TRGOVSKI UST Časopis »a trgovino, iodlustrijo In obrt. mabMl.M'V£:.}±s'3htx:z- Turpni-^maaMKaa Rac^saRVKTJTsrsiCir/i-: «iCTT»g«i Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Hb)tpisi se ne vračajo. — štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za 1 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, i^.esečno (5 Din; za inozemslvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. nxaa*fts» LETO IX. ci LSMgvgOTiiirT——nn ■ / Teleion št. 552. r: sin •'rrr&rJtunmiMJBaari LJUBLJANA, 27. marca 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 36. rtR»win[TBTmni»iTTTw-Tniinin~TTr rr • r -------1—----------rrsaacrMm.''smmcr-ra.rtnMtunt Novi volilni red Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V Službenih Novinah štev. 64. z dne 23. marca t. 1. je objavljena nova »redka o reguliranju voiilnih in ostalih predpisov Zbornice za trgovino, ol rt in industrijo v Ljubljani. — Na-redba vsebuje v glavnem naslednja določila: Zbornica se v bodoče imenuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo« v Ljubljani ter obsega področje ljubljanske in mariborske oblasti iz-vzemši Kastav in Medjimurje. Zbornica se deli v tri odseke, trgovinski, obrtni in industrijski. Za financijska, zavarovalna in prometna podjetja, ki so zaenkrat včlanjena v trgovinskem odseku, lahko minister na predlog Zbornice osnuje posebne odseke. Hudniki in plavži so zastopani v industrijskem odseku. Zbornica šteje 48 rednih članov in sicer v vsakem odseku po 16, od katerih morajo 4 prebivati v Ljubljani, 4 morajo biti iz ostalega okoliša ljubljanske okolice, 8 pa iz mariborske oblasti. Vsak odsek ima po 4 volilne kategorije, katerih vsaka voli po 4 člane (in 4 namestnike), po ,1 iz Ljubljane odnosno ljubljanske oblasti, po 2 iz mariborske oblasti. V trgovinskem odseku imajo aktivno volilno pravico: V 1. kategoriji oni, ki plačajo najmanj 500 Din občega odn. posebnega pri d obn inskega davka; v II. kategoriji oni, ki plačujejo najmanj 75 Din; v III. kategoriji, najmanje 25 Din; v IV. kategoriji, manje nego 25 Din. Kategorije v obrtnem odseku so sledeče: I. 70 Din in več, II. manj nego 70, več nego 35, III. izpod 35 Din, a najmanj 15 Din, IV. manj nego 15 Din. V industrijskem odseku je razvrstitev sledeča: I. več nego 6000 Din, II. »vanj nego 6000, a najmanje 400 Din, III. najmanj 150 Din. IV. manj nego 150 Din. Aktivno volilno pravico imajo fizične osebe obeh spolov, ki so državljani SHS ter v posesti državljanskih pravic, ki vodijo v področje Zbornice samostojno ali kot. javni družabniki kakšno trgovsko, obrtno, industrijsko ali rudarsko podjetje. Pravne osebe vršijo volilno pravico preko enega svojih zakonitih predstavnikov (predsednika, člana upravnega odbora, prokurista ali poslovodje), ki pa mora biti r to svrho posebno pooblaščen. Pasivna volilna pravica pripada samo moškim, ki so državljani SHS, najmanj 30 let stari, imajo najmanj že 2 leti aktivno volilno pravico ter stalno bivajo v področju Zbornice. Pasivno volilno pravico imajo volilci samo v enem odseku, v katerem imajo tudi aktivno, v tem odseku pa smejo biti Izvoljeni v vsaki kategoriji. Kdor je po občinskem volilnem zakonu izključen od volilne pravice, je nima tudi za Zbornico. Volitev se vrši razdeljeno po odsekih in kategorijah. Ona je direktna in tajna. Prvič se volijo člani Zbornice na 6 iet, potem pa jih z 31. decembrom vsaka tri leta polovica odstopi, in to po službenih letih, in se to število nadomesti z novimi volitvami. Volitve odredi minister trgovine. Stroške nosi Zbornica. Volilno komisija sestoji iz 1 apela-eijskega ali kasacijskega sodnika kot predsednika, 1 zastopnika mesta Ljubljane (ki ga izvoli občinski odbor, ako pa je ta razpuščenega določi minister), 6 predstvnikov iz vrst trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter 3 njihovih namestnikov in enega tajnika. Te predstavnike ter tajnike določa Zbornica na plenarni seji. Manjšina ima pravo na dva predstavnika in enega namestnika, ako dobi pri glasovanju najmanj četrtino zborničnega članstva za svoje kandidate. Predsednik vrši funkcije volilnega komisarja. Celo komisijo poslavlja minister. Podrobnosti volilnega postopka določa komisija, ki sme tud\ odrediti, da se glasovanje za posamezne kategorije vrši na razne dni. Komisija razvrsti volilce po kategorijah ter sestavi volilni imenik, ki se skozi 14 dni razgrne pri Zbornici in pri vsakem davčnem uradu. Reklamacije se morajo vršiti individualno. Upravičen reklamirati je vsak, ki je vpisan v volilni imenik. Komisija mora rešiti vsako reklamacijo tekom 7 dni. Osmi dan po izteku reklamacijskega roka se volilni imenik zaključi in komisija dostavi vsakemu volilcu po pošti legitimacijo ter službeno glasovnico s kuverto, katerim se pridene službeni razpis volitev. Legitimacije in glasovnice se morajo razposlati najmanj 14 dni pred glasovan jem. Te pošiljke so poštnine proste. Izpolnjene v kuverto zaprte glasov-nice se izročijo ali osebno volilni komisiji ali pa dopošljejo