Štev. 33 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta)
V Trstn, petek 13. avgusta 1926.
Leto IV.
:: izhaja vsak petek dopoldne. :: Naslov: TRST-TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbrlanl l/lll. ::
 0O0----------
Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA
MALI
TEMMK
Mali koledar.
Petek, 13 avgusta: Hipolit in Kasijan.
Sobota, 14-.: Anastazija. — Nedelja, 15.: Vnebovzetje M. D. (Veliki Šmaren). —
Ponedeljek, 16.: Joahim, Rok. — Torek, 17.: Hiacint, Julijana. — Sreda, 18.: Helena. _ Četrtek, 19.: Ludovik, Julij. — Petek, 20.: Bernard.
MALE NOVICE
Pozdravi iz Pjemonta.
Iz Cigniana so poslali pozdrave Anton Kurinčič, kovač, Jože! Tratnik, strojnik, Jožef Sivec, mizar, Ignacij Kurinčič, zidar.
Iz Medene.
Bo poslali pozdrave vojaki: Hajna Pran v Zalog, Gombač Fran, Mohorčič Josip v Naklo, Matelič Ludvik na Livek, Brelih Fran na Reko, Vičič Josip v Opatijo, Marega Fran v Gorico, Marcola Anton v Breginj, Cuk Josip v Idrijo, Kovačič Vinko na Ostrožno brdo, Mislej Ivan v Št. Vid, Kariž Henrik, Mahnič Rudolf v Gorenje, Milič Alojzij v Skopo, Škamperle Ivan v Dolenjo vas, Volk Josip v Črniče, Gomišček Angel v Podgoro, Dra-šček Ferdinand v Bodrež, Peric Josip v Brestovico, Legiša Josip, Inama Josip v Plače, Leban Andrej v Stanovišce, Debenjak Mirko v Kanal, Gec Alojzij v Tomačevico, Medved Andrej v Koludrovico. — To ie zadnji pozdrav in potem — svidenje!
Smrt narodnjaka.
Na Jezerskem v lepi koroški deželi je umrl v visoki starosti 80 let vrl narodnjak in boritolj Fran Muri. Bil je 30 let župan domačo občine, nekaj časa tudi deželni poslanec v Celovcu. Naj v Bogu počiva !
+ Marko Gjuričič.
Jugoslovanski minister pravosodja in ugleden član vodstva radikalne stranke, Marko Gjuričič (izg- Dzuricie), je umrl dne 3. avgusta v Karlovih varih na Češkem. Bolehal je na obistih in se je tam zdravil, toda brez uspeha.
Rumunija in Italija.
Med llumunijo in Italijo je sklenjeno prijateljstvo. V zadnjih dneh septembra bo rumunska kraljeva • dvojica obiskala
Rim.
Bolgarija in Jugoslavija,
Bolgarski četaši so zopet udarili cez mejo v Makedoniji. Borba je bila na Ornem vrhu- Vsled tega vpada je poslala Jugoslavija posebno pismo ali «noto» v Sofijo in zahteva konec takega dela.
Francosko otepanje v Siriji.
Upor v Siriji se je razširil že skoro na vse to deželo. Celo ozemlje med Damaskom, Džebeldruzom, Severnim Li-banom in jugovzhodnim Libanom je v Popolni vstaji. Kljub temu, da je francoska vojska znala voditi stvari z veliko spretnostjo, so bili uspehi zaman, ker jih je uničila nozmiselna uprava in politika. Komaj’vojaštvo zapusti kako postojanko, Že izbruhnejo novi upori.
Kaj se godi v Rusiji.
DžeržinSki je bil kratkim potom spravljena tega sveta, njegov prijatelj Zinovjev Pa je od vseh služb odstavljen. V boljše-viški stranki je torej notranji spor. Zino-vjev hoče vso bolje vedeti nego tisti, ki hosijo vladno odgovornost. On baje pridiga čisti komunizem; kdor pa vlada, si ne more s čistim komunizmom basati fajfe. To jo menda razlog spora. — Nekateri listi hočejo vedeti, da so bili že celi upori in bitke in da so v Ukrajini zmagali vladni, na severu v Leningradu in Kron-statu pa puntarji. Vlada ne pušča nobenih vesti v svet, ruski listi pa nosijo nagobčnik. Zato je težko presoditi, kaj se godi.
\UAN1
<AaV6
\
Stane: ena številka 2fi •£OS>v ... Eno let* r*o^’	\
-
Mehikanske zi
Poročila listov o dogodkih
Zadnji dnevi julija in prvi dnevi avgusta so bili dnevi vsesplošnega razburjenja v celi mehikanski državi. Tukaj padamo nekaj časnikarskih poročil o teh zgodovinskih dneh.
Pariški «Mattn» razpravlja o dogodkih v Mehiki in ugotavlja, da ima pri tej stvari sovjetska Rusija svoje prste. Dogodki kakor se razvijajo v Mehiki, so izredno podobni boljševiškim metodam, kakršne je prakticiral Zinovjev. Tudi v Kitajski smo doživeli isto. Tudi tam so boljševiki dvignili propagando proti tujcem, zlasti proti Angležem, Amerikancem in Francozom.
CERKEV NE RABI OROŽJA.
V razgovoru z zastopnikom Associated Presse je izjavil škol Diaz, da Cerkev nikakor ne bo organizirala oboroženega u-pona proti vladnim ukrepom. Škol Diaz objavlja pismo sv. stolice, ki pravi : Sv. Stolica proklinja mehikanske proticerkve-ne zakone ih proklinja vse odredbe, ki so namenjene za izvrševanje teh zakonov ali so s tem v zvezi.
Začela so se prva pogajanja med vlado in cerkvijo. Začasno še imajo značaj neobveznih razgovorov. Pogajanja vodi za vlado prosvetni minister O r t e g a, za cerkev škof Diaz.
BEG IZ DOMOVINE.
Mnogi mehikanski duhovniki, posebno menihi, so prešli mehikansko mejo, da ustanove na tleh Združenih držav, zlasti v Tehas, Arizona in Južni Kaliforniji no« ve verske zavode. V El Paso je prišlo 500 redovnic, zlasti uršulink in karmeličank, preko meje.
ŽALOVANJE.
V mnogih mestih so se katoličani oblekli v žalne obleke in so razobesili žalne zastave. 1. avgust je bil v Vatikanu proglašen za žalni dan. Sv. oče je bral sv. mašo v zasebni kapeli in molil za mehikanske katoličan«. Vatikan presoja položaj popolnoma mimo, ker prevladuje prepričanje, da mehikanska vlada ne bo mogla preko odločnega odpora mehikan-skih katoličanov. Dalje je Vatikan sprožil poizkus za posredovanje severnoameriških Združenih držav.
NEMIRI.
Doslej je 26 oseb izgubilo življenje v
nemirih, ki so nastali radi zapiranja katoliških cerkva. Zadnje nesreče so se pri-yoilile v Tempico, kjer so se katoliki uprli eksekutorjem, ki so prišli zapirat tamo-šnjo katedralo; Na neki cesti v Mehiki je prišlo do prerekanja med poslanci, ki so se tako razvneli, da so začeli streljati. Senator Galvan je bil ubit. Ista usoda je doletela nekega sodnika, ki je stal na strani senatorju. Več mimoidočih je dobilo poškodbe. Socialisti so v Peubli ubili nekega trgovca, ki je v svojem izložbenem oknu razobesil pastirsko pismo me-hikanskih škofov in se je sprl z nekim generalom, ki je hotel pismo strgati z okna.
