ST. 82. V CELJU, SOBOTA 2. AUGUST A 1919 LETO I. tathaia vtak tor«k, oolrtek in •ObOto. — Cmnm ¦ Za celo leto 36 K, M pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, n 1 mesec 3 krone. Paaaraearna •tavilka «tan« 40 vlaar|ev. Na pisraene naročbe brea pošiljttre denarja a« aa mor—mo ozirafL Naročniki na] poSlljaJo naro&Uno po poštni nakaznici. Reklaniad)« siede Hsta so poštnine proste. Ne- franklranl dopisi se ne sprejemajo. Na doplse brez podplsa te ne ozlra. aHa\ Bat ^jfiaaV WKk 0af flaftt BQfifek. ^aafaW Saä^aW. floaa\ llratfalatva In upravnlfttwo se nahaja v Zvtzni tiskarni v Celjju, fttroaamajerjeva us lea At. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- snanfla občnih zhorov, naznanila o «nrtt, zahvale ltd 50 v od 1 mm, za reUamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri veckratnih objavah popajt. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št 65. IZDAJA III TISKA ZVEZMA TISKARHA V CELJU. 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Kmefski stan in Jugoslo- vanska dem. stranka. (Poroeilo dr. K. Kalana na zborn zaup- nikov JDS 27. jtil. v Cclju.) Dcmokratska stranka — politična orsa- nizacijja vseh st-mov. Ko snio začetkom I91S sur.vali JDS, smo živeli v zelo kritičiii dobi. Pripra- viti se je bilo trcba za odlcčilni boj proti dosedajnim tlačitcljem, o katerem smo vsi vcdeli, da se započenja. Vsako cep- Jjenje naših moei bi ut-1 -:tati u- sodepolno za ves narou. Zato smo se takrat odločili, osrto- v ati močno, enotiio stranko vscli politic- no in kulturno enakomislccih, v katcri so morala biti v naprej izkljueena vsa razredna nasprotstva. Žato smo morali strankin program in dosledno tudi or- ganizacijski Statut sestaviti tako, da se ozira na vse sloje, da jim pa nelc pusti glede njihovih posebnih želj proste roke, temveč da jim zasigura f.elo izdatno pomoč cele stranke pri zaslcdovanju njihovih interesov. Vsi naši somišljjniki katcrilikoli stanov, tako meščani, kakor obrtniki, delavci in kmetje, so takrat priznavali to stališče kot primerno in edino pravil- tio in so se izrekli za ustanovitev enot- ne, moene stranke. Kmettjstvo — naipomenibnejši stau v državi in stranki. Akoravno smo v času, ki je pretekel od takrat, ostali na stališču, da so vsi stanovi enakovredni in enakovažni, se je vendar v času od preobrata začtlo pojavljati v vrstah nas'e stranke, v kmečkih in tudi mesčanskih, prepričanje, da je kmetski stan ne samo v državi, temveč tudi v naši stranki poleg drugih stanov posebno pomemben, da niu pri- pada ne samo v državi, ampak v vsem javnem življenju posebna vloga, in da je temu prepričanju treba dati tudi izraza v strankini organizaciji in strankinem programu. j Mcd vojsko smo bolj ko kcdaj prej spoznali veliki pomen .zemlje za pre- hrano države in za proizvajanje suro- vin. Zemlja pa je kmečka. V naši državi tvori kmet 80% celokupncga prebival- stva. Moramo zato reči, da je nas narod kmečki narod iu da je blagostanje vseh v državi živečih odvisno od tega, da je kmetijstvo zavarovano in utrjeno. Ker je kmečki stan najbolj važen, ker daje on naši državi iiaravnost njen 2načaj kot agrarna država, ga je pa treba tudi najbolj in najprej podpreti. Zato je pa zlasti tudi treba, da: pride v narodno predstavništvo in v druge jav- ne zastope zadostno število kmeto/. 