Leto II. Poitnina - "ST - pavšallrana. Ljubljana, sobota 5. januarja 1920. Štev. 2. Posamezna Številka 30 vin. UH NEODVISEN DNEVNIK Ceno 5»© pošti: z celo leto . K 5)‘-j pal ista . H £&*— za Seffi Ista. li IS— za 1 mshc .. B ^'58 Za Llilbllaito mssBčno V‘50 UPBdniituD in apraoa: gapiia?]B9a uilse št. G Oredn. fcisToo to. SO Posamezna šSs-vSBtea 3§ vin. Komunist umoril 44 ljudi! LDU Budimpešta, 2. jan. (DunKU — U) Kakor poroča »Az Est«, je poslal te-gjbt Arpad Kerekes-Cohn dan pred usmrti© višjemu državnemu pravdniku Poga-2J> TMSmo, kjer je izjavil, da pri javni raz-ni izpovedal resnice. On da ima 44 JJ^ov na vesti. Spremil je Tibora Sza-na njegovem popotovanju v pro-JS^o in je samolaatno ustrelil 44 ljudi, da si pridobil Szamuelyjevo naklonjenost. Mož, ki ima 44 umorov na vesti, je bil j^sen. Ravno tako so bili obešeni njegovi T“*ugi, ki so morili svoje nasprotnike, do-jg**t na zverinski način mučili, oneča-jr**Ma trupla, ropali in plenili. Upamo, da to ni godilo po načelih radikalnega so-^uzma, Id ga včasih zastopa tudi gla-slovenskih socialistov »Naprej«. Ven-1* čudno, da se za te morlice poteguje vsa rdeča internacijanala, vsi drobci te razdrapane pocialistične organizacije protestirajo proti temu, da ®o v Budimpešti obesili nekaj zločincev, ki so morili. Zakaj niso gospodje — ki pri nas jedo kapitalistom iz rok — protestirali tudi takrat, ko so komunisti ubijali strelja1’ in obešali na Mažarskem? Pod social?«t»čno vlado v Nemčiji se je zgodilo, da so postrelili 30 komunističnih ir^-ro^rjev na nekem dvorišču kot pse. Zakaj tu n;so go-podje protestirali? Če v?ši sodrugi obeša;o in streljajo druge, tedaj p»šete o zmagujoči socialistični ideji, ko pa začno dru£ posnema ti vaš zgled, protertirate in kolne*c! To je dvojno lice socialne demokracije, ki pri nas služi kapitalu, drugod pa strelja vse, ki niso socialisti. Velik« povodeni v Parizu. ttHJ Pariz, 2. januarja. (DunKU. Brez-1*1®®*) Vsled silnega dežja je reka Seine ^arastla, da je poplavljen ves okraj. 80 morali promet na predmestni . eznid. Lesene mostove je voda odnesla razlila po železniški progi proti Ver-^ ’es^- Prebivalstvo zapušča svoja stano- V »-i*0. l>rehiva pod milim nebom ali pa nasilnih stanovališčih. Ob bregovih so barikade. Povodenj Seine je mno-nego povodeni Marne leta 1910, iz provincije javljajo povodnji. Kimnolzem v Španiif. ®arc®l°na* 2. januarja. (DunKU.) j**«* Ha vas poroča: Socialnodemokrat-cjjj- Rokovne organizacije izjavljajo na *®»ot j^aja^ev v manifestu, da je njih Komunizem. Delavci se ne bodo te , delu, ako jim ne priznajo mezde ^ asi ko so bili brez dela. Nemiri v Egiptu. London, 2. januarja. (DunKU.) ^ erjey urad poroča o novih cestnih ne- mirih v Aleksandriji. Nastopiti je moralo vojaštvo. En vstaš je mrtev, pet pa ranjen i h. Clemenceau ne bo več poslanec. LDU Pariz, 2. januarja. (DunKU.) Clemenceau je odklonil vsako volitev v parlament. Izjavil je pa, da se nikakor ne bo popolnoma umaknil iz političnega življenja. Mirovna konfereaca ostane v Parizu. LDU Pariz, 2. jan. (DunKU.) Agence Havas javlja: Po raznih poročilih se pariška konferenca ne sestane pred koncem prihodnjega tedna. Lloyd George ne odpotuje pred ponedeljkom ali torkom v Pariz. Nitti ne dospe pred nedeljo ali pred ponedeljkom v London, Lloyd Georga sedaj ni v Londonu. Potrjuje se, da ni bilo nikdar govora o tem, da se prestavi sestanek konference v London. Politika starih škatel]. ftaše gospode, ki gospodari in ko-^ lra sedaj v Belgradu, vendar ni bilo Pričakovati! Ta gospoda, ki je z ^,državaišk° gesto razpustila občin-Po o . re na Hrvatskem, ki v Sloveniji ^j. vojem mestodržcu dr. Žerjavu s poli-^ razganja svobodno izvoljene občinske ta gospoda vlada danes neome-?n samopašno v državi, deželi in v je j. 1 brez kontrole ljudstva. Izjavljal ^»da bo izvedla že ta mesec občin-e# Upale so stranke te demo-ttUj ?