»Associated Press« javlja, da se je med vojaki in katoličani vnel v Guadalajari ponoči velik boj pri cerkvi. V boju je bilo 6 oseb ubitih in 14 ranjenih. Pri demon stracijah v Torreonu je bila ubita ena o-seba in 6 ranjenih.
BOJKOT.
Čutijo se že prve posledice bojkota, ki so ga organizirali katoliki. V zadnjem ča. su se je moral zapreti velik del gostiln, ker ni bilo nikakega gosta več. 2000 katoličanov v mestu Mehiki je obvestilo mestno predstojništvo, da ne bodo več u porabljali mestnih prometnih sredstev. Istočasno so katoliki uprizorili naval na državno banko in druge denarne zavode, tako da je državna banka morala z izdajo čekov začasno prenehati.
Skupina volivnih finančnikov je ponudila vladi svoje posredovanje v cerkvenem sporu. Finančniki poudarjajo, da je takojšnja rešitev spora nujno potrebna tudi v gospodarskem oziru, ker so vlagal-ci že dvignili iz denarnih zavodov 17 milijonov pesov. Če se bo to dviganje vlog nadaljevalo, bo nastala huda gospodarska kriza.
RAZBOJNIKI DVIGAJO GLAVE.
Vsled zadnjih dogodkov so začele zelo predrzno nastopati razne banditske čete, ki odvzemajo ženam zlate in srebrne križce, češ da je nošenje verskih znakov prepovedano. Več cerkva so izropali razbojniki, ki so se izdajali za sodne uradnike, češ da morajo vse videti in popisati — pa so odnesli.
Na Planinski gori
bo običajen letni shod. na Veliki Šmaren 15. avg. Služba božja bo ob 10. uri. Duhovne vaje za duhovnike v Tomaju.
Gospodje duhovnike, ki se mislijo udeležiti duhovnih vaj v tomajskem samostanu se naprošajo, naj se javijo na naslov samostana čč. šolskih sester vsaj do 17. avgusta.	Vodstvo-
Zopet hude povodnji.
V nedeljo smo imeli močan dež. Po Ju-goslaviji pa je bilo tako hudo, da so zopet reke prestopile bregove in zalile polja in mesta. Zlasti Drava je močno narastla in poplavila okoli Maribora icr Ormoža. Pri Ormožu je vzela 3 mline, v enem je spal mlinar in je utonil. Železniški promet je bil ustavljen na več krajih. Ministrski svet je imel nujno sejo, da kaj ukrene za pomoč poplavljencem.
Frančiškov jubilej.
Leta 1226. je umrl sv. Frančišek Asiški. Letos se slavi 7001etnica po celi Italiji in tudi drugod. Središče proslav pa je kajpada njegovo rojstno mesto Assisi. Država je izdala tudi poštne znamke v proslavo velikega svetnika.
rt ESEL
MIHEC
m
JAK
MIHEC:
JAKEC:
Tam v daljni Mehiki se bej vrši za vest in svobodo.
Iz mraka zdanjih dni vsi žaljeni se tja ozirajo.
Napredek.
Nižja trgovska šola v Mariboru se spremeni zanaprej v trgovsko akademijo.
Razpuščena društva.
Oblast je razpustila slovensko učiteljsko zvezo. Razpuščeno je bilo mladinsko društvo «Jadran» v Dekanih. V Ajdovščini je bil razpuščen odsek ((Zveze prosvetnih društev« in Zenski krožek.
Izdajalski župan.
Ilerriot, sedaj šolski minister Francije, bil je do zadnjega tudi župan mesta Lijo-na kot socialist. Ker pa sedi v Parizu v isti vladi s Poincarejem, zastopnikom kapitalizma, so mu lijonski sodrugi izrekli nezaupnico, češ da je izdal socializem. Ilerriot je tedaj odložil župansko čast v Lijonu in ostal raje minister v Parizu.
Cerna oglasov v «Malem listu«.
Za 1 centimeter višine v eni koloni 4.— L. Pri	5	kratni	objavi	20% popusta
»	10	»	»	30%	»
»	26	»	»	(pol leta) 40%	popusta.
Pri	52	kratni	objavi	(celo leto)	50%	po-
pusta.
Dijaški zavod «Alojzijevišče» v Gorici.
Odbor Alojzijevdšča v Gorici sporoča naši javnosti, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu sprejel proti plačilu: 1. dijake, ki nameravajo obiskovati goriške srednje šotle; 2. učence, ki so z dobrim uspehom dovršili IV. razred ljudske šole in se želijo pripraviti za sprejemni izpit v I. razred tukajšnjih srednjih šol z italijanskim učnim jezikom (gimnazije, realke, učiteljišča in komplementarke). V ta namen bomo tudi prihodnje šolsko leto otvorili v zavodu V. razred ljudske šole, v katerem se bodo gojili predvsem tisti predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem izpitu. Kdor želi biti sprejet v zavod naj vloži do 31. avgusta 1.1. prošnjo s sledečimi listinami : 1. Krstni list (kol-kovan); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. spričevalo o cepljenju ko-z (na nekolkova-nem papirju); 4. spričevalo dušnega pastirja o vedenju prosilca.
Gojenci preteklega šolskega leta, ki želijo biti zopet sprejeti v zavod, naj vložijo čimprej prošnjo brez prilog.
Prošnje je treba nasloviti na :
Odbor Alojzij evišča,
Gorica, Via Ponte Isonzo 3.
Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 9. do 11.
Banelli — podkomisar.
Poslanec Banelli iz Skednja je bil imenovan za podkomisarja na tržaški občini.
ZANIMIVOSTI.
Gorica v letu 1781.
Zdravnik Muznik, ki ga je naš pisatelj Ivan Pregelj opisal v krasnem romanu «Zgodbe zdravnika Muznika«, je pisal leta 1781., da šteje Gorica 6160 duš.
Bojkot in bojkotiranje.
Odkod ta beseda ? Malokdo ve. Na Angleškem je živel L 1875 James Boycott (-Jakob Bojkot), ki je bil upravitelj grofije Erne na Irskem. Strahovito je sovražil Irce in jih je kaznoval, kar je mogel. Irska Kmečka zveza je sklenilS) da se ga bodo vsi člani ogibali. In res so bili člani zveze možje: nobeden ni s tujcem govoril, nihče mu ni odgovarjal, nihče mu ni ničesar prodal ne od njega kupil, noben delavec ni šel k njemu na delo. Nič ni pomagalo, ne orožniki, ne vlada. James Boycott je moral zapustiti Irsko. Tedaj je nastala splošno znana beseda: napovedati bojkot, bojkotirati koga.
Rokodelstvo ima zlato dno.
Na Angleškem v neki vasici blizu Norfolka je majhna tovarna pohištva, ki je praznovala tisočletnico obstoja. Pred tisoč loti se je prav tam ustanovila in podedovala vedno od očeta na sina. Tako je ostala rodovina in obrt nespremenjena skozi 1000 let. To je pač jubilej, ki ga je vredno praznovati.
Kako Je
JUGOSLAVIJA.