po pošti. V zadnjem slučaju jim mora biti pride-jana legitimacija. Ena oseba ne sme izročiti odnosno poslati več glasovnic skupaj. Glasovnice morajo biti izpolnjene z roko ali mehaničnim potom ter morajo vsebovati polna imena, poklic in bivališče kandidatov. Po izteku glasovalne dobe se vse glasovnice naenkrat otvarjajo. Izvoljeni so oni kandidati, ki so dobili relativno večino. Izvoljenim kandidatom sporoči predsednik komisije v priporočenem pismu, da so bili izvoljeni. Kdor se v štirinajstih dneh ne izjavi, da sprejme mandat, se smatra, da je odklonil in na njegovo mesto pride namestnik. Dan in uro otvoritve nove Zbornice določa minister trgovine in industrije. Na tej seji izvoli Zbornica za tri leta z absolutno večino iz svoje srede predsednika in toliko podpredsednikov, kolikor ima Zbornica odsekov. Predsednik in najjmanje še en podpredsednik morata Bivati v Ljubljani. Podpredsedniki, ki se volijo iz treh kandidatov, katere predlagajo člani posameznih odsekov. Poslovnik Zbornične lahko odrtedi, da mora eden ali več podpreds. bivati v gotovem delu zborničnega področja. Predsednika in podpredsednike potrjuje minister trgovine. Podpredsedniki so istočasno načelniki svojih odsekov, ki jim sami postavljajo tudi namestnike. Eden od obeh mora stalno bivati v Ljubljani. Zbornica je sklepčna, ako je navzoča polovico rednih članov; sklepa se z večino. Odseki morajo sami razpravljati izključno o vprašanjih, ki se nanašajo izključno na njihov delokrog. Ako plenum Zbornice ne usvoji zaključka odseka, se mora odsekov predlog na njegovo zahtevo kot mišljenje manjšine sporočiti oblastem. Zbornica in odseki smejo za poedina vprašanja postavljati posebne odbore. Prve volitve se morajo izvršiti naj-dalje v roku štirih mesecev po uveljavljenju te uredbe, vsaka nadaljnja volitev pa v roku treh mesecev po izteku dotičnega kalendarskega leta ali razpisa dopolnilne volitve. Za volilne delikte veljajo kazenski predpisi skupščinskega volilnega reda. Oso-bito je kaznivo tudi vsako zbiranje legitimacij in glasovnic, kakor tudi njih skupno pošiljanje ali skupna izročitev volilni komisiji. x&s*&BaBcaa skki&g a: Zakon o pobijanju draginje in naši obrtniki. Obrtni odsek zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na svoji seji dne 23. t. m. po izčrpni razpravi načrta zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije soglasno sklenil, da se pošlje ministru za socialno politiko g. dr. M. Simonoviču protest proti nameravanemu zakonskemu načrtu, v katerem se navaja: Določila načrta so silno daleko-sežna in praksa je že pokazala, da se je bali postopanja, katero težko ogroža našo produkcijsko podjetnost in ki bi mogla prav občutno škodovati ugledu in dobremu slovesu našega kupčijskega in obrtniškega interesa. V zadnjih letih se je ustanovilo v Sloveniij toliko organizacij feonsu-rnentov,. nakupovalnih, aprovizacij-skih i ndrugih zadrug, da je vsakemu konsumentu dano na prosto, da se pri nakupu življenjskih potrebščin izogne trgovcu. Te organizacije, ki povečini uživajo velike davčne in tarifne olajšave, ne kupčujejo za dobiček in so zato najzanesljivejša kontrola cen in najuspešnejše sredstvo za njih pozitivno pobijanje. Ob tako ostri konkurenci mora producent in trgovec žrtvovati mnogo truda, da sploh najde kupca za svoje blago ob najnižji ceni in često celo v svojo izgubo. Gospodarski položaj je zadušno neugoden. Dokaz temu je število konkur-zov, ki v Sloveniji izza leta 1921 stalno narašča. Vpoštevati je tudi prav posebno inozemsko, v finančnem in tehničnem oziru mnogo ugodnejše obratujočo konkurenco, ki je povzročila ustavitev že mnogih domačih podjetij. V prepričanju, da more ob smotreni tarifni, carinski in davčni politiki uplivati na znižanje cen in redno aprovizacijo tržišč samo svobodna konkurenca, se usojamo najvljudneje prositi Vas, velespoštovani gospod minister, da vsako prisilno akcijo za ureditev cen opustite in da blagovolite tudi zastaviti svoj mogočen upliv za to, da se čimprej ukine zakon o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921, ki se v Sloveniji s trdo strogostjo še vedno izvaja, ne da bi mogel ta zakon kakorkoli uplivati na dimljenje draginje.« rrii irmrn omamn acb-vn Gospodarski centralizem. Narodna banka je izdala pred kratkim pregledno poročilo o svojem poslovanju! V tem vprašanju nas predvsem zanima vprašanje kredita. Poročilo samo povdarja, da se kreditna kriza v našem gospodarstvu v 1. 1925. ni izboljšala. Narodna banka daje gospodarstvu takozvane kratkoročne kredite, za 'katere zahteva 6% obresti. Naravno se pri takem obrestova-nju vsakdo trudi za kredit Narodne banke, ki mu nudi v materijelnem oziru tako ogromno korist. Glasom poročila se uprava Narodne banke trudi, da razpoložljive kredite čim pravičnejše razdeli. Poročilo naglasa, da se je uprava tako 1. 