° * socialistične Vlade, da bo med-Oodi^ i dovo^i ljudi podkupljenih. Volilni lij0tl vt-^v strank gredo namreč v mi-Ni čuda, saj so imeli gospodje iz-;^e v rokah, fcaj oda sinoči nas je presenetilo iz Bel* a naslednje poročilo: **ti i,*rTe, škatlje in krogljice ne morejo n*ovli*“* pred drugo polovico me-fce jamarja. Zato se občinske volitve te ° koncem januarja, kakor se Prvotno mislilo. te volilne škatlje! Prava slika demona ,e Politike v Jugoslaviji, Ubogi Ti-*yb'iinTa . maičken si danes v primeri s **a! NMUjebcem Pribičevičem, Ubogi Ti* lcdaj s rat ti ni prišlo niti na um, da bi ie vleU1 demokracija kot zvesti ku-PriJjig . lvoi kapitalistični politični voz. *°cUli«r ?,a. požvižga, pa kar trije ikatljo * vl®či staro kapitalistično *ka nolMtu ven{lar je vsa belgraj- ^odelu !*wa uP.odob}iena po mažarskem kakrLu^ , ze tako natančno, da se ii Judap,eSt!! gT-V°? raest° Jugoslavije bi-\tara Skati; S2ina politika je postala , 8osl» vSis Pov.sod v kulturnem svetu, v , Soslavi:;: P°vsod v kulturnem s 'listi nolU’1 Pa c^ai° demokrati i m soci-Zbali so * midsV^r r sianm‘ skatljami. Zbali so » ^ovorh-n x g*asu, zato so prišli na dan z s« es’ n* dovolj škatelj, da * vršiti volitve, Bog pomagaj klm ženam volilno pravico. Človek bi sodil, da imajo socialistični zastopniki še saj toliko sramu v sebi, da bodo saj malce s-^ut-di zagovarjati misel sp^šne in enake volilre pravice vseh žensk. Ne! Poročilo prr.-.'i: »Socialistični ministri so zahtevali tudi volilno pravico za ženske, ki opravljajo snmostojno delo ali obrt.« Volilna prav:"-* za samostojne trgovke, za samostojne učiteljice — da, za delavske žene p** ne! Kaj je ljudem še ostalo od nek* c?rrjeg'1 prc^ra^ia? Vse jc že vzel kapitalistični vrag. Tudi socialistom so ostale v politiki le še stare škatlje. državi in ljudstvu, nad katerim odločajo usodo ljudje, ki jim je politično merilo škatlja! Toda sinoči smo obogateli še za eno skušnjo! Telefon nam je namreč javil iz Belgrada, da se vlada (kapitalisti in socialisti namreč) pripravljajo na volitve poslancev. Vemo, da se gospodje na to že dolgo pripravljajo, z upom in strahom na to čakajo in odlašajo, kakor človek, ki čaka, kdaj mu zobozdravnik izdere zob. Ni prijetna taka operacija, ko gospodje upravičeno pričakujejo, da bo ljudstvo poruvalo škrbaste zobe njihovi vladi. Za* to se le menijo, delajo načrte, na mesto da razpišejo volitve. Kakšne načrte delajo? Belgrajsko poročilo slove: »Vlada se pripravlja za volitve poslancev. Na zadnji ministrski seji se je razpravljalo o načrtu volilnega reda. Podlaga bodočim volitvam bi bil srbski volilni zakon s splošno volilno pravico. Socialistični ministri so zahtevali tudi volilno pravico za ženske, ki opravljajo samostojno delo ali obrt. Redni parlament bi imel 300 poslancev, velika narodna skupščina pa 600, Srbija bi imela v rednem parlamentu okoli 60 poslancev, v parlamentu za konstituanto pa 160. Kvalificirani poslanci bodo odpravljeni. V vladi obstoje nasprotna mnenja o tem, ali naj se vrše volitve samo za redni parlament, ali pa naj se istočasno volijo tudi poslanci za konstituanto. Na sinočnji ministrski seji so razpravljali o naredbi izvrševanja volitev za narodno predstavništvo. Odpravljeni so mestni poslanci. Na 20.000 ljudi pride 1 poslanec za konstituanto, za redni parlament pa na 40.000 ljudi 1 poslanec. Vprašanje ženske volilne pravice ost' še nadalje nerešeno, O tem bo morala cd-ločevati konstituanta.« Ti načrti so čisto podobni grešnemu srcu te kapitalistovske vlade. Ljudstvo hočejo oslepariti, osobito pa ženske ogoljufati za volilno pravico. Pečat sramote bo odslej nosila socialna demokracija, ki je pomagala ukrasti delavskim in kmeč- Pr"vese!