Državni zbor ali «skupščina» je sedaj na počitnicah, zato tudi politično življenje ni kaj posebno živahno. Kralj Aleksander biva v svoji vili «Suvobor» na krasnem slovenskem Bledu, Pašič pa se zdravi po tujih deželah. Bil je v Karlovih varih na Češkem in potem se je odpeljal na Francosko. O Pašičevem zdravju so novice vedno bolj obupne. Mož je pač v visokih letih in ni čudo, če so mu opešale sile.
Glavno zanimanje vzbujajo po Srbiji sedaj občinske volitve. O ti reči se tamkaj mnogo piše, stranke se razburjajo in na nekaterih krajih je prišlo do spopadov in pretepov. Tudi radikalno stranko je ta volilni boj pretresel vnovič. Prvi sunek je dobila pred meseci od Ljube Jovanoviča, kateri je pa zadnji čas nekaj bolan ; zadela ga je kap. Dingi sunek je prišel pa od Maksimoviča.
Kdo bo župan v Belgradu.
Za županski stolec v glavnem mestu cele države .se potegujejo možje in stranke. Demokratje, katere vodi Davidovič, s» namenili za očo župana bivšega finančnega ministra Kumanudija. Bobič, dosedanji župan, pa je radikalec in če bi mogli radikalci ostati složni, bi kaj lahko zmagali tudi zanaprej. lAhsloge ni več v ti nekdaj vsemogočni stranki. Proti Bobiču so je zarotil Boža Maksimovič, točasni notranji minister. Pravijo, da je Maksimovič mož težke roko in da v vladi, kateri načeluje Uzunovič, drži vajeti dejansko gospod notranji minister. Med radikalci je torej tiha borba in zdi se da je Maksimovič močnejši. V krajevnem odboru radikalne stranke za Belgrad je Maksimovič dobil večino na svojo stran in sestavil kandidatno listo za občinske volitve po svojem okusu. Bobič in njegovi pristaši (Pašičevci) so kričali in cepetali z nogami, a so ostali spodaj. Zato so menda sklenili, da bodo šli v volilni boj samostojno. Na ta način bi bili radikalci razcepljeni na dvoje in kaj lahko utegnejo zmagati demokratje s Kumanudijem. Pa tudi socialistične stranke dobivajo pogum in bodo ujeli vsaj kako odborniško mesto.
Spor med radičevci.
Štefanu Badiču se lepo zdi gledati radikalce, kako se med seboj lasajo. So sicer njegovi zavezniki, toda delajo z njim, kakor da ne bi bili skupaj krav pasli. Smatrajo sebe za gosposko stranko, Ba-diča pa za dninarja. Zato je vesel, ko se prepirajo in ima tudi on svoj delež pri intrigi.
Manj vesel pa jo zgo.vorni Štefan, ko vidi, da tudi v .njegovi stranki poka. Minister Nikič je že drugič odpadel od Badiča in osnoval poseben klub. Badič ga je izključil iz stranke, a kaj to pomaga. Nikič je vendar ostal minister in koplje naprej jamo pod Štefana. Vidi se tudi na tem, da radikalci vračajo intrigo z intrigo in še dodavajo dobre obresti.
Vladna kriza.
Če je taka ljubezen med radikalci in radičevci, ni čudo, ako vlada na toh dveh
PODLISTEK
Sedež osapske fare.
Po ljudskem izročilu je bila prvotna fara pri sv. Klemenu. To ni izključeno ; pomislimo na že popisane velike prednosti, ki jih je uživala cerkev vse do konca 18. stoletja, tudi po ustanovitvi fare sv. Petra. Gotovo je, da je bil sedež župnije že lota 1610. pri sv. Petru pod Zavinjanom. Umljivo tudi, saj leži nekako v sredi osapske doline. Tam jo stala samo cerkev, župnišče in hiša za Cerkvenika. V pravi samoti. Okrog cerkve je bilo farno pokopališče. To je bilo vse do leta 1815.v ko se je zgodilo grozodejstvo. Nesrečni župnik Franc Tomaž, ki je bil
politiko
strankah nič kaj varno ne sedi. Časopisje večkrat začne hrup. da je vlada v Tcrizi in študira, kako se bo kaj spremenili. Pred jesenjo pa ni pričakovati kake izpremembe.
Kaj dela opozicija.
Samostojna demokratka stranka z načelnikom Svetozarjem Pribičevičem hodi svoja lastna pota. Ona je po svojem programu vladna stranka in se nahaja zunaj vlade le slučajno, zato ker je notri ne marajo. Opozicionalni program pa imajo tri stranke: Davidovičevi demokratje, Slovenci in zemljeradniki. Te tri skupine so v prijateljskih stikih, se večkrat shajajo na posvetovanje in delajo načrte, kako bi vlado prekucnili ter vzeli državo v svoje roke. Veliko upanja na uspeh jim nudi razdor med radikalci in pa slabost Badi-čeve stranke. Čutijo pa tudi, da stoji za ti j i.mi vse javno mnenje svobodnih državljanov, kateri si želijo spremembe na bolje. Čeprav se ne more sedanji vladi odrekati vsa dobra volja in se ji mora priznati, da si prizadeva na raznih poljih delavnosti, vendar se ona ne bo izmotala iz vseh neprilik in bo opozicija tako ali
Pepo iz Koludrovice
v postojnski jami.
Ses tistuga fluoza sva jo zavila z Matildo — veste kam ? Ona je pobrala cajno, ki nas je čakala potrpežljivo pr ane stene, da se bova gejnala vrtet, jn sva jo udarla v — oštarijo. Se razume zmiram še v groti.
Poklical sm vsakme an velik bir — prej sevejda ana dva glaška šnopca jn kuos sira — še clu nekaj kartolinc sva napisala. Pisala je ona jest sm se zdolej samo podpisau ku an dohtar.
Dobro sva sprazenla cajno. Skoraj* an hlebec ta rženga kruha sva spravla med rebra jn se med teni dobro uoddhnla jn pokrepčala.
Greva naprej. «Vidte p’ku» čujem anga človeka. Koga §m djau? Kaj je matast ? Ma vndr me je obšev velik firbec, da bi videu kašnega škretliča al pa vsaj kašnega s Kaludrovce, če je trn kumpleu. Korajžnega sm se naredeu — ma nutr me niso pestili. Bržkone so me vidli prej plesat jn so vedli da nism še mrteu. Škuoda, be vedeu dosti povedat doma na čoke pred hišo.
Čin, čin, rompompom trapete, trapete, ratata, sm čeu ano drugo bando guodet ma ne za ples- Tle so dajali menda samo korajžo ledem, ki so se kumej vlekli naprej od trudnosti.
25 let za župnika in h kateremu je prišla na stara leta neka Terezija Gelmi, rodom iz Nemškega Gradca in vdova po nekem bogatem pomorskem kapetanu, se je po-lakomil po bogastvu zlata in srebra, ki ga je imela vdova. Sam satan ga je obsedel. S pomočjo dveh najetih Tinjancev, eden je bil Matija Zerbo, drugi Miha Zu-pin, je umoril vdovo. Pokopali so jo tajno na domačem grobišču. Drugi dan se je vest oglasila in stari plebanus Franc Tomaž je zajahal belca in hitel proti morju, da bi se utopil. Pa konj ni maral in nj. maral v vodo. Čas je bežal. Orožniki so nesrečnika zgrabili in tribunal ga je obsodil na smrt. Dne 15. aprila 1815. ■so vse tri na koprskem vojaškem vežba-lišču (kjer danes stoji železniška postaja) obesili: najprej Zupina, potem Zerba in h koncu Tomaža. Množico, ki je prisostvovala prizoru, je pretreslo do mozga.
tako uveljavila vsaj del svojih namenov.