55 tem ne mislimo na dcmagoško predvojno geslo: »Kmet naj kmeta voln, temveč hoeemo reei,da bodo kmetijske in s tem celokupne koristi samo potem z^d'^+no varovane, če jih bodo v zakot avtonomni upravi zastiopali izobrazeni kmetje in kmetijski m. jKov - njaki. ^ Kmetjje tvorijo tri cetrtine s( .4tikincsa članstva. Pa tudi, če pogledamo razmerje v naši stranki sami in vzamemo svinenik v roke, pridemo do zaključka, da je kmetskernu stanu v stranki treba posve- titi posebno pozornost in kmeekemu slo- jn pripomoei do večje veljave. Od okroglo 20.000 orgaüiziranih članov, katere šteje naša stranka do- sedaj na Slovenskem, je po poroeilu strankinega tajnika 15.000 kmetov, to- rej tri eetrtine vsega elanstva. Ce pa imamo v stranki toliko kmeekih članov, da tvorijo pretežno veeino vsega Clan- stva, potem je jasno, da moramo dati — če tudi hoče biti stranka zastopnica vsega naroda in v sebi združevati vse stanove — tej večini odločilen vpliv. Samo na ta način ima v stranki orga- nizirano kmetijstvo sigurnost, da se bodo pri strankinem delovanju niegovi inte- resi primerno in zadostno upoštevali. Ce pogledamo strankino organizaci- jo, moramo priznati, da so kmeeki elani sicer primerno zastopani v odborih kra- jevnih organizacij, ne pa v strankinem izvrševaJnem odboru in v nacelstvu in tudi ne v vrstah strankinih zastopnikov v narodnem predstavništvu. Kmetoui odločilni vpllv v stranki. Zato je treba spremeniti predvsem strankin organizaeijski red, zlasti pn vo- lilno postopanje. Dosedaj so se volitve v izvrševal- ni odbor stranke izvršile po krajevnih organizaeijah, katere pa med seboj niso imele stikov in tako niso prišli v stran- kino vodstvo vedno možje, kakor bi bilo v interesu posameznih okolišev želeti. Zato se je na strankinem zbom zaup- nikov dne 6. iul. v Ljubljani organiza- eijski red stranke spremenil v tem smi- slu, da volijo odslej izvrševalni odbor okrajne strankine organizaeije, in sicer na vsakih 200 v okraju v krajevnih or- ganizaeijah organiziranih Članov po enega. S tem je omogočeno, da se na eni strani volijo v izvrševalni odbor najboJjši možje dotičnega okraja, na drugi strani pa imajo v vseh okrajnih organizacijah ravno kmečki člani stran- •v'j odlccilcn vuliv in oodo poslali \ \? vrševalni odbor mo/.e svojega za- upanja. Okrcijni odbori pa bodo imeli po novem strankinem štatutu postavijati tudi kandidate za javne zastope, kakor državni zbor in okrajni zastop. fc'mecki svet« — kmečke pisarne JDS. Da sc pa da kmetijskini interesom v stranki še posebno torišče, se osnujc v oporo strankinega vodstva »Kmečki svet« kot posebno zastopstvo vseii v stranki organiziranih kmetov in kmc- tijskih strokovnjakov. Temu pripade po- svetovanje in odločanje v vseh stanov- skih in strokovnih kmeekih vprašanjih. Vsaka okrajna organizacija voli po cne- ga kmečkega posesthika v ta »Kmečki svet«. izvrševalni odbor stranke pa do- loci še izmed članstva kmetijske stro- kovnjake v »Kmeeki svet«. V vseh kmetijskih vprašanjih naj ima »Kmečki svet« odločilno besedo v stran- ki, in naj bo jamstvo za to, da se stran- ka res bavi s kmetijskimi vpraŠanji in in da uredi svojo politiko, upoštevajoč voljo kmečl-rega članstva. Za v^e tekoče posle kmetijskega