< kap'f»S'sSov Oficieln^ soc. demokracija, dekla ka-pitaUstične buržuazije, se je dala privezati za frak jugo-l. kapitalistov ter bo z njimi skupno šla v boj, V tej koaliciji bo socialna demokracija s svojimi voditelji Kristanom, Koračem in Bukšegom igrala vlogo majhnega priveska, ki binglja zadaj na škricih kapitalističnega fraka. Bogme! I e-pa vloga, vredna ideje, ki naj zrevoluci-jonira vesoljni svet! Slovenski socialisti v »Napreju« še sramežljivo molče. Ni še preteklo teden dni. ko se je neki »marksist« v »Napreju« zaklinjal, da z demokrati ne gre in ne gre! Rajši z vragom! Ni še teden, odkar se je drugi pridušal, da z demokrati ne gre! Rajši s klerikalci! Sedaj pa molče, skrivnostno molče kakor grški bogovi premišljajoč, ali naj napravijo dež ali solnce. Mi pa vemo, da bo dež in hudo blato! V tem blatu povaljana bo kričala slovenska socialna demokracija, da so njena načela najbolj čista na svetu, da njena rdeča zastava še nikdar ni bila onečaščena. In vendar! Bridko je to za sodruge, ki so ohranili še kaj socialistične zavesti. V Sarajevu se že pripravljajo kapitalistični demokrati in socialni demokrati na skupen volilni boj za občinske volitve. Tega »Naprej« še ni poročal- Naj izve od nas! Zgodilo pa se je, da so v Sarajevu, drugod po Bosni, po Hrvatskem, v Srbiji — in tudi v Sloveniji, kakor čujemo — socialistični delavci siti politike svojih bogatih voditeljev. Šli so h komunistom in se bodo borili sedaj v isti sapi proti lastnim voditeljem in proti liberalnim kapitalistom, To bo seveda grenka pilula za možakarje, kakor so socialistični ministri. »Napreju«, glasilu kapitalističnega priveska, pa naše sožalje! Pijanci proti zakonom. Poziv slavnemu društvu »Sveta vojska«. Glasom naredbe ministrstva za notranje zadeve z dne 13. novembra 1919 glede omejitve točenja alkoholnih pijač, razglašene v Uradnem listu dne 3, decem-. bra 1919 pod štev, 752 je slovom člena 9 zaukazano, da se mora naredba izobesiti y vseh lokalih, kjer se toči alkoholna pijača, tako, da jo gostje ne morejo prezreti. Kdor te ne izobesi v svojem lokalu, se kaznuje v zmislu člena 7 prvič z globo do 500 K, drugič do 1000 IC in tretjič se mu sme odvzeti koncesija. Predpisi so tedaj še dokaj strogi in človek bi pričakoval, da se bodo vsaj prve čase vpoštevali. Toda temu ni tako. Bilo bi tudi pričakovati, da bodo čuvarji zakonov poskrbeli za vpoštevanje te naredbe, pa tudi temu ni tako. Po razglasitvi te naredbe obiskal sem razne lokale, kjer se toči alkohol, pa niti v enem nisem izsledil te naredbe, in ko sem vprašal po vzroku, se mi je reklo, da se o tej postavi nič ne ve. Kaj ni poklicano policijsko ravnateljstvo v to, da pazi, kako se take važne postave vpoštevajo? Ali ni dolžnost go-stilničarske zadruge opozarjati svoje člane na tako važne predpise? Ali je mogoče intesvencija te zadruge v Bslgiadu imela zanje tako ugoden uspeh? Meni sc zdi, da se — kakor v zasmeh oblastem — pred objavljenjem te naredbe ni toliko popivalo, kakor ravno po razglasitvi, in človek ne ve, ali se norčujejo pijanci iz zakonitih predpisov, ali pa jih v to poklicana oblast vsled kake skrivne odredbe prezira. Jaz vsaj 'nisem nikoli srečaval toliko pijanccv in kričačev po cestah, kakor ravno v zadnjih dveh do treh tednih. Temu se pa seveda ni čuditi, če se še dobi po objavi te naredbe gostilničar, ki nekaznovan v svojem lokalu popiva do nezavednosti, in to dan na dan in svinjari pred svojimi gosti, da človeka zona obhaja ter premišljuje, kako je to mogoče v urejeni državi. Če se poklicana oblast ne mara ali ne more mešati v to, da pripomore zakonitim predpisom do veljave, potem bo vendarle kazalo, da skuša vsaj društvo »Sveta voj-ska-': izposlovati tej pametni naredbi rešpekt. Saj smo biU vendar dosedaj na glasu miroljubnih meščanov in se je prislovica »zaspana Ljubljana« nanašala ravno na dejstvo, da je zvečer in v noči mirovalo življenje. Kar pa je Ljubljana postala središče raznih špekulantov in veri*.nikov. ni ne konca ne kraja nočnemu nemiru. Prihodnjič pa z imeni na dan! Politične novice. + Po domače. Liberalna stranka