Diktatura.
V Jugoslaviji se oglasi včasih kakšen fantast in pravi, <la bi morali pognati poslance domu, časnikom natakniti nagobčnik ter enega moža postaviti, ki naj bi imel vso moč v rokah — diktatorja ! Drugače, da se država me more urediti in razmere ne izboljšati.
Kdor tako sodi, ni posebno fine glave. Diktatura tam ni mogoča za trajno. Potreben je sporazum med narodi, potreben je red v državni upravi, potrebna je svoboda — ne pa fantazije o diktaturi. Slovani so že po svoji naravi svobodoljubni, zato ne bi hoteli trajno nositi jarma in nagobčnika. V tem so vse stranke edine in bodo znale varovati pridobitve moderne demokracije prati načrtom judovskih krvosesov. Ljudstvo Jugoslavije bo v svobodi samo našlo pot do blagostanja in veličine.
. Nove volitve.
Ker na diktaturo nobeden resno ne misli, je verjetno, da bo v kratkem prišlo do novih volitev v državni zbor. Stranke so vedno na straži in delajo shode po deželi, da pripravljajo volilce vsaka v svojem smislu. Od novih volitev si vsi obetajo korak naprej k utrditvi in okrepitvi Jugoslavije.
E, sm se misleu sam pr sebe, kruote nemarne prou vm je, Ste mogli prnesfc ses sabo ano cajno rženca, pa be laže maširali.
Samo še tista nebeška jama se me je vrtela po glave; še tisto be rad anmalo prebouskau, pole pej ciruk na sunce.
Paliali smo se jn porivali vreber, zmi-raj gor jn gor kukr so jo beglajtali drugi pred mano. Zagledani ano mizo jn uokule fulka kukr muh pr miede. Kepavali so arTe eegelce, prdiham bliže — stau sm kamr me je vleklo srce jn paliala moja Matilda, pred ta rajsko jamo!
Matilda! — Kaj, Pepo, a? — Smo doma! — Doma? Pej kaj je dan al nuč Pepo, a? Taku svetlo jn sunca neker............
— E ti muj ubuogi pantofel — sm jau sam pr sebe: dva šnopsa jn an bir jn te je že uzeu hudir. Drže se Matilda zame sm je rieku, jn vare cajno, da ne padeš vanjo...
Rajska jama! Ja ledje'božje, tu je pej zares an čudež božji. Vse belo ku sneh, čisto ku požehtano gvantanje, beli kapniki, rdečkasti, čeftat kukr z marmorja, po tleh sam Leu pesek: lepa je ta stara grota, ma ta pej moučmo! Numero ajns! Zjau sm gor, naprej, postrane, nazaj jn dol jn uokule kukr da be jo teu požrt.
— Matilda je lepu ? te dopade ? Sm jo pogliedau — veste kaj je revše delalo ? Strašno je gledala v cajno jn jo teščala... Amen! sm rieku sam pr sebe: Pepo, znaš anu več ku včeraj: Driigebot: še ano fla-ško kufeta za na pot!
Hodili smo s karnbre v kambro zmiraj naprej jn naprej jest sm misleu da pridemo uon tm pr Jepave — naejnkrat pridemo — glih če uod kuodr smo šli v rajsko jamo, par metrov niže.
No ja, sej, pravim, če člouk ne rata tle matast — ne rata nckjer.
Od tedaj je začelo po župnišču strašiti, pravijo da duh nesrečne vdove, in tako je ropotalo, da ni maral noben duhovnik vanje. Prokletstvo je ležalo nad tistim krajem in tedaj so morali sedež župnišča prenesti. Župnik, naslednik Tomaža, se je preselil v Osp, kjer pa ni še imel stalnega stanovanja.
Novo župnišče.
Stari Brandolin mi je tole povedal : «Lastnik sedanjega župnišča je bil neki Checco Margotti iz Kopra. Še danes je vzidan na župnišču grb. Občina je kupila hišo za 300 goldinarjev; jaz sem bil tedaj 10 let star. Margotti je bil osapski gospod, bival je v Kopru in jo vlekel desetino od davnih časov. V Osp jo priha-jal poleti na počitnico. Ko jo prišla kmoč-ka odveza in smo mu desetino odplačali, je začel grunte prodajati. Leta 1884. sem jaz kupil zase dve vali od naslednikov
Še belga kruha je človek set — taku sm beu tud e jast jame — še bel pej Matilda ! Se buo zapounla rajsko jamo, naša Matilda! Dokler bm žiu jh buo čiila, ka-kii da je tm nutr.
Na cuge mi je še reva zaspala — jest pej samo zadremau! Pej kaj be ne, sej cajna je bla prazna jn kondehterje sm zatriicov, da če me ne zbedi dol uod Uopken prute Proseke, da ga buon uocabau.
Vaš Pepo s Koliidrovce.
ZiMi oddelili oa oMnl Soli v Trslo
Več zidarjev, ki bi se radi izpopolnili v svoji stroki, nas je prosilo za informacije o zidarskih tečajih na težaški obrtni šoli (R. Istituto industriale). Obrnili smo se naravnost na omenjeno šolo, ki nas je informirala tako-le: Proti koncu tega meseca ali prve dni septembra bodo v listih objavljeni vsi pogoji za obisk šole, ki se nekoliko izpreminjajo od leta do leta. Vendar ostanejo temeljne določbe neizpremenjene. Zidarski tečaji se delijo v dnevne in večerne. Dnevne tečaje lahko obiskujejo le oni, ki so dovršili najmanj meščansko ali kako drugo šolo, ki je enakovredna; ti tečaji trajajo pet let. Večerni tečaji se vršijo navadno od 6.30 do 8- ure; ob nedeljah je v jutranjih urah 4 ure risanja. K tem tečajem lahko pristopijo oni, ki so dovršili vsaj ljudsko šolo; tudi večerni tečaji trajajo 5 let in sicer«2 leti pripravljalnica in 3 leta profesijonalna šola. Taksa znaša za pripravnico 5 lir letno, za profesijonalno šolo pa 10 lir. Večerni tečaji so zelo pripravni za zidarje ker lahko po dnevi delajo in si tako služijo kruh, zvečer pa se šolajo.
Nove knjige
Slovenski pritrkovavec. Pravkar je izdala Katoliška knjigarna v Gorici 136 strani debelo knjigo «Slovenski pritrkovavec«, ki jo je spisal svetnik Ivan Mercina, državni glasbeni učitelj v Gorici. Knjiga je navodilo za pritrkovanje cerkvenih zvonov po škrilkah. V predgovoru je zapisano : «Mi Slovenci smo že po naravi pritrkovavci«. Treba je, da SO pritrkovanje ohrani, da se ta lepi običaj razvija in spopolnjuje. 243 vzorcev za pritrkovanje je pisatelj nakopičil. Take knjige ni imel doslej še noben narod v Evropi.