značaja pa naj ima »Kmeeki svet« še svoj izvrševalni organs t. j. »Kmeiko pisarno JDS v Ljubljani« in enako pi- sarno v Mariboru, obe pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov. Ti dve pisarni naj dajeta kmečkemu članstvu naše stranke v vseh kmetijskih vprašanjih pojasnila in nasvete. Poglobljenje in razšJrJenje strankinega kmeckega programa. Poleg organizacije pa bo treba spre- meniti in poglobiti strankin kmečki pro- gram. Ako naj ta program odgovarja resničnim potrebam in željam kmetij- stva, r^ko naj bo res moderen agraren progiaiu, gä morajo sestaviti oni, ki so v to najbolj poklicani. t. j. kmetje in kme- tijski strokovnjaki. V tem oziru je agra- ren odsek naše stranke že izdelal obširen načrt. Ta načrt bo tvoril podlago za de- lo »Kmečkega sveta«, katerega prva važna naloga bo, stranki podati tak program. Preustroj stranke v začrtani smeri je nujen in ne trpi nobencga odloga. Za- konodaja v naši mladi državi že dehije in postavljajo se ji temelji za dolgo vr- sto let. Treba je, da bodo pri teh ure- ditvah interesi kmetijstva kar najkrep- keje upoštevani. Tako bo zlasti treba, da pozna stranka pri sklepanju o agrarni reforms, katera pride po vsej prHiki v jesenskem zasedanju Nar. predstavni- štva na vrsto, natančno voljo iru nazira- nje svojega kmečkega elanstva. To pa bo mogoče Ie, ako bo reorganizacija stranke do tedaj že popolnoma izvedena. Zato je sklenil zbor zaupnikov, da se imajo vse poprej omenjene premembe izvršiti že do 1. septembra. Tako je stranka storila vse, kar je v njeni moei, da da kmetijstvu v svojih vrstah ono stališče, kakor mu po nje- govem velikem pomenu za državo pri- pada. Ustregla je s tem v polni meri vsem željam kmečkih somišljenikov. P0L8TIČNE VESTI. Vlada podala demisijo. Dne 30. julija je prišlo iz Beograda poročilo, da se je prejšnji večer vrnil tja prestolonasl^dnik Alcksandcr in da mu je bila dne 30. ju- lija izročena pismena ostavka cel^ga kabineta. Isto popoldne je sprejel regent v avdijenco ministre Pribičeviča in Nin- čiča. Rešitev vladne krize v Beogradu. Kakor čujemo, se je zastopalo s strani slovenskih demokratov o rešitvi krize stališče, da treba še vnaprej koalicije strank in ne političnega kabineta, ki bi se opiral na večinsko stranko. Za koa- licijo strank naj bi tvoril podlago dogo- vor strank za rešitev najnujnejših vprašanj, vprašanja prometa na želez- nicah, valutnega vprašanja in trgovskih pogodb. Kriza v vladi se bo, kakor poročajo v^eraj iz Beograda, končno rešila šele po zopetnem sestanku Nar. predstav- ništva, ki začne zasedanje zopet 4. avg. Zavezniške Čete na Reki. Na prcd- log Clemenceauja so odplule v Keko ladje z angleškimi, francoskimi in ame- riškimi četami; do odločitve na konfe- renci ne sme Italija izvajati na Reki no- benih vladarskih pravic. "" V Italitf se treznijo. Iz Rima javlja beograjska »Epoha«, da je minister za trgovino in industrijo Ferari^ odredil sestavo komisije, ki naj prouči trgovin- sko-gospodarske odnošaje med Italijo in, Balkanom. Komisija bo delovala v Rimu in Beogradu. Obenein je imenoval na- šega častnega konzula v Rimu Kaila Skota za trgovinskega predstavnika v, italijanskem poslaništvu v Beogradu, Ali je to znamenje, da začenja v Italiji prevladati zdrava pamet? Cas bi bil! V čehoslovaški državi bodo volit- ve v državni zbor po novem volilnem redu meseca decembra. Dozdaj je dolo- čenih 19 volilnih okrajev. Nekaj se jih določi še zakonskim potom* Poslancev bi bilo 236. Voljen bo alhko vsak, ki do- vrši 30. leto starosti in ima vsaj 3 leta domovinsko pravico v kaki češkoslova- ški obeini. Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: Albar^ija. (Daljc.) V velikem tednu je začel Kamiano delati resen obraz. Nič več ni bilo soln- ca po njegovih strminah. Na sam vel. petek pa si je nadel tisto kapo, izpod katere je imel navado obsipati okolico s snegom in jo preplaviti z boro. Na veliko soboto smo videli, da ima po- vsem resne namene. Od vseh strani je rezala v nas mrzla sapa in cela kot- lina šinapremtska se je napolnila z meglo. Debelo kosmičevje je začelo alesati, kamor je pogledalo oko, gnano in bičano od bore. Blagoslovil sem svoj kvartir sklet- vijo. Luknje na strehi niso več kazale v miru oledenelih nočnih zvezd, tarn je frčalo sedaj sneženo kosmičevje pred boro v našo sobano, da najde mir in si oddahne na mizi, na klopi, morda celo na postelji. Tarn, kjer bi lahko skozi steno porinil prst v beli dan, je tulila bora v na5o sobo in prinesla s seboj zbeganih sneženih zvezdic in vzdigovala in preganjala one, ki so se pravkar mirno vsedle k počitku po bornem pohištvu. Mrzla in strupena je bila ta bora, in nič si nisem mogel predstav- ljati, da je skozi te luknje še pred par dnevi svetil solnčni žarek in se v pra- menih odžarjal preko sobe. Pod nami oslMn koze. Nič več jih nisem gledal, kako žro in prežvekujejo; smradna burja je drvela skozi široke špranje. Bilo je peklensko mrzlo in žalostno na tisto veliko soboto. Ob steni sobe je bilo pripravljeno mesto, kjer se je lahko napravil ogenj. Cela ta stena je bila čma in sajasta; skozi streho je bila široka luknja in naprej nekak dimnik. Napravili smo ogenj. Naložili smo časopisov in dru- gega papirja, povrhu polena svežih are- ves. Vžgalo se je in se kadilo, ker je bora gnala ves dim nazaj vsobo. Kmalu je bila soba v dimu, da smo komaj razločili drug drugegf); pa tudi dalje se je razpasel dim. Skozi gpranje pod nami k oslom in kozam in drugod povsodi — saj ni bilo tako natančno. Dušilo nas je in žgalo v očeh. V takih okolnostih smo sklenili enoglas- no, da je treba ogenj pogasiti čimpreje, Eden izmed slug je pljusknil vodo nanj, da je odskočil v strahu pod nami osel, zakaj voda je oSinila — ni treba po- sebe omeniti — tudi živinče Nato smo odprli okna in vrata, da je pometala bora. Trdno smo stali vsak na svojt-m mestu. Dim se je razkadil, videli smo sopet drug drugega obupane obraze Tistikrat ni bila izgovorjena beseda med nami; prevelika je bila žalost v naših sreih in dan je bil velrk . . Va- jeni smo bili Se iz otroSkih kt, Veiiko- noč živeti v solnčnih dneh, brezskrbno in lepo. Trpka Žalost nas je obvladala vsevprek. Naš kurat je bil blaga in nežna duša in grajal je vedno, kadar-je kdo izmed nas po nepotrebnem imenoval Božje ime. Tokrat je molčai, topo gle- dajoč pred se in od vseh strani se je slišalo grešno govorjenje. Prav nič ni rekel in takrat sem spoznal, da mora biti hudo z nami. Vstajal je drug za drugim in si noiskal svoi kožuh. Mrzlo je bilo prešmentano. Ponoči