je začela prav po domače uganjati politiko.. Dr. Puc je za to, da se valutno vprašanje reši v parlamentu in ne absolutistično, kakor hoče vlada, a kljub tej kardinalni razliki ostane v večini in podpira vlado. Včeraj, dne 2. januarja je imela liberalna stranka v Ljubljani posvetovanje o valut* nem vprašanju, kojega so se, kakor pravi poročilo, »udeležili vsi interesirani krogi«, to se pravi, vsi liberalni kapitalisti. Ljud* stva nimajo za seboj in ga tudi iie marajo pri takih posvetovanjih. Posvetovanje je rodilo zopet sklepe, ki kažejo neodkritost liberalne politike. Njihova vlada v Bel« gradu rešuje valutno vprašanje v razmerju 4: 1, v Ljubljani zahtevajo 1:1, in ki ud tej bistveni razliki sedijo mirno napre v vladi! Sicer pa, kdor zna čitati liberalne komunikeje, razvidi, da tudi njihov sklep 1 :1 ni odkritosrčen, kajti v isti sapi so za to, da »se da staremu dinarju možnost sukcesivne izmenjave po ugodnem kurzu, da se plačilo dinarskih terjatev olajša s primerno uredbo in da se mu pri začasni določitvi kovinske podlage zagotovi primerno razmerje«. To se pravi: mi liberalci smo za rešitev 1 :1, a smo tudi za rešitev 4:1. Slepomišenje liberalcev z ljudstvom! To je kapitalistični hlapec sodrug Korač drug možakar. On hodi korajžno po shodih ter dela za kapitalistično rešitev valute v razmerju 4 i 1, k čemur sodruga Kristan in Bukšeg molčita kot grob. + Udarec proti dr. Kramerju. Na včerajšnjem liberalnem shodu so »interesirani (kapitalistični) krogi« sklenili tudi resolucijo, ki ima očito ost proti nesposobnosti dr. Kramerja, Zahtevajo namreč »smotreno gospodarsko, zlasti izvozno politiko«. Tudi »n^interesirani« krogi čutijo o svoje dr. Kramerjevo nesposobnost in leonfuznost v gospodarski politiki. Da je poleg Bukšega dr. Kramer največji dfa-žilec žita v Banatu, je vsakemu jasno, kdor zasleduje tam njegove nakupovalce za inozemstvo. Glede izvoza izda trgovinsko ministrstvo vsak mesec nove smernice. Istotako radi carine. Glede nakupovanja izvoznih predmetov vlada največja Icon-fuzija. Tipanje in poskušanje, a nobene smotrenosti, to je znak Kramerjeve gospodarske politike. -r Korupcija na raSun ljudskih želodcev. Kakor znano, so svoj čas avstrijski sladkor na Angleškem krmili konjem, Uko je bil poceni, dočim ga je moral Avstrijec doma še enkrat dražje plačevati. Nekai podobnega se godi sedaj v Jučoslavi1 ood demokratsko sociallrtično vlado. »Narodno Djelo« poroča: V Belgradu je krompir ^o 3 dinarje (12 K), fižol po 4 dinarje (16 K) klotfrnro, dočim re dobi v Gradcu lst-1 b i-‘ go, ki je prišlo tjekaj iz Jugoslavije vsled & SfrtaS ■giBU iVeČenu list«,* '8ST 3. jaž^rjit 192(T^ §te*. 1 »kompenzacijske« pogodbe, mnogo cene;e. — Neka dunajska tvrdka je objavila v švicarskih listih oglas,, da ima na prodaj 10 vagonov jajc prve vrste, ki so nakupljena v Jugoslaviji in zanje že dovoljene izvoznice. Tako špekulirajo z našimi živili celo dunajske židovske tvrdke in si služijo z njimi dobre švicarske franke. -j- Demokratski Silvester v Kamniku. Silvestrov večer v kamniški čitalnici je pomaknil kamniško demokratsko-socialistič- no gospodo ravno za 10 let naprej. Govor znanega politika g. dr. Karbe, kateri je, kakor znano, pred kratkim zahteval razpust občinskega odbora, zasluži, da ga otznemo pozabe, ter ga damo na razpolago ljubljanski univerzi. Najbolj zanimiv je naslednji stavek, s katerim ni g. dr. Karba blamiral le samega sebe, marveč vso de-mokratsko-socialistieno gospodo, »Vse kar je v naravi, cvetlice, rastlinice, živali itd., vse to ne služi človeku, kakor so nas v mladosti učili, marveč človek je satu v tej .veliki naravi le mali delec, atom.