Dobi se pri Katoliški knjigarni v Gorici, via Carducci 2, v Štokovi knjigarni v Trstu, via Milano 37. — Nevezana 8,— lir, vezana v platno 11.— lir.
Zadnji dnevi velikega mučenika. Katoliška knjigarna v Gorici je izdala «Zadnje dneve velikega mučenika«, povest iz misijonskega delovanja v severni Ameriki. Strani 80 broširano 4 lire. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici, via Cardutfci 2 in Štokova knjigarna v Trstu, via Milano 37.
Darujte za sklad Malega lista!
Kčkota: 2300 klaftrov za 500 goldinarjev. Hišo so malo popravili in še danes stoji«.
Nova cerkev sv. Petra.
Stari Brandolin je nadaljeval :
«Naša stara osapska cerkev jo bila posvečena sv. Tomažu. Da pa boste ujneli, kako smo prišli do sedanje velike cerkve sv. Petra, Vam moram tole razjasniti. Po starem je bilo prav mialo ljudstva v naših okrajih. Stanovali so takole: Slavci pod Tinjanom, Krašovci tam proti Pre-benegu, Vouki so bili za Zavinjanom, kjer se še danes vidijo groblje. 1’a kakšne hiše .so takrat imeli, kakor mi sedaj za prešiče, nič večje niso bile. Cerkev so imeli svetega Luke blizu Prebenega. Vseh skupaj jo bilo 13 kmetov. Tedaj so rekli: Dajmo se združiti ! In tako so si prenesli hiše k Os’pu. Ko so zidali cerkev sv. Tomaža, so dejali: Kaj, ko bi se ei> krat fara podrla; sezidajmo večjo cerkev.
Kaj nam z dežele pišejo
Iz BOLJUNCA.
Cerkvica Matere božje na Pečah.
Med postajama Boršt in Draga železniška proge Trst-Kozina zapaziš, če se voziš iz Trsta, na desnici tam kjer vozi železnica skozi več kratkih tunelov, nad strmo dolino rečice Rozandre, na strmi skali sezidano, od pečin obdano cerkvico. Med progo in med cerkvico teče v globoki dolini Rozandra. Ta cerkev se imenuje cerkev Matere božje m a Pečah. Zanimiva je vsled svoje starosti in zgodovine. V starih časih je na binkoštno nedeljo prihajala procesija iz Trsta z enim kanonikom na čelu na Peče. Zanimiva je tudi vsled svoie lege. Zidana: je na sami skali. Kamenje so ljudje morali vse gori znositi, kajti k cerkvici vodijo le ozke serpentine, tako da niti dve osebi ne moreta hoditi vštric.
Pripoveduje se, da so ljudje hoteli zidati. cerkev ob vznožju hriba v nižavi, pa so zjutraj našli vse razdrto, kar so dan Poprej sezidali. In res ob vznožju hriba Se šo vidi neko staro zidovje. Zato so zadeti zidati cerkev na težavnejšem — Ma-r'ji ljubšem kraju.
Cerkev je še precej velika, ima pa le marmornat oltar. V letu 1912. je dobila Bo v kor za pevce. Oltarna slika, 'starinska in zelo dragocena jo bila leta 1913. ukradena. Sedanja slika — Marija Pomagaj — z Jeruščkom v naročju, je slikana na ko-Vinasto ploščo ter je umetniško krasno delo. Obraz Marijin je čudovito lep. Na ■Počah je bil pred vojsko shod štirikrat leto: velikonočni in binkoštni ponede ijak, veliki in mali Šmaren. Toda ker je bila cerkvica zadnja leta tolikokrat od hudobnih brezbožnih zlikovcev in izletnikov Oškodovana in oskrunjena, da je bilo treba okna in vrata z železom okovati in vso opravo, kolikor jo je še ostalo, z milostno podobo vred spraviti v Boljunec tako, da je treba vsakikrat vse gori zno-si'ti-za.to se sedaj (im vojski) vrši shod le dvakrat v letu na veliki in mali Šmaren A še takrat, če jo vreme tiho, kajti če je vreme deževno ali vetrno, je silno težavno TH> serpentinah priti do cerkvice, ker je steza polna grušča in pa strma. Torej častilci in častilke Marij ni ! vabljemi ste °i> prihajajočih Mari jn ih praznikih, da Poromate k dobri nebeški Materi, k Mariji Pomagaj na Peče ! Bog daj lepo vreme ! ŠKOFLJE pri Divači.
Prejeli smo v oziru na dopis v 30. štev. ■"Malsga lista« pod naslovom «Iz Vremske doline« sledeče :
»Kritiku šolske prireditve javi podpi-Sana učiteljica škofeljske šole, da ne mo-stvarno razpravljati ® dopisu, ki ne °dgovarja resnici, ampak ima le tendenciozen namen.
Olga Skok - Peternel.
fcOMEN.
Komenska mladina priredi v nedeljo 15. 8. igro «Veseli dan ali Matiček se že-deklamacijo «01jki» (Gregorčič) in Petje. Med odmori igra domači orkester Začetek ob 4. Vsi so prijazno povabljeni
ČEPOVAN.
Iz naše doline neseš, dragi «Mali list«, le malo novic v daljni svet. Smo pač sami krivi, ker se nam tako toži pisati. Ti pa nimaš denarja, da bi ljudi po deželi pošiljal, ki bi pisali «dopise». Pravzaprav nam taki dopisi prav nič ne dopa-dejo, ker vemo da jih hi spisala naša trda kmečka roka. Pregosposki so in pre-kunštni. Kar ti zapišeš pa vemo, da je naše. Sadja ne bomo imeli letos, ker so nam drevje obrali že spomladi hrošči. Sadno drevje je skoraj vse golo, listje je obrano. Tako drevo seveda nam ne more prinesti sadu. Sena smo imeli letos strašno dosti. Pa kaj ko z živinorejo ne gre nič dobro. Cena je pala. V Gorici pa sem videl, da je meso ravno tako drago kakor prej. Mesarji pač znajo živeti. — Še eno bi rad povedal. Težko mi gre od srca, ker mi je težko pisati proti mojim ljudem. A naredil bom to, ker vem, da jim bo to le v korist.K nam pride na poletje dosti ljudi iz mesta na dober zraik; iz Trsta se ti pripeljejo naravnost gor z avtomobilom. Pri nas pustijo marsikakšno lirco, ki nam prav pride. A letos se pritožujejo, da je vse predrago pri nas. Posebno za sobe, da jim dosti računajo. In čeravno sem Čepovanec, jim moram dati prav. Če bomo tem ljudem predrago računali, nam bodo pokazali hrbet drugo leto in to bo samo nam v Škodo. Zato je boljše, da se zadovoljimo z majhnim dobičkom; drugače ne dobimo niti tega več. Mislim, da mi ne bodo zamerili oni, ki so prizadeti, če sem bil odkrit.
IDRIJA pri Bači.
(Nesreča za nesrečo).