1925., kakor že prejšnja leta trudila, da potom revizije kreditov čim boljše porazdeli. Kako ta porazdelitev dejansko iz-gleda, nam je predkratkim pojasnil zagrebški Jutarnji list v članku Privredni central izam i krediti Narodne banke . Med tem došlo poslovno poročilo potrjuje številke, katere ta članek navaja. Članek povdarja, da kaže bilanca za 1. 1925., da je favoriziranje gotovih slojev in gotovih mest še bolj potencirano, nego je bilo v !. 1924., tako da je absolutno potrebno, da se proti teinu favoriziranju gotovih gospodarskih središč javno protestira. Dočim )e v 1. 1924. od celokupnega kredita po 1289 milijonov dinarjev, katere je stavila Narodna banka našemu gospodarstvu na razpolago, odpadlo na Beograd in okolico 513 milijonov ali 40%, sta imela koncem leta 1925. od celokupnega iznosa 1207 milijonov dinarjev samo Beograd in okolica 628 milijonov dinarjev kredita ali preko 50%. S polovico vseh kreditov naše Narodne banke se torej okorišča Beograd z okolico. Narodna banka je v letu 1925. drugim krajem reducirala kredite za 80 milijonov dinarjev, Beogradu ga je pa povišala od 513 na 628 milijonov dinarjev. Kredit pa se ni povišal samo v Beogradu, ampak pri vseh podružnicah banke v Srbiji in Črni gori, nasprotno se je pa pri vseh prečanskih podružnicah znatno znižal. Tako se je znižal kredit, na primer pri podružnici v Zagrebu od 256 na 130 milijonov, v Ljubljani od 90 na 53 milijonov, v Mariboru od 58 na 34 milijonov dinarjev itd. Marsikdo bi sicer mislil, da je v prečanskih pokrajinah potreba na kreditih manjša nego v Srbiji in Črni gori in da so se krediti morali zaradi tega potom revizije drugače razdeliti. Pozabiti ne smemo, da se krediti Narodne banke obrestujejo samo s 6%. S tako ugodno obrestno mero bi mogla Narodna banka plasirati nekaj stotin milijonov dinarjev v prvovrstna trgovska in industrijska podjetja samo v Zagrebu. Narodna banka je dala kredite v Zagrebu pretežno denarnim zavodom. Ako ti koncem leta niso bili v položaju, da izčrpajo celoten re-eskomptni kredit, ni s tem rečeno, da ivbi po tako cenenem kreditu ne posegli ostali gospodarski krogi. V Beogradu je koncem leta 1925. imelo predite pri Narodni banki 1060 firm ali za 356 več nego koncem leta 1924. To kaže, da je Narodna banka kljub redukciji kreditov v centralo z odprto roko delila nove kredite. V Zagrebu se je število firm, ki imajo kredit Narodne banke, znižalo za 24 firm. V Ljubljani ima kredit Narodne banke 175, v Mariboru pa 126', skupaj torej 301 firma, kar znači, da se more z ugodnoslno obrestno mero Narodne banke okoristiti samo neznatno število oseb. Narodna banka namenoma favorizira gospodarske kroge v Srbiji in Črni gori. Prečanski kraji imajo dvakrat več prebivalstva nego Srbija, a od kreditov Narodne banke odpade samo na srbske kraje tri četrtine. Koncem leta 1925. je imelo v naši državi 3941 firm kredite od Narodne banke, od teh firm jih je pa 2751 v Srbiji, v vseh ostalih krajih naše države pa samo 1190. Potemtakem ima v Srbiji vsak večji trgovec ali indu-strijec kredit pri Narodni banki, v naših krajih pa si niti veletrgovci in ve-leindustrijci ne morejo priboriti kreditov. , (Konec sleči.) Gibanje cen v veletrgovini. Beograjski »Privredni pregled« priobčuje o gibanju cen v veletrgovini za mesec februar t. 1. sledeče poročilo: Doba Iz Zbornice za trgovino, j obrt in industrijo v Ljubljani. V torek se je vršila seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industri jo v Ljubljani, na kateri so se obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo obrtništva. Odsek je razpravljal o ustanovitvi Državne obrtne banke. Zakon je bil v skupščini že sprejet, toda še ne objavljen. Zborničnim zahtevam po ustanovitvi filijalk v Ljubljani in Mariboru se ni ugodilo. Treba je zato, da se vsaj v statutu dobe jamstva, da bo banka služila pravično tudi interesentom slovenskega obrtništva. Odsek je sklenil, da j Zbornica prosi ministra dr. Krajača, ' da bi vsaj pri sestavi bančnih štatu- i tov vpošteval interese slovenskega obrtništva. Na dnevnem redu je bil nadalje načrt novega zakona o {»obijanju draginje. Odsek je sklenil, da se zahteva od ministra za socijalno polili ko, da se načrt tega zakona ne predloži narodni skupščini in da se sedaj veljavni zakon za pobijanje draginje čimpreje ukine. Ker je minister dr. Krajač izjavil v narodni skupščini, da pripravlja nekatere nove zakone, na katerih je interesirano naše gospodarstvo, je obrtni odsek- sklenil, da se predloži ministru trgovine in industrije osnutek novega gostilniškega zakona. kakor ga je izdelala Zbornica sporazumno z Zvezo gostilničarskih zadrug. Obrtni predpisi za gostilničar-stvo motajo biti taki, da bodo ustrezali zahtevam, kakor jih stavi javnost na gostilničarski obrt'in da bodo nudili tudi podlago za uspešen razvoj in povzdigo gostilničarstva in tujskega prometa. V razpravi so bila važna obrtno-pravna vprašanja, med temi vprašanje poostritve usposobljenosti pogojev za sodavičarski obrt, zopetne uvedbe omejenih stavbnih koncesij, monopoliziranja elektro-instalacijskih del s strani nekaterih elektrarn. Obrtni odsek je končno z odobravanjem vzel na znanje intervencijo Zbornice pri ministrstvu trgovine in industrije in pri poslanskih klubih radi prikrajšanja Slovenje pri kreditih za strokovno šolstvo in obrtno pospeševanje v proračunu za leto 1926/27 ter korake, ki jih je Zbornica pokrenila, da se obrtništvu olajša udeležbo na državnih dobavah. ra*KJBKiu*rju gr S .a _s 0 > PJ P ii S J3 A ■o ,2; 38 'i & O §> C) -i 3 .13 £•0 s.S 100 100 100 100 100 100 1882 1633 2022 1462 1969 180^ 1615 1533 1751 1363 1823 1596 1548 1538 1751 1366 1758 1556 povpr. 