« čestitamo Vaši duhovitosti g. doktor, vsaj Vam vse Vaše ovčice ne segajo v filozofiji do temen. Mi se ne čudimo temu, človek pač ne more biti politik, zdravnik, modroslo-vec in lekarnar obenem. — Zdravo! j-fi O dr. Šušteršiču že nekaj časa sanjajo demokratski in socialistični listi s tako živahnostjo, da se človeku zdi: Strah pred volitvami je liberalcem in socialistom iel že v možgane. »Naprej« in »Slov. Narod« pišeta, da bo dr. Šušteršič nastopil kot kandidat pri volitvah. V pomirjenje javnosti je sicer »Slov. Narod« še pristavil, da jmj vendar vlada(!) ne bi dovolila. Oh, ta vlada, koloSko skrbi ji delate, otroci plačljivi! Ne bojte se dr. Šušteršiča, ta je za nas politično mrtev. Bojte pa se ljudstva, ki bo po vaši krivdi lačno in raztrgano — z vami pometlo tako, da bodo od ivaie deoaoltratsko-socialistične vlade ostale le Še sanje o nekdanji nezasluženi mo-5» Vaše fantazije So bolestne in znak pred-alutnje bližajoče se politične katastrofe, ki bQ zadela izkoriščevalce ljudstva! Hi Socialisti in demokrati se trgajo za Kmetsko kost Novosadski »Zastavi«.poro* iz Belgrada, da je zahteval odstranitev Slavka šečerova socialistični minister Kotač. (Slavko Šečerov je bil glavni poverje-mk za Banat in Bačko.) Demokrati bi bili šečerova radi na vsak način rešili ter se je zavzel z««} posebno Pribičevič. Toda mi* naster Korač je imel dokaze v rokah, da je dajal Šečerov zemljo samo tistim, ki so iz-javili, da hočejo pristopiti v demokratsko stranka Nasproti socialistom se je poslu-žil celo sleparstva na ta način, da je na pristopnicah za socialno demokratsko stranko brisal besedo »»socialno« ter je ostalo samo »demokratsko«. Iz tega se vidi, da so demokrati in socialisti »rešili« agrarno vprašanje med seboj tako, da se porabi zemlja za nalcup voiilcev ene in druge stranke. Pa »srajca je telesu najbližja« in kjer je poverjenik demokrat, gleda najprej na demokratsko stranko, a kjer socialist, je pač obratno. Potem si pa sicer dobri prijatelji skočijo v lase. Ljudstvo bo pa z bičem pognalo oboje. +, Ministri in izvozniku Novosadska ^Zastava« piše: »Po Bački so se razšli iz-vozoičarji, ki kupujejo svinje po 21—22 K kilogram žive vage. Med ,kupci je tudi znana zagrebški milijonar Radivoj Hafner, ki je bil glavni liferant avstrijske vojske v Zagrebu in je glasom uradnih izkazov za-slujil 120 milijonov kron. Ta gospod izvaža sedaj pod blagoslovom demokratske jvlade svinje, meso in mast v Avstrijo. On uživa posebno naklonjenost Svetozarja Pribičeviča, ker je dal »princu« Milanu Pribičeviču v svoji hiši stanovanje z osmimi sobami, a ni izključeno, da je on v kompaniji s Franjem Petričem, glasovitim izvozničarjem, v čegar hiši v Zagrebu stanuje .družina Svetozarja Pribičeviča. Razen tega kupuje svinje pod zaščito gosp. Dietricha, odposlanca avstrijske vlade, in polilja v Avstrijo tudi tukajšnji mesar in vojni milijonar Gerich. Novosadski mestni načelnik je poskušal preprečiti izvoz, toda minister za trgovino, Kramer, mu je za* pretil z disciplinarno preiskavo, ako bo Dietrichu itf Gerichu preprečaval izvoz svinj v Avstrijo. Dočim ti izvozničarji dvigajo cene živilom, pa misli vlada zadovoljiti uradništvo z nekaterimi drobtinicami. Zagrebški in ljubljanski izvozniki s svojimi ministrskimi zaščitniki v Belgradu propaščavajo Vojvodino, polneč jo z razcefranimi kronami in ustvarjajoč neznosno draginjo, ki žene naše reveže v obup. Ako naše oblasti niso v stanju, da nas zaščitijo Eed navalom izvozniških volkov iz demo-atske družine, potem bo moralo ljudstvo umo, če treba tudi s silo zabraniti izvoz.