Dokler tega ne bodo storili, toliko časa bo panarabsko železnica ostala samo sen, ki še ne more trdneje povezati arabskega gospodarstva.