1913 povpr. 1925 januar 1926 febr. 1924 Napram stanju v mesecu januarju se je indeksna številka v februarju znižala za 40 točk ali 2'6%, kljub temu, da dinar v tem mesecu ni bil stabilen. Skupina poljedelskih produktov se je znižala za 113 točk ali za 7 %. V okvirju te skupine so se znižale cene skoro m vse predmete: žito, koruzo, moko, krompir in krmila- Tudi v skupini živina in proizvodi so se cene znižale za 67 točk ali za 4% in sicer za jajca, svinjsko mast in surove kože, dvignile so se pa za živino. Skupini sadje in sadni produkti ter stavbarstvo in stavbeni materijal ne izkazujeta posebnih izprememb. Tudi skupina kolonijalnega blaga se drži. Skupina industrijskih izdelkov se je pocenila za 65 točk ali za 3 V2 %■ To pocenitev so povzročile slabe kupčije pri uvozni trgovini. Cene so bile prenizke, da bi se mogla kupčija kolikor tiliko oživeti. Tekom tega meseca se je kurz dinarja gibal med 9'18 in 9'13 šv. franka. Uvozna trgovina je bila v stagnaciji. Izvozna trgovina je trpela vsled depresije na svetovnih tržiščih. Iz poslovnega poročila Gre-mija trgovcev v Mariboru. Tajnik Gremija trgovcev v Mariboru g. J. Zidanšek je sestavil za občni zbor poročilo, iz katerega povzemamo naslednje podatke: Greini j je štel koncem leta 1925. sledeče članstvo: Kategorija trgovcev posameznikov 440, družabnih tvrdk 33, družb in zadrug 28; kategorija branjevcev in sejmarjev 223, skupaj 724; nameščencev kot pripadnikov gremija 480, vajencev in praktikantov 210; skupaj članov in pripadnikov 1414. Obrtnih listov se je podelilo trgovcem 86, branjevcem 37, skupaj 123; obrtnih listov je odložilo: trgovcev 66, branjevcev 19, skupaj 85. Obrta ne izvršuje 16 trgovcev in 21 branjevcev, skupaj 47, ki so se večinoma izselili iz Maribora, pa niso odložili obrtnih listov. Nameščencev je bilo na novo prijavljenih 142, odjavljenih pa 315. Učencev se je na novo sprejelo 58, oproščenih je bilo 52, med letom jih je izstopilo 21. Trgovsko nadaljevalno šolo je dokončalo v vseh treh razredih 160 vajencev in vajenk. Spričevalo z odliko je prejelo v vseh treh razredih 9 vajencev in vajenk, s povoljnim uspehom 110, II. red je imelo 8, ponavljalni izpit 25, neredovanih pa je bilo 8 učencev in učenk. Odličnjake je obdaroval gremij s primernimi knjigami. Šolska knjižnica je štela koncem minulega leta 168 knjig (140 slovenskih, 28 nemških). Trgovsko sodišče se je sestalo v lanskem letu dravkrat, manjše spore med gremijalnimi člani, kakor tudi med delodajalci in delojemalci, je pa rešil načelnik sam s svojim posredovanjem. V letu 1925. se je vršil razen rednega občnega zbora in občnega zbora branjevcev 1 izredni občni zbor ter 3 trgovska zborovanja, o katerih sledi natančnejše poročilo. Odborovih sej je bilo 8, ki so bile vse sklepčne in po večini dobro obiskane. Dopisov je prejel gremij 816, odposlanih pa je bilo 502. Časopisnih notic je bilo objavljenih 47, za kar izreka gremij vsem redakcijam tukajšnjih dnevnikov in Naši Straži ob tej priliki svojo zahvalo. Stanje blagajne dne 31. decembra 1. 1925: Vseh 8 fondov izkazuje premoženja v gotovini 101.712'90 Din. Ako primerjamo to stanje z onim leta 1924 po 63.963’20 Din, dobimo prirastek 37.749'70 Din. Gotovina je naložena razen manjšega zneska, ki se nahaja v tajnikovi blagajni za tekoče izdatke, za vsak sklad posebej v Mestni hranilnici. Težak položaj trgovine je iz gornje statistike jasno razviden že iz tega, da je število trgovskih in špedicijskih nameščencev v lanskem letu nazadovalo od 643 na 480, torej za 163 članov ali blizu 30%, kar najbolj dokazuje, da je vsled slabih kupčdjskih in težkih konkurenčnih razmer vsakdo prisiljen, reducirati svoje režije do skrajnosti. Med prijavami novih obratov opazujemo posebno naraščanje branjarij, katerih je bilo lani pri javljenih 37 napram 24 v prejšnjem letu, kar vzbuja zaradi vednih konkurenčnih sporov veliko nezadovoljnost v krogih pravih trgovcev. POROČILO 0 BOLNIŠKI BLAGAJNI SAMOSTOJNIH TRGOVCEV. Ta bolniška blagajna, namenjena našim trgovcem, je pričela poslovati, kot že omenjeno v poročilu o Občnih zborih, s 1. junijem 1925. Sedaj šteje 95 rednih članov in 270 sozavarovanih družinskih članov (žene in otroci). Blagajniški odbor je imel 7 sej. Bilafica izkazuje koncem leta 1925. sledeči rezultat: L Bolniški sklad. Dohodki 33.90310 Din; izdatki: Ustanovni stroški in uprava. 