« -j- Demokratska cenzura. Zagrebški Opozicijski listi, ki se pečajo z razpustom »Saveza javnih namještenika«, so izšli vsi pobeljeni. Dokaz, da ima vlada slabo vest, Razbojništvo D’Annunzijevih ardi-tov. Na novega leta se je v reški vojaški kaznilnici dogodil primer, o katerem se more reči, da ni slučajen. Zjutraj so se jetniki, kakor običajno, izprehajali po kaz-nilniškem dvorišču. Med njimi je bil tudi absolvirani pravnik Krznarič, ki ga je dal D’Annunzio zapreti, dolžeč ga veleizdaje in špijonaže. Eden arditov je izvlekel revolver in začel z njim mahati proti Krzna-riču. Revolver se je izprožil in zadel Krzna-riča v trebuh. Ranjenec se še danes ni zavedel in ni nade, da ostane pri življenju. Dogodek je zbudil med reškimi Jugoslovani silno ogorčenje in se splošno meni, da so ga inscenirali reški Italijanaši, da se iz-nebe Krznariča, ki so ga smatrali za naj-opasnejšega nasprotnika. — Starega leta dan pa so vprizarjali D’Annunzijevi vojaki po mestu velike izgrede. Vso noč so streljali in metali ročne granate. Razgrajali so kakor pobesneli. Priliko so izrabili tudi temni življi, da so ropali in kradli. Skrajni čas bi bil, da bi kdo to arditsko sodrgo odstranil z Reke s prismojenim D'Aimun-zijem vred. Dnevne novice. — Umrla je včeraj popoldne v 21. letu starosti v Mekinjah pri Kamniku nad-učiteljeva soproga gospa Elči Primožič, roj. Pirc. Pogreb bo jutri, v nedeljo popoldne. Blag ji spomin! — Ustavljene trornice za amonijak. Vsled pomanjkanja premoga in surovin so ustavljene vse ivornice, ki proizvajajo amonijakovo in kristalno sodo. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje ne bo dovolilo izvažanja teh predmetov, dokler tvornice ne začno zopet z delom. — Poljedelska fakulteta v Belem-gradu. Na novoletni seji vseučiliškega plenuma se je definitivno rešilo vprašanje ustanovitve poljedelske fakultete na vseučilišču v Belgradu. Profesorji dr. Simo Lozanič, dr. Bogdan Gavrilovič in dr. Gjorgjevič so določeni, da pripravijo in urede vse potrebno, da se pouk na imenovani fakulteti začne meseca septembra. — »Radiša«, list za Vajence, je začel izhajati v Zagrebu kot polmesečnik. Izdaje ga društvo za vajence »Hrvatski Radiša«. — Urad za nastanje vanje tujcev so ustanovili v Zagrebu. Poslej noben tujec v Zagrebu ne dobi prenočišča, ako nima nakaznice tega urada. Prenočišče se dovoli največ za dva dni, v izrednih slučajih za tri dni. Po hotelih in drugih prenočiščih se morajo točno držati določenega tarifa. Kdor potuje v Zagreb in misli ondi ostati nad 24 ur, mora potom domače ob* cin.ske oblasti prositi zagrebški pdlicijski komisarijat za dopotno dovoljenje; prositi se more tudi brzojavno. — Oskrba vojaških grobov. Podpisana je naredba o ureditvi in vzdrževanju jugoslovanskih grobov doma in na tujem. Te grobove bodo oskrbovali duhovniki, ki bodo zato postavljeni po vseh krajih, kjer se nahaja večje število jugoslovanskih vojaških grobov, kakor v Solunu, na Krfu, v Južni Srbiji, Albaniji, Franciji, Afriki, na Korziki, v Bolgariji in na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. Duhovniki bodo imenovani s kraljevim ukazom. Onim, ki prej niso bili ukazni uradniki, se bo štel ves čas njihovega službovanja, ako ne presega 10 let; ako pa čas njihovega službovanja presega imenovano dobo, se jim šteje le 10 let. — Podpora belgrajskim revežem. Bel-grajska občina je dovolila 70.000 dinarjev v podporo mestnim ubogim 2a božične praznike. — Cene v Zagrebu. Komisija za določanje cen v Zagrebu je v seji 30. dec. sklenila, da se z 2. januarjem 1920 uveljavijo naslednje cene: Pitani voli 12 K, srednji voli 11 K, boljše krave 8 K, slabše krave 7 K, biki 9 K za kilogram žive teže. Kruh iz nulerice 9 K kilogram. Cene za prešičevo meso, mast in podobno ostane;0 dosedanje. — Ribe (karpe, ščuke) so te dni prodajali v Zagrebu po 30 K kiiograto. — Valute na zagrebški borzi 31. decembra 1919. Ameriški dolfir (100); 9100 do 9200 K; carski rubelj (100) 144 K; čeho-slovaške krone (100) 170 K; dinar (100) 400 K; nemška marka (100) 250 K; rumun* ski lej (100) 295 K. UubUanske novice. lj »Pri belem konjičku.