Nesreča, o kateri hočem naj pr v o pisati, se sicer ni zgodila pri nas, ampak v Zatolminu pri Tolminu; zanima nas pa ta nesreča vendarle, ker je nje žrtev postal ravno naš domačin, mladenič Alojzij iiaudaž. Z drugimi našimi drvarji je bil tudi on zaposlen v Zatolminu pri, uaprav-ljanju drv. Ko je dne 3. t. m. stal na nekem ogrodju, kjer je bilo naloženih tudi več vagonov drv, se vse skupaj kar naenkrat posuje iirii pade v globok prepad. Med drvami je padal tudi nesrečni mladenič, ki je po padcu ostal v prepadu zasut pod velikim kupom drv, da so ga drugi delavci, ki so. tako j po nesreči prihiteli na lice mesta, komaj dobili. Ubogi mladenič je bil po celem telesu težko ranjen, vendar je upanje, da bo ozdravel in sicer v goriški bolnišnici, ka.mior je bil takoj po nesreči pripeljan.
Druga nesreča, ki se je pretekli teden zgodila pri nas, je imela pa še bolj žalosten konec. V boljše razumevanje naj povem, da imamo pri nas napeto črez reko Idrijco debelo železno vrv, po kateri se prepeljujemo na drugo stran vode. Po vrvi teče železno kolo, na katero je pritrjen nekak zaboj, v katerega mora vstopiti, kdor se hoče prepeljati. Vsak pa, ki se vozi s to »zračno železnico,« se podaja v veliko nevarnost, ker kaj lahko omahneš iz onega zaboja ali pa te železno kolo pograbi za prste. Tako se je
poškodovalo že kakih 25 oseb, vendar pa nobena ne do smrti. Pretekli teden pa še je tam zgodila smrtna nesreča. Dne 4.. t. m. se je proti 11. uri zvečer hotel po omenjeni vrvi prepeljati tuk. posestnik Jožef Lukman. Toda komaj se je začel dobro pomikati, že ga je zagrabilo kolo za prste in ga potegnilo iz zaboja, da je telebnil z vso silo na tla kraj vode. Pa- : del je tako nesrečno, da si je zlomil hrb- ‘ tenico. Ponesrečenec je bil nemudoma prepeljan k svetolucijskemu zdravniku, ’ ki pa je izjavil, da zanj ni več pomoči, j In res je ubogi mož že drugi dan v groznih mukah izdihnil svojo dušo.
Tretja nesreča, ki sicer ni imela hujših; posledic, se je zgodila ravno na dan po- j greba Jožefa Lukmana, in sicer ravno tam, kjer se je ponesrečil ubogi Lukman. To pot je preklicano kolo prijelo in zagrabilo za prste našega podžupana in načelnika naše «Kmet. in gosp. zadruge«, gosp. Franca Baloga, Železno kolo ga je zagrabilo za tri prste na roki in mu jih j deloma zmečkalo. Upamo, da bo vsaj zdaj poskrbelo županstvo za varstvo svojih Občinarjev in dalo zgraditi most, sedaj se je menda zgodilo že dovolj nesreč in ni treba, da bi se še dalje podajali v nevarnost, kateri se lahko ognemo. CEROVO v Brdih.
Po trimesečnem obstoju našega društva «Danice» smo imeli dne 4. julija prvo veselico, ki se je v vsakem ooziru dobro obnesla. Vprizorila se je trodejanka «Užit-karji« in burka «Zaklad». Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge. Pesmi »Kresovale tri devojke«, «Kolo» ter spevoigra «Gospodične kmetiče« so občinstvo kar očarale in so se morale ponavljati. Deklamacija je našla odmev v srčnih globinah, le mestoma je bila prešibka in bi bila močneje učinkovala v kaki dvorani. Nekatere točke so vsled slabega vremena 9(1-padle. Za podane pa jo ebčinstvo izrazilo pohvalo in priznanje. Hvala vsem, ki so pomagali prebiti prve ledene plasti, po sebno g. predsedniku. Dramatični zbor že pripravlja za naprej igro «Dekle z biseri«, prizor iz prvih časov krščanstva, za kate i’o vlada veliko zanimanje. Nasvidenje v septembru.	član.
BILJE.
V nedeljo 15. avg. t. 1. bo .priredilo «Pr>o svetno društvo« veliko akademijo ob 4/i uri popoldne na dvorišču g. Gorkič-a s sledečim vsporedom: Telovadba: 1. Ra-jalni pohod, 2. Proste vaje, člani. 3. Pro ste vaje, članice. 4. Proste vaje, moški naraščaj. 5. proste vaje, ženski naraščaj. 6. i Simbolične vaje: «Gor čez izaro«. 7. Vaje s palicami. 8. Vaje s šerpami. 9. Skupinske vaje. 10. Simbolične vaje: «Vera, U-panje, Ljubezen«. 11. Skupina, rajalni odhod. — Deklamacije : 1. G. Leopardi : «Alla luna«. 2. «Muhasti deklamator«. 3. A. Aškerc : «Judit». — Igra: «Davek na samce«, burka v treh dejanjih. — Petje : vi. Tomc: «Baladao-čičku«. 2. V. Vodopivec: «Knezov zet«. Sodeluje znani tenorist g. Jožko Bratuž. — Šaljiva pošta, srečolov, godba! — Sodeluje telovadni odsek iz Mirna. -— Bratje, sestre, prijatelji, pridite! Bog živi !
KRN.
Pozor turisti ! — Dne IG. t. m. ob 10. uri
bo blagoslovljena turistovska cerkvica — posvečena sv. Roku — v Krnu — 900 m. nad morjem ! Popoldne istega dne ob 2. uri pa bo veselica prosvetnega društva «Planike» z zanimivim programom: 1.) «Ce,rkvica» - poje društveni mešani zbor;
2.) Deklamacija: «Biser» (S. Gregorčič);
3.) «Ni li zemljica lepa« - poje društveni mešani zbor; 4.) deklamacija «T.urki na Slevici (Jos. Stritar); 5.) «Turški križ«, i-gra v 4. dejanjih spisal dr. Krek. Če nas poseti društvena godba iz Iderskega, bo tudi med odmori živahno. Kdor ljubi naravo in naše gore, in hoče preživeti v planinskem raju vesel dan — na dan sv. Roka v Krn !-Poskrbljeno bo tudi za želodec. Kdor bo želel prihodnje jutro splezati na glavo sivolasemu Krnu, bo odšel po veselici do planine Zaslap, tamkaj bo prenočil na dišečem senu in drugo jutro, če bo Bog dal lepo vreme, vžival prekrasen razgled raz Krn. Turisti, na planine, na planine !
Hranilnica in posojilnica
v Šentpetru na Krasu
vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bode Yršil dne 22. avgusta 1920. ob 3. popoldne v prostorih zadruge s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo načelstva,
2. poročilo nadzorstva,
3. čitanje revizijskega poročila,
4. odobritev bilance za leto 1925,
5. sprememba pravil,
6. volitve v načelstvo in nadzorstvo,
7. slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki bode sklepal ob vsakem številu navzočih članov v smislu pravil.	Načelstvo.
Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordinira
v Trstu
via H. R. Imbrianl 16, I. (Prej via S. Glovannl)
V
od 9-12 in od 5-7.
S5K5
ESI
i ■ i s 11 s ■ ■ i ■ ■ i ■ n i:: e t: c: i::: i::: i:: s im .