8.818 40 dinarjev; zdravniki in zdravila 2.040'85 Din; bolnica in sanatorij 7.516‘50 Din, skupaj 18.375'75 Din; ostanek 15527 35 Din. 2. P o d p o mi skl a d v katerega plačuje vsak redni član mesečno 10 Din, 4.946'60 Din; skupno premoženje 20.473'95 Din. Iz tega rezultata je razvidno, da so dani vsi pogoji za siguren in zadovo- ljiv obstoj in procvit te inštitucije, kar zaznamujemo že po preteku 7 mesecev tako lep uspeh, akoravmo nas je nabava tiskovin in knjig v pričetku poslovanja precej stala, Zato gremij ne more misliti, da bi bilo še mnogo članov, I i bi iz bojazni za neuspeh ne pristo-pili k bolniški blagajni, od katere morejo v slučaju obolen ja pričakovati vso ;>( trebno pomoč in podporo. RmaussaamooBB Padanje italijanskih papirjev in nove odredbe o delniških družbah. V zadnjem Trgovskem listu smo pod gornjim naslovom priobčili poročilo našega Generalnega konzulata v Trstu. Govoreč o odredbah bivšega finančnega ministra De Štefanija omenja poročilo, da so te odredbe bodisi popolnoma ukinjene bodisi znatno ublažene vendar povzročile, da vrednost papirjev ni samo nehala rasli, marveč je od tega momenta začela stalno padati, in pada še danes in je le težko predvideti, ali se je že dosegla najvišja točka. V ilustracijo se je navedlo kurze nekaterih vrednostnih papirjev v letu 1925. Ker je pa tabela v zadnjem našem listu bila pomanjkljivo sestavljena in so bile navedene številke nerazumljive, objavljamo dane« izpopolnjeno naslednjo novo tabelo: •S 0 O M 55 -2? Cy u 5 1 . 0 « CZ O O ~ cs 2 H a) .p EJ C<5 l! .5 "S) CS 0 s Banca le i Credit 3 S cn r" f/5 < .2 *£ | < S ■3 % 2 0 r3 • OJ 15 Januar 1905 144; 963 13650 4800 417 664 Februar 1910 1450 968 14550 4800 430 633 Marc 1970 1698 1099 14475 6530 520 695 April 1820 1511 976 15550 5360 483 615 Maj 1855 1575 956 14450 4950 367 555 J unij 1900 1625 1027 13460 4280 359 562 Julij 1765 1580 955 13300 4180 339 551 Avgust 1820 1538 912 8790 3850 332 520 September 1720 1495 900 7900 3780 311 524 Oktober 1615 1440 850 6440 3100 281 484 November 1670 1470 865 6650 3245 288 492 December 1745 1309 903 7540 3560 299 490 15. Ji. 1926 1750 1395 931 5700 2800 268 470 Vabilo na ld ga bo (imela trgovsko-industrijska delniška družba »Merkur« v Ljubljani v pondeljek dne 12. aprila 1926 ob 16. uri v posvetovalnici tiskarne Merkur« v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13. D n e v ni i red: 1. Poročilo upravnega sveta 111 predložitev računskega zaključka za leto 1925. 2. 1’orocilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance za leto 1925 in sklepanje o porabi čistega dobička in podelitev absolutorija. 4. Nadomestna volitev j>etih članov upravnega sveta v smislu § 11 družbinih pravil. 5. Volitev treli članov nadzorstva v smislu § 11 družbi ni h pravil. (i. Slučajnosti. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo po § 28 družbi ni h pravil oni delničarji, ki založe najkasneje osem dni pred občnim zborom, t. j. do vštetega dne 4. aprila 1926 svoje delnice ali začasna potrdila o vplačanih delnicah' II. emisije pri družbam blagajni v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica 13, kjer dobe legitimacije, ki se glase na njih ime in v katerih je navedeno število založenih delnic in na nje odpadajočih glasov. Vsakih pet delnic daje pravico do enega glasu. Če bi občni zbor ne bil sklepčen, se mora vršiti najkasneje tekom enega meseca nov občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih delničarjev in na veliiikost zastopane glavnice. Upravni svet. Trgovina. Prodaja. Dne 27. marca t. 1. se ho prodajala v A. magaciou Ljubljanske carinarnice razna zaplenjena svilena roba. Predmetni ogla® z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgoviho obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Švica. Švicarski indeks za veletrgovino je izkazoval dne 1. februarja t. 1. 154.5, v januarju t. 1. 155.5 in v letu 1925 170 točk. Število brezposelnih v Švici je tekom meseca januarja t. 1. porasti© za 1700. Koncem meseca januarja je bilo v Švici 20.500 oseb brezposelnih. Obisk Zagrebškega Zbora. Obisk Zagrebškega sejma je, kakor piše »Jug'. Lloyd« zelo slab. širša publika se zanj zelo malo zanima, interesenti pa so tako redki, da se porazdeljeni v ogromnem razstavnem prostoru komaj opažajo. lia7.stavljaloi avtomobilov enoglasno trde, da je glavni vzrok slabega autoTrio-bilizma v Jugoslaviji stanje cest, ki da upropaščajo tudi najjačje konstrukcije. Zato je tudi kupovanje slabo, ker si nočejo nabaviti auto tudi oni, ki bi si mogli auto privoščiti in ki bi ga tudi sicer iz poslovnih razlovog potrebovali. Industrija. Barvanje surove umetne svile. Jugoslovanski Zerkovič d. d. tovarna za trakove in pozamentarijo v Mariboru je uredila barvarno tako, da more prevzemati barvanje surove umetne svile tudi za druga podjetja. Barvarna izvršuje barvanje na običajni način takoj proti nizki« cenam. Produkcija železa. V i. 1925 je znašala svetovna produkcija železa (in jeklo) v Angliji 6,268.000 (7.397.000) ton, v Nemčiji 10,000.000 (12,000.000) ton, v Franciji 8,300.000 (7,300.000) ton, v Belgiji 2,510.000 (2,365.000) ton, v