« V nedeljo, dne 4. januarja ob pol 8. uri ,2večer se bo vršila na Ljudskem odru predstava burke »Pri belem konjičku«, ki je z nekaterimi nanovo zasedenimi vlogami nanovo naštudirana. Vstopnice se dobe v trafiki gospe Modiceve nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Uradniška predstava »Pepelka« se uprizori v dramskem gledališču prihodnji četrtek, dne 8, januarja. Vstopnice za polovično ceno se dobe v pisarni »Društva zasebnega uredništva«, Gosposvetska cesta št. 12, II. nadstr. lj Koncert. Slovenski umetnik, koncertni pianist gospod Anton Trost z Dunaja priredi v Ljubljani v nedeljo, dne 4. januarja zvečer v Unionski dvorani koncert z Itepim, vsega vpoštevanja vrednim sporedom. Izvajal bo skladbe slovenskih, hrvatskih, čeških, nemških, poljs!:ih, francoskih in ruskih skladateljev. Pri:c ročamo glasbenemu občinstvu cbisk koncerta. Naj se domači vredni umetniki he prezirajo. . lj Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani radi selitve iz deželnega dvorca v poslopje deželne vlade (Bleiweissova cesta) ne sprejme od 5. do 12. t. m. nobene stranke. lj Pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva poštnih uradnikov in uradnic za Slovenijo«, naznanja vsem članom kategorij poštarjev, odpravnikov, adjunktov, ofi-cijantov in aspirantov obojega spola, da se vrši dne 11. januarja 1920, ob 14. uri popoldne v pismonoš ki dvorani glavne pošte v Ljubi pni ustanovni občni 2bor. lj Varnostne razmere na glavnem kolodvora. Preobrat, draginja in posebno še, ker je Ljubljana v bližini demarkacijske črte, so razmere na našem glavnem kolodvoru zelo izpremenile. Ker je vojska moralno čuvstvo zelo zrahljala, je bilo na kolodvoru izvršenih veliko tatvin. Energičnemu nastopu organov nove kolodvorske policijske ekspoziture se je posrečilo, da so se v velikem tatinske tolpe razkropile, toda zanimivo je, da je danes glavni kolodvor takorekoč 3'tOiaj popolnoma odprt, ker so tatovi odaedi velike dele lesena ograje, posebno proti Dovozni cesti, kar zelo olajšuje tatvine in tihotapstvo. Neobhodno potrebno je zato, da dobi glavni kolodvor vsaj ži^p.a ograje, ker s popravo lesene ograie ne bi 'bilo mnogo pomagano, Ker je Ljubljana zdaj obmejno mesto, je postal prej neznatni carinarski urad velika carinami, vsled česar se je tudi carinarska služba zelo Lzpremenila. Nadzorujejo se sploh vsi vlaki, toda nezadostno ograjeni kolodvor onemogočuje vsako finančno strokovno zastraženje glavnega kolodvora in za to tudi že ni dovolj moči finar.čne striže na razpolago. Zanimivo je, da spremljajo carinske obiasti vsak ekspresni vlak v Bel.4rad in v Sobo-tico. Govori ce pa, da bodo sčasoma spremljevali finančni organi direktne vlake, kadar jih bodo uvedii. do Soluna in do Carigrada. lj Zdaj živite od kraje, kaj ne? je rekel predsednik kazenskega senata policiji dobro znanemu tatu Ivanu degli Peter iz Imotške v Dalmaciji. »Ne, gospod!« ie odgovoril obtoženec. Predsednik pove, da je degli Peter osumljen, da je poskušal 24. septembra goljufivo zamenjati lire .n da je bil 16. oktobra osumljen, da je okradel slugo generala Smiljaniča. — »Ne znam nista, sem nedolžen,« je odgovoril. Zdaj se zagovarja zaradi sledečega zločina, katerega živahno opiše srbski oženjeni vojak topničar Žigon Cokič: »Obtoženec je prišel k meni 14, oktobra v hlev artilerijske vojašnice, ko sem snažil konja. Vprašal me je, če imam kaj za prodati. Ker so bile v vojašnici prej izvedene tatvine, sem šel vprašat gospodina kapitani, kaj naj ukrenem. Gospod kapitan mi ie ukazal, naj mu rečem, da mu ooro -Pie‘ skrbel 6 »dek« in 2 mantlja. Rekal tu 1®» da bo plačal vsako »deko« po 30, ®an pa po 100 kron. Dva dni sem ga 4®** j 16. je pa prišel • še enim fantoai. 0bve‘ stil sem kapitana in šel z dekami m 2 mantljema k ograji, zažvižgal v kapitanu, ki je prišel z vojaki, ki »o Petra obkolili, zvezali mu roki in 8a * vedli.« Sodišče je obsodilo degii Petra . 