“	Primarij kirurg sanatorija	£
::	Viiia S. Giusto in občinske >
■i bolnišnice v GORICI 5
I I LUJLL »H.U ^ ; lil. LUJLL llUJlllli,
~ prej asistent na dunajski vseučiliščni ■; S kliniki profesorja Hohenefrga, spreje- j; J ma vsak| delavnik od 2-3 popoldne •! £ Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. ji S*.w.w.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.w..\w:"
Ifli to so lahko storili, saj so bili bogati ktoetje: bilo jih je samo 13; pa to so bili kmetje; zdaj nas je 100, pa kajžarjev ! In r6s se je fara podrla. Sv. Petra ostanke s° prenesli iz stare fare v našo cerkev, ki 11 i več v čast sv. Tomažu, marveč je Posvečena v čast sv. Petru apostolu. Našo cerkev je posvetil leta 1802. škof Ponte ^onifac iz Kopra«.
Kaj pa s staro cerkvijo ?
Brandolin je pripovedaval: «Jaz stare Cerkve nisem videl. Videl sem le zvonik ln zidovje cerkve, brez krova. Imel sem 40 let, ko so podirali zvonik* pa kako. Iz-I^djemali so kamenje pri zemlji, dokler začelo škripati in se nagibati. Padel zvonik ko snop. Iz kamna so naredili 2id za šolski vrt. Poleg šolskega vrta so Zemljišče takole razdelili: en del je ostal 2(1 Pokopališče st. Petra, katero so obno-VlIi; en del je ostal za župnika; tam je
danes lep vinograd. Starodavna lipa priča, da je stala, včasi cerkev. Vse kamenje so porabili, za obzidanje grobišča, gospodovega in šolskega vrta«.
Zgodba o zvonu sv. Petra.
«Zdaj pa vam bom povedal, kako se je zgodilo z zvonom. Moj nono je bil tedaj župan. Bil je že star, saj je bil rojen za časa cesarice Marije Terezije. Takrat so imeli županje vse pravice in v Kopru so bile vse sodnije, dve ali tri pravice (instance). Kadar so faro razdevali, so bili zvonovi še na zvoniku. Po obešenju rajn-cega Tomaža, novi gospod ni hotel več bivati pri stari fari. Odkrivali so cerkev. Gabrci in Mačkovci so pomagali snemati zvon. Zmenili so se, da bodo Gabrci vzeli zvon, pa nam to ni bilo všeč. Ker so vedeli, da smo nasprotni, so s puškami in vilami oboroženi odpeljali zvon sv. Petra v Gabrovico. Obesili so ga gori in t;sti
dan so imeli veliko veselje. Osapci so se jezili in že so hoteli na korajžo proti Ga-brcem. Moj nono pa je rekel: «Ustavite se, ne; po tej poti ne bomo nič dosegli«. On je znal pisati. Takrat so znali samo trije možaki pisati.: moj nono Tone Vodopivec, Hlabjan še ranjki starešina Vouk, to je bil tisti, ki ga je vprašal g. Tomaž, ali znajo ljudje kaj.
Napisal je pismo na komisarja v Koper. Komisar je poslal eno kompanijo vojakov v Gabrovico na stroške gabrske srenje, dokler niso Gabrci lepo vrnili zvona Osapcem. Kadar so prišli v Gabrovico, so vprašali. «Kje je župan?« — Rokli so: «Ni ga». Vojaki:	«IIodite ga
iskat«. Zupan je prišel, bil je neki Barul, stari oče sedanjega krčmarja. Župan je bil zvit in je rekel: «Nimam ključev od zvonika«. Vojaki so imeli puške na .železne štibelce; od zgoraj so jih basali. Ko-
mandant je vzel štibelc in je župana sunil v rebro. Tedaj se je župani vdal. Pripravil je voz in tisti možje, ki so bili zvon vzeli, so morali zvon vrniti. In sicer je moral tisti, ki je komandiral, kadar so zvon snemali, kembelj («hačok») lastnoročno za vozom nositi. Za njimi pa je šla kompanija vojakov. Vozniki so hoteli voziti na kratko, da bi prej odpravili in bi bilo sramote prej konec. Pa ne, vojaštvo ni pustilo: morali so okrog in o-krog po cesti«. Nono, tako sem ga vprašal, odkod pa veste vi vse te reči. Pa mi je rekel: «To gre od ust do ust. Največ pa mi je pravil naš hlapec Ati to n Rožnik; je bil iz Zadnjega grada, p>0 let je bil za hlapca pri nas. On je služil prednonota, nonota, očeta in še mene. Bil j.' Is c gospodar. Zvest, pošten, delaven, zaneslj. v.*
GOS PODA RSTVO
K reformi Inarii
V Italiji raste' vedno bolj tudi zanimanje za denarno reformo, ker se čutijo škodljive posledice padajoče valute. Dokler valuta pada, so na škodi imetniki denarja, če pa bi začela nenadoma rasti nazaj, trpeli bi škodo tisti, ki so komu denar dolžni. Oboji so torej v 'skušnjavi, da1 sebi v korist skušajo valuto poganjati ali jo potiskati in to je nezdrava špekulacija, ki toliko hudega povzroča. Ob nestanovitosti valute še največ trpe mali ljudje, delavci, mali uradniki in mali kmetje. Če valuta raste, se njim kaj malo pozna v dobro, ker niso imetniki denarnih kupov in predno pride korist do njih, je že 'Skoroda izravnana po ukrepih trgovcev in delodajalcev. Nasprotno pa, če valuta pada, tedaj vsi močni sloji brž prevale vse breme na malega človeka: plača se me zviša, draginja pa kar šine kvišku.
Stabilizacija valute.
Korist večine ljudstva torej zahteva, da bi morala valuta biti kolikor mogoče stalna, nespremenljiva. Zato je tudi dolžnost vlad, skrbeti za stalnost valute. Ustaliti se pravi s tujo besedo «stabilizirati». Ustalitev ali stabilizacija valute je tedaj ena glavnih nalog, katere morajo izvršiti vlade v tistih deželah, kjer valuta niha in skače. Tudi v Italiji so začeli resno o tem razmišljati. Eni pravijo, da bodo dosegli stalnost valute s tem, da se enkrat za vselej določi, da je 1 zlata lira vredna 6 «liric». Nekateri bi radi nazaj na zlato vrednost, lire, drugi zopet kaj drugega.
Kaj pravi Brunner.
Arminij Brunner je v Pikolu objavil članek v katerem zagovarja načrt, naj se plačilni denar loči od menjalinega denarja. V notranjem plačilnem prometu bi čisto lahko lira obdržala vedno isto vrednost, ker v mejah Italije smo «samd med sabo». Da valuta pada ali raste, krivo je menjavanje s tujim denarjem, pri čemur pada zaupanje v domačega. Treba je torej doseči to, da menjavanje tujega denarja ne bo vplivalo na vrednost plačilnega denarja v (notranjem prometu. Ločiti je treba valuto in denar.
Brunnerjev predlog.