Luksemburgu 2.310.000 2,310.000 (2,045.000) ton, v Saarskem ozemlju 1,450.000 (1,575.000) ton, v vseh zapadnih državah Evrop* 30.900.000 (32,782.000) ton, v Ameriki 36.400.000 (44,300.000) ton, v drugih državah 7,694.000 (9,918.000) ton. Polovic* svetovne produkcije odpade na Ameriko, kateri v daljši razdalje slede v vrstnem redu Nemčija, Francija in Anglija. Produkcija železa ni še dosegla predvojne izmere, produkcija jekla jo pa presega za 13 odst. Za predvojno produkcijo je najbolj zaostala Anglija, kjer je ladje-delstvo, ki porablja največ železa in jekla, v povojni dobi stalno v stagnaciji. Kopanje svinca v Litiji. Kakor se čuje, bo rudarska družba v Litiji v kratkem začela z vrtanjem novega rova in sicer Kupujmo in podpirajmo izvrstno KOLINSKO CIKORIJO domači izdelek. Ali * si že pridobil »Trgovskemu listu« vsa] enega novega naročnika? ai—i iMttraa?xmxmmxzrwwi:: ■ i ■ pri Cogliču, ki bo dolg preko 1200 ni. Upajo na ta način priti na večja ležišča svinca. Sedaj imajo zaposlenih okoli -100 rudarjev ter so že precej svinčeno rude nakopali, katero žal. ker je tukaj topilnica pred pol letom ustavila obratovanje, ne morejo tukaj pretopiti, ampak jo pošiljajo v Nemčijo. Če se tej družbi posreči j)riti na izdatnejša ležišča svinčene rude, potem mislijo ali kupiti topilnico ali pa zgraditi v Podšentjurju novo. Mednarodna pogajanja o železu. Pn pogajanjih v Parizu so bili navzoči zastopniki tovarn tračnic iz Nemčije, Luksemburške, Belgije, Francije in Anglije. Določili so gotove smernice, na podlagi katerih se bodo začeli sredi aprila nadaljnji pogovori v svrho končnega zaključka. Kakor zmeraj so tudi .sedaj rekli, (la so rezultati dogovora tajni, vendar se marsikaj izve. Vprašanje kvote je že rešeno, ni pa še rešeno vprašanje cen. Prav tako so se vršila v Parizu tudi pogajanja železne industrije med nemškimi in francoskimi industrijci. Pogodili so se glede zalaganja Nemčije z lotarin- j škim in luksemburškim surovim železom iu s polfabrikati. Menda so dovolili j Nemci za dobo pet let letni uvoz ‘200.000 ton surovega železa in gotove množine p lfabrikatov. Teh 200.000 ton je dosti manj, kakor je bilo dogovorjeno že v nekem lanskem železnem paktu, 'ki se pa nikdar ni uveljavil. Ureditev nemškega uvoza iz Saarske kotline se bo posebej izvršila. Pogajanja glede ureditve železnega izvoza se še nadaljujejo. Francija zahteva, naj se ji določi kvota po sedanji produkciji (primerjaj kvoto glede kalijevega eksporta v članku: Razdelitev sveta na novi podlagi, »Trg. list št. 30). Iz tega sledi, da odklanjajo francoski producenti vsako omejitev produkcije. Da se je le začelo, potem bo že šlo naprej. Ni dvoma, da se bo -ureditev mednarodnih gospodarskih odnošajev poznala slednjič tudi pri nas. Ameriška avtomobibia statistika. Sedaj je izšla končna statistika o prometni pripustitvi avtomobilov' v Zedinjenih državah leta 1925. Lani je bilo število na novo prometu izročenih avtomobilov 2,341.468 in je znašalo skupno število na koncu leta 19,946.963; poninožitev znaša 13.3% in je bistveno manjša kakor je bila pa leta 1924. Razlagajo si ta manjši prirastek s tem, da je vsled ugodne konjunkture bilo nakupljenih veliko novih avtomobilov in je prišlo zato veliko starih iz prometa. Od omenjene celotne vsote je tovornih avtomobilov 2,529.228. Čez milijon avtomobilov štejejo države Kalifdmia, Illinois, New York, Ohio in Pennsylvauia; spredaj koraka še zmeraj New York z 1,620.447 avti. Da je avto-mcbilni promet v primeri s produkcijo premalo narastel, nam kažejo že produkcijske številke; saj je napravil samo Ford 2,103.588 novih avtomobilov. Obrt. Državna Obrtna banka in zahteve slovenskih obrtnikov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na seji obrtniškega odseka, ki se je vršila dne 23. t. m. popoldne na predlog odseko-vega načelnika g. E. Franchettija, sklenila prositi ministra trgovine in industrije, da pri sestavi bančnega statuta upošteva tudi interese slovenskega obrtništva. Ako se ni ugodilo upravičeni in stvarno utemeljeni zahtevi slovenskega obrtništva po ustanovitvi filialk te banke v Ljubljani in Mariboru, naj se vsaj v statutu banke predvidijo jamstva, da bo banka pravično služila tudi interesom slovenskega obrtništva! Drža-vni zavod za pospeševanje industrije in obrti je ustanovil v Beogradu k t* m i c ii( »tehnični laboratorij, v katerem proucava nove metodo dela pri izdelavi kemičnotehničnih izdelkov in daje podjetnikom razne praktične nasvete. Denarstvo. Pred ureditvijo francoskih dolgov v VVashingtonu. V uradnih vvashingtonskih krogih se izraža mnenje, da bo vprašanje dolgov Francije v Ameriki v najkrajšem času urejeno. Čim bo senat ratificiral dogovor z Italijo, bo ameriška komisija za dolgove določevala dan zopetne otvoritve pogajanj s Francijo. Javlja se, da bo bodoči dogovor sklenjen na podlagi ponudbe, ki bo presegala od Cail-Iauxa ponudenih 6 milijonov in 200.000 dolarjev. Stanje Narodne banke. Po izkazu z dne 15. t. m. je od 8. do 15. t. m. padel obtok novčanic v naši kraljevini za 62.9 milijonov na 5763.2 milijona dinarjev. V istem času se je povečala kovinska podlaga za 8.4 milijona na 446.8 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Posojila so se zmanjšala za 6.9 milijona na 1:531.4 milijona dinarjev. angsiziBi fSUBBHAi C~ Ako piješ „Buddha“ žal, vživaš že na zemlji raj! r*fi,DE MARK > ----"■------------- L-i Davki in takse. Ukinitev trošarino na vino v Nemčiji. Državni zbor je dne 11. 