4 mesce težke ječe. Ivan degli zelo nevaren zločinec. Ob prevratu ie D vodja narodne straže v jahalnici, kjer * je zelo kradlo, 6 dni je bil tudi orožnik je dobil mesečno plačo; 8 do 9 mescev I služil tudi pri letalski stotniji; njegov ® ‘ stop je 2elo eleganten. Policiia ga i®3 „ najdebelejšimi čncami zapisanega y sV" črni kniigi. * lj Umrli so v Ljubljani: Marija To branjevka, 83 let. — Frančiška G#®*** zasebnica, 77 let. — Ana Klemenčič, P* strežnica, 71 let. — Frančiška Zajec, lavka, 39 let. — Anton Lokar, zasebna 65 let, — Marija Koporec, tob. deU^ »hov^j v pok., 51 let. — Luka Potrebuješ, ski pomočnik, 47 let. —- Josip streho**? posestnikov sin, 12 let. — Karolina ciganka, 48 let. — Fran Pestotnik, ž#sr: jev sin, 16 let. — Alojzija Stritar, nica, 75 let, — Martin Terkman, tovaj delavec, 70 let, — Ludovik Fabec, P0**^ nikov sin, 10 let, — Andrej Kavčič, Pr sarski pomočnik, 71 let. Narodno gledišče. Opera. 3. januarja, sobota: »Prodana sta«. Abon. C. č 4. januarja, nedelja: »Hoffmanove P™ povedke.« Izven abon. 5. januarja, ponedeljek: Zaprto. . ji Drama. 3. januarja, sobota: »Hlapci.« Aboo ^' 4. januarja, nedelja, popoldne: »Go*a ' Izven abon. —- Zvečer; »repelka«. **** abon. .! 5. januarja, ponedeljek: Zaprto. AprovizadJa. a člane »Splošne gospodarske ge«, ki dobe izkaznico za cenejša (moko, zabelo itd.) opozarjamo na to, . bodo ta živila dobivali' v imenovani drugi, da naj si torej dajo tudi idk#*®^ staviti le na to zadrugo. —- Načelstvo. a člani Splošne gospodarske za Slovenijo se opozarjajo, da pridejo r krompir, katerega ima zadruga še ? oddati. Posebno se opozarja, da j®-zadnji krompir in zadruga kasneje #a0V ne bo več mogla s krompirjem post1*^ Cena kilogramu je 1.30 K. v Nekoč fe žiuel brali- Spisal Rabindraftat Tagore. Nekoč je živel kralj.« Ko smo bili še otroci, se nam ni zdelo potrebno, da bi vedeli, kdo je bil kralj v pravljici. Bilo nam je vseeno, če se je imenoval Shiladitja ali Sbaliban, če je živel v Kashi ali v Kananju. Kar je razburilo dečkovo srce, od začudenja, je bila samo ena najvišja resnica, resnica vseh resnic: »Nekoč je Živel kralj.« Toda čitatelji modernega veka so mnogo natančnejši in navajeni na potankosti. Če slišijo tak začetek kake pri-povesti, postanejo takoj teritični in nevoljni, Oni vržejo žaromete znanosti v legendarno meglo in vprašajo: »Kateri kralj?« Tudi pripovedovalci povesti so postali bolj določni, Niso več zadovoljni s starimi: »Nekoč je živel kralj,« ampak naberejo obra2 poln učenih pote2 in začno: »Živel je kralj, ki se je imenoval Ajatasatru.« Toda radovednost modernega čita-telja ni tako kmalu nasičena. On pomežikne skozi svoja znanstvena očala na pisatelja in vpraša zoket: »Kateri Ajatasatru?« »Vsak šolarček ve to,« nadaljuje pisatelj »da so živeli trije Ajatasatruji. Prvi je bil rojen v dvajsetem stoletju pred Kristusom in je umrl v nežni mladosti dveh letih in osmih mesccev. Globoko obžalujem, da je nemogoče, da bi dobil iz kakega popolnoma zanesljivega vira natančen popis njegovega vladanja. Drugi Ajatasatru je bil zgodovinarjem bolj znan. Če odpremo deveto enciklopedijo zgodovine . , .« V tem hipu je nezadovoljstvo modernega čilatelja pri kraju. Zdaj čuti, da svojemu pisatelju lahko zaupa. Zato reče sam pri sebi,- »Slišali bomo povest, ki je koristna in poučna ob enem.« Ahi kako radi .se damo mi vsi pre-! varati! Tajen strah nas prevzame pred j tein, da bi se zdeli nevedni. Toda končno i vendarle končamo z nevednostjo, le da smo dosegli to po dolgih stranfoticah. Angleški pregovor pravi: >.!\s vprr. šuj me in, ne bom ti odgovarjal Sedemletni deček, ki posluša Pray |!j[|f razume to dobro; on ne izprašuje, do*}jj Til pripovedovanje pri koncu. Tako P* čis to in lepo laž pred vsem golo i°. 9 dolino kot je resnica sama; nedotakn"5 ^ kot žuboreči virček. Toda preudari«0®^' učena laž nas modemih ljudi mora niti svojo okrašeno in zastrto lice. odkrije kjerkoli le najmanjši košček vare, se obrne čitatelj. z veliko ne*0Jp> pioc in pisatelj je ob svoje dobro ,D,e' Ko smo bili še mladi, smi vs» umeli sladke stvari, in sladkosti P** Lj* smo in ali odkriti z nezmotljivo, nam s. i, stvuro veščnostjo. Nikoli se ui