Padanja lire so v veliki meri- krivi tisti, ki so lire dolžni. Kajti čim bolj pade lira, tem lažje bodo plačali dolg. Upnik pa ima izgubo, ker prejme za vračilo manj vreden denar kakor ga je bil posodil. To čudno razmerje se mora prenehati in sicer na ta način: Vsak, kdor si denar izposodi ali kakorkoli dolžan ostane, se mora zavezati ne, da bo plačal določeno število papirnatih lir, ampak določeno število zlatih lir. Vsaka vrednost bi se ocenila torej ne samo v papirju, ampak tudi v zlatu in zlata svota bi bila podlaga vsake dolžne pogodbe. N. pr. Anton kupi dne 7. avgusta 1926. hišo vredno 100 tisoč papirnatih lir. Zaveže se plačati jo tekom enega leta. Kupec in prodajalec pogledata borzna poročila od 7. avgusta in določita : 100 tisoč papirnatih lir je danes vredno 17.260 zlatih. Kupec se zaveže plačati tekom enega lota 17.260 zlatih lir, oziroma v papirju toliko, kolikor bodo na dan plačila vredne. On plača recimo dne 15. marca 1927. Takrat utegne biti 1 zlata lira vredna 5 papirnatih. Plačal bo torej 17.260 krat 5, to je 86.300 lir; če pa bo ■zlata lira po 7, bo plačal 17.260 krat 7, to je 120.820.
Spekulacije ne bo več.
Prodajalec ne bo v strahu, da je prodal hišo za šop papircev in kupec se ne bo mogel tolažiti, <ja bo hiišo plačal z eno fajfo tobaka. Vrednost bo po «zlati» pogodbi prilično trdno določena. Dolg bo mogel delati*le, kdor bo vedel, da bo imel s čim vračati in vsak človek bo zopet rad varčeval denar, ker bo vedel, da ima stalno vrednost. Ko se tako preneha špekulacija, bo odpravljen velik vzrok valutnih izprememb. Izpremembe bodo omejene ie na promet med liro in tujimi denarji.
Posledice novega sistema bi bile, da bi vsakdo rad obdržal domači denar in ga ne bi silil menjati v tujega. Iz tujine bi vsakdo svoj denar spravil na domača tla in tako bi naenkrat bilo več kapitala na razpolago, vživil bi se promet in olajšalo splošno gospodarsko stanje.
Reški velesejem. Dne 5. avgusta je bil na Reki minister narodnega gospodarstva in je slovesno odprl drugi reški mednarodni velesejem.Na velesejmu je razstavila svoje izdelke tudi mirenska čevljarska zadruga.
Tržaška borza ima počitnice od 7. do 22. avgusta.
Cena zlata je 580 papirnatih lir za 100 zlatih.
Beneške obligacije (vojna odškodnina) imajo ceno 66.70, to je 6.670 lir gotovine za 10.000 lir obveznic.
Petlirski novci. Kmalu bodo začeli kovati petlirske novce iz čistega niklja.
Cene po Istri Črno vino: Buje 300 Poreč 250-270, Buzet 240, Izoila 290-300. Oprtal j 230-250, Boviinj 300. Belo vino : Buje 280, Poreč 220-250, Buzet 230, Izola 270-280, Oprtal j 220-240. Olje 9.50-12 lil liter. Seno 27-50. Prašiči za rejo 60-130 lir glava.
Semenj v Sežani, 22. VII. Prignanih je bilo 49 volov, 50 krav, 35 teilet, 41 konj, 127 prašičev. Voli po 4-00-430, teleta 650-700 na živo težo; konji 1500-5000, prašiči 60 120 glava.
Zdravnik
i n n
v Postojni
»
(Kalinova biša. aaspritl lekarne)
od 9-12
MALI OGLASI
Cena «Malih oglasov»: navaden tisk 30 stotink beseda; mastno 40 stotink beseda ; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 50 stot. beseda.
VGUKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5.
PRIMARIJA
dr. M. de Flori
  v Gorici =====
Copso Vittor*lo Em. III. 14
Sprejema od 9*12 in od 2-4
Andrej Purii
TRST
Via Modla It. 8
Kovaikl
— mojster
IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela— Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave, spopolnitve.
Poravnajte naročnino!
Sl
PRIMARIJ
Ravnatelj očesnega oddelka v goriški mestui bolnišnici. Izučen na o&esni kliniki dunajskega vseučilišča.
Specialist za bolezni na očeh
Sprejema od 10-12 in od 3-4
a Gorica, Corso G. Verdi 24.
Nfr......■■■.IM, rm rrrn, itttttv mm, »TrTTTrmr^
ZOBOZDRAVNIK
Dr. 1. HESMDLJ1
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Golid na Travniku 15, II.
od »-12 m o«l ».5
Jakob Bevc
urarna In slatarna
TRST • Čampo S. Glacomo št. S
ZLAT9 kupuje v vsaki množini po "najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
jliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiti^
Zobozdravnik
I specialist za zoba In usta i sprejema
( v Gorici na Travniku št. 20 (
In v AjcJovSčini nasproti |	posojilnici	§
^liiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil^
Stab. T.ip. Silvio Spazzal - Trieste. ^JIRIIIIIIIIIItlllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllll Hllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll^
Največja zaloga pohištva
= na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14
=	Ustanovljena	leta 1897.
Na izbiro 50 celotnih oprem
= bodisi za spalnice	bodisi za obednice g
==	od prav preprostih do najbolj razkoSnih
| Cene zmerne!	Delo	trdno! |
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
!ANTON BREŠČAK I
=	VIA	CARDUCCI	(GOSPOSKA	UL..)	IA	3
's^itiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiNl^
GL ¥ KOL. Jako učinkovito sredstvo po sebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi j glavobol, naj uporablja edino le «Gly-; kol», ki ozdravi v najkrajšem času. i Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdrav-! 1 jen j e zadostuje 8 steklenic. Dobiva se i le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsporedno z ulico vla deli’ Istria).
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kronič n,emu ka&lju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekar ni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. Jakob), Via, Giuliani 42.
POZOR ! trgovci, podjetniki, prolesionisti,
obrtniki ! Se je čas naročiti primeren oglas v Ljudski pratiki za 1. 1927. Cena : cela stran 60 lir, pol strani 30 lir, tretjina strani 20 lir. Pišite upravi «Ma lega lista«, Trst, Casella centro 37.
PRODA SR v Mali Bukovici ceto posestvo opekarne (Reška parna opekarna in tovarna lončenih predmetov, D. D. na Reki), travnik, polje, gozd, okroglo 124.000 m2, enonadstropna hiša. Proda se vse skupaj ali v parcelah. Ponudbe na Ban ca Generale Ungherese dl Cre-dito na Reki.________
PRODA SE mali voz, pripraven za vozili mleko. — lAmton Kosmač, Zabrežec p. Boršt.
Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in majvečjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv Petra cesta št 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število naj raznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na željo pošljemo 1 številko brezplačno na ogled.
Čevljarntca FORCESSMN
oblikovana v Pariza in Gonovt 1924. m vatikm jmmi/«, M'p torno In mlato svetinjo
TrSt ***** Capvtn S	Jakobu	Jf5t
N! vseeno,
KJE
kupujete obutev.
Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri
FORCESSiNUf
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrstu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov: Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22*98
‘i
Podružnice:	<________f	Centrala v Ljubljani «
oohioa. Brrilci. Cilji, tranmii. Inii. Lailtit. |--1	OelniJka	glivnici	lo	mHvni	ziklid:
\ Niribor, Mitkifll, H. Sad, Plul, Sinlin. Spili.. !	i	80.000	OOO	dinarjev----------- •
   _  ./
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirami in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
Blagajna je odprta od 9V2 do 12.30 in od 14V2 do 16 ure.