1. m. sklenil, da ukine trošarino na vino. Davki na Ruskem. V sovjetski Rusiji donos davkov stalno narašča. Samo v proračunskem letu 1924/1925 se je pobralo 1169 milj. rubljev, dočim je znašal donos v prejšnji proračunski dobi samo 750 milj. rubljev. Pospeševanje industrijskih investicij v Avstriji. Avstrijska vlada je dne 17. t. m. predložila parlamentu zakonski predlog, s katerim hoče oprostiti davka investicije, ki se izvrše v 1. 1926 in 1927. V ta namen morejo firme, ki napravijo za začetek poslovnega leta 1926/1927 bilanco v zlati valuti iz donosa v poslovnem letu 1924/1925 ustvariti rezerve, katere ostanejo trajno davka proste, ako se dotične izkažejo, da so v I. 1926/1927 porabile za investicijske namene dvojen iznos v ta namen določene rezerve. Stroji in obratna sredstva, ki so inozemskega izvora, za to davčno ugodnost ne pridejo v poštev. Promet Tarifni odbor. Izvršni odsek tarifnega odbora pri ministrstvu saobračaja ima v nedeljo, dne 28. t. m. sejo. Na dnevnem redu je vprašanje sestave poslovnika za tarifni odbor in še druga važna tarifna vprašanja. Nove poštne, telefonske in brzojavne pristojbine. Poštno ministrstvo pripravila nove poštne, telefonske in brzojavne pristojbine, ki bodo veljale od 1. aprila. Pri telefonskih pogovorih z inozemstvom namerava znižati relacijo 1 : 15 na l : 11. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja, da obravnava odškodninske in povračilne zadeve, za preveč plačano vczarino, )na transportu izgubljeno ali pokvarjeno robo, komercijelno odelenje te direkcije v Ljubljani, ne pa kontrola dohodkov v Mariboru, kamor se prizadete stranke po veliki večini obračajo. Iz naših organizacij. Greinij trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje opozarja svoje člane trgovce, da se zahteva za sprejem trgovskih vajencev predizobrazbe 2 meščanski šoli. V pomanjkljivosti meščanske šole in če je učenec nadarjen zadostuje tudi z dobrim uspehom dovršenih šest razredov osnovne šole. Istočasno se opozarja obmejno prebivalstvo na obtok avstrijskega kovanega denarja po 10 grošev v naših obmejnih krajih, kateri se izdava kot enakovreden 1 dinarju. Avstrijski kovani denar po 10 grošev je manj vreden kot 1 dinar. — Načelstvo g remija trgovcev. / * * * gremijalni načelniki naj zlasti pri občilih zborih ne pozabijo, da je za uspešno delovanje organizacij lastno močno glasilo neobhodno potrebno. Zato. naj bi skrbeli za to, da bo vsak gremijalni član naročnik »Trgovskega iista«. Popolnoma neumljivo je, v bistvu pri začasnean delu« le na vratarje in čuvaje tvornic, gasilce in podobne, delavce, ki dejansko s produkcijo nimajo ničesar opraviti, ker je njih delo prekinjeno z dolgimi odmori, med katerimi ne delajo telesno in vzdržema ne pazijo. O najvčjem številu nadur naj sklepa v smislu člena 6b državna zakonodaja. Glede železniških obratov je bilo sklenjeno, da se pri teh ureja delavni čas potoni dogovorov. Sklepi konference se bodo predložili vladam udeleženih držav v mednarodnem delovnem uradu. Mednarodni semenj v Solunu. Za mednarodni semenj v Solunu so interesentom prospekti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago. v vseh barvoh in vrstah od Din 18'— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje ntgovice, volna, bombaž, žepr.i robci, modni pasovi, toaletne potrebščine. Ščetko za zobe, obleko in čevlje Itd. v največji izberi in po nujntžji ceni pri losip Peteline LJUBLJANA blizu PreSernovep spnita nli vsili. Na ve! Ikol Na malo DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg kartrida; do 2. aprila t. I. za dobavo 6000 komadov mazalnih blazin; do 6. aprila t. 1. za dobavo 400.000 kg drv ter za dobavo gornjegradbenega železniškega materiala. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. aprila t. I. ponudbe a* dobavo žebljev za tračnice in vijakov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave spojk za vakuum zvezne cevi. I)n» 27. aprila t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave desk in letev. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spreejma do 30. marca t. 1. ponudbe za dobavo 5000 kg jekla. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. aprila t. 1. ponudbe za dobavo 1 kopirnega aparata (Lichtpauskopierappa-rat). Vršile se bodo naslednej ofertalne licitacije: Dne 3. apribi t. I. pri ekonomskem odelenju generalne direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave 335.000 kg cilinderskega in 119.200 kg repičnega olja ter 246.000 kalcium karbida. Dne 19. aprila t. 1. pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave 10.000 m platna. Dne 21. aprila t. 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa ter glede dobave jekla. Dne 23. aprila t. 1. pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave materiala za signalne in varnostne naprave. 'Predmetni oglasi z natančnejšimi podutlu so v pisarni Zbornice aa trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. LJUBLJANSKA KREDITNA BANIA ff Ipe r mm fiis 11,SOHI'- O [Utlanov^enn 1900. j&Jotoljono, Dunajsko c. (v lastni hiši) O PODRUŽNICE: O BreMce, Celje, Črnomelj, Gorico, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Tr*t. AGENCIJA: E.O£jaJec. Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 8rzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel štev. 261, 413, 502. 593, 504. H! sf I ° Se priporo©« »so v«© v bančno stroko spadajoča cH-eEsa. « fe^^si^wgEi>j^?iiiimtii8iiiiiž;miimiiiiiBffimiiiiifiiiff|[ffl}|iygiiiiffl^iiff|||t H|||||[|iMfillllllillHllllllllHllillllllllllHIIIllllllllI11 IIIIIMlIllMirTnifflinillllM v-*!-:i,-.*5;Jiisti:lU!*!!!n;Kij|!ii!iini?«H|Biil«K!;«li«iK:;ra #0 (f/ ♦nv«rr* ji :d3 I gg sesa &sg tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi §f| : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnifnc In hiigiienično najmoder-seie urejena kisarna v lugofeiji. |jjj^ ^ ^ Hnm: Lii«bljatts, Dunajska cesia it. la, It. nadstropje. K|E SIS KUPI?9 Le pri tvrdki Ljubljana Mb« PreSemwoj» spomenika nb vodi itoftiaf #troJ r.a rodbinsko «11 J mtatea rabe, svetovno znanih incnik v j OdUitier - Adi er - Ph8nlx. \ ltto-tav: pos«mexn« del« *» itroje In ko- < Boka, igle, olje. Jermene, pnevmatike, r PomL o reženj« na stroj brezplačen l -— f Ve&etna ctruidja 1 N* veliko I Namelo! j i IVAN JAK IN SIM, Ljubljana, Gosposvetska c 2 | \ i^v’ . 'aMI«* \ V.uMfcrtie , \ _Sj Najboljši šivalni in pletilni sfiroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pisalni stroji ,AcSler' in ,Urania'. Kolesa iz prvih tovarn ,I>flrltopp‘, ,Styria', Waf" fenrad' ,Kayser‘ H S rim«# UXXK*XUHUUWUUK*nKMKUKXM% ESENCI I za lum, konjak, likerja in žganje • Ekstrakti in arome j za nealkoholne pi|a£e vseh »rst i Koncentrirani sadni j i • za aromatlziranje kandltov ; 6IBF! in sladčic • PRAVI MALINOVEC I Sadni grog (Punsch) j -- Limonov sok -- j priporoča: j Srečko Potnik in drug j Ljubljana, Metelkova ulica 13 | ! 11 Zahtevajte cenike !U j Veletrgovina | O v ni O ^ Ljubljani priporoma Špecerijsko blago rasnovrstno žganje moko in dešelne pridelke raanovrstno radnlnsko vodo | Lactna pražama sta kavo In mlin asa dl-: Save k električnim obratom. COTU »A «X*POIAOO V ^SS90 TISKARNA )NERKUR< TRGOV.-IND. D. D. LJUBLJANA Sim. Gregorčičeva 13 TELEFON ŠTEV. 552 Tiska časopise, knjige, posetnice, razglednice, pravila, lepake, letake, brošure, časopise i. t. d. Izvršuje vsakovrstne trgovske, uradne kakor tudi vse druge tiskovine v eni ali več barvah. LASTNA KNJIGOVEZNICA. M0T0CIKU U. S- A. — Najbolj sigurni in ekonomični za trgovsko potovanja. Nove znižane cene za 1926. Tel. 236 ilip-Auto Ljubljana XXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXX$ ▼ ▼▼ ? 7 VvrVv V V ▼▼▼▼▼▼▼ VVf V™™ ▼ ™ J*' NAROČAJTE « »TGROVSKI LIST!« mmmm Brodarsko okclonarcko «Sumaittvo „OCEANIAw Glavno odpravaiilitvo v Tratu. 3®«R«irteL mesečna trt»ov#ka prog***. jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do tarskih olokoir Odhod ix Split« vuakega 1. . „ Šibenika , i. „ . , Snšaka „ 1(X , . » Trsta „ 18. . ifvftataja rrpstrjftTn* t Orafn ra: MaJSnuti, Bareolon«, Talen* ■j$P 'A}o, Gr*», Meiilla, Malaga, Tangi«r, Caas-Blanca, Tenoriff* iu Palma*, proton« po potrebi tadl t ostalih mcdlnkah. ^eiin^fiftdnevna trnovska proga ea JSfjiejslc® morje Ui SuAaka, Trsta, Splita, eventualno is Grui* ra: Patra«, Kal wn1n. Pirej, Volo, Solun, Cavallo, MetOeno, Chion, Smirno, po potrebi Ghjtion, Dedeagaž, Hodi, Kandijo In Kanejo. 5Ks pojasnila s« je obrniti na ravnateljstvo na Sučaku ta glavno odpravnižtvo v Trstu ali na društvena ssstopstv*. na Reki, v Šibeniku, Splita In Ginžn. . JkAO+M*,» ...... - Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telelon štev. 40, 457, 548, 805, 808 ^ \ Peterson International Banking Code Obrestovan jo v lo^g. n;\l up in jirodaja vsakovrstnili vrednostuiii papirjev, deviz: in valu t, borzjia naročila, predujmi in lerediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic tor nakazila v tu- in inozemstvo, safa-depositi itd, itd. msn- r- • • • • Pisma: Žebljarsfea zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke 7,a podobe, zid, cevi, žlebove itd. Telelon interurban: Podnart 2. Vijaki z maticami. Podložne pločice, Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, plAčevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. . - jar Izdeluje iahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage m miine. V«i v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. . Prodala se samo na debelo trgovcem. Ilnstrovani ceniki na razpolago. * rou*,* -