je tulil burja §e huje in škle- petali smo z zobmi. Ode! sem se preko glave, da me niso moč le snežinke in sem bil žalosten Mraz boli — to sem čutil tisto noč in zapomnim si naš al- banski stan v Šinapremti. Na samo Velikonoč je sijalo solnce, a gi(lo ni. Burja |e z nezmanjšano silo divjala naprc. Oornji del kotline je bil v snegu. Trpeli smo mraz že celih 24 ur in obupaval bi bil človek. Z eno besedo: nikamor se ni bilo mojioče za- teči Zunaj ali znotraj, ta je bilo vseeno. Opoldne smo sedeli pri ..žegnu" z ro- kavicami na rokah in globoko zaviti v kožuhe in smo praznovali svojo al- bansko Veliko noč brez besed in brez prazniCneya miSljenia, ki ie na ta dan tako blaženo. V pondeljek po Veliki noči se je peklenSč«-^ pomiril in zopet se je dato malo živeti. Ves ta čas ni bilo videti Albancev. Slabost svojega kvartirja pozna. /Čim udari burja, se zarije v debele volnene odeje in čaka drugega vremena. In Ce bi tudi trajalo bogve kako dolgo. V svojo odejo zavit čaka in čaka in leži ter lenuhari. Medtem se je Simeon že precej odločil, da udari po Prancozih, tarn na oni strani Čafe Šinapremteze. Pri Strelci in tudi pri Kučaki je baje Francozu že pripravil par grenkih ur. Ampak to ni bilo tako hudo mišljeno — zakaj po- mišljal je že skoro cel mesec. Nam v Šinapremti pa je ukazal, da marširamo v Qabrovo. Seveda smo šli; saj je bilo samo par ur hoda. Iz dna ene kotline v drugo V Gabrovi žive povečini kristjani grške cerkve. So Rumunom sorodni in se zovejo Kucovalahi. Imajo svojo cer- kev in popa. Tudi solo. Pa naj nihče ne misli, da je to sola, kakor pri nas, palača in se vsa druga poslopja izgub- Ijajo pred njo; ne, v umazanosti so ti Kucovalahi pravtaki mojstri, kakor Al- banci sploh in njih Sola v Gabrovi je praveati svinjak. Bog mi odpusti! Na pokopališču, ki je okoli cerkve, imajo pri vzglavju vsakega groba malo vot- linico skrbno pokrito s ploskastim ka- menom. Tia notri dajejo jedila dušam umrlih: pšenico, ovčje meso, nekako pecivo. Ctm se bliža večer, srečavaš ÄtTfjr r •ft 0 V *; f* O P v. Stev. 82 Rok za odgovor Nemške Avstrij^j na mirovne pogoje je ententa podaljšala za osem dni. Nemška narodna skupščina se je več dni v svojih sejah ubijala s vprašanjem, kdo je odgovoren za poraz, ki ga je Nemčija doživela. Ob priliki te debate je znani konzervativni politik Erzber- ger iznesel zanimiva razkritja> iz katc- rih izhaja, kako so nemški vojaški in drugi visoki krogi varali ncmški narod od meseca do meseca z raznimi laztni in ga zapeljevali in zibali v nado, da bo vojna ugodno iztekla za Nemčijo. Tudi je razkril, da bi bila Nemčija že leta 1916 lahko sklenila ugoden mir, pa so ravno isti krogi to preprečili. Vse to iz- haja iz doktimentov, glede katerih je Erzberger napovedal, da bodo predlo- ženi skupščini. Izvajanja Erzbergerjeva so na poslance vplivala naravnost po- razno. Madžarski boljševiški diktator Be- la Kun je od dne do dne v večjih škrip- cih. Poročilo od 30. jul. pravi, da je že pripravljen, odstopiti vlado soeijalnim demokratom. IZ K0R0TANA. Celovec izpraznen. Naše vojaštvo se umaknilo na novo demarkaeijsko čr- to. Zgodilo se je 31. julija od 6. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Ta črta gre med Dravo iji Karavankami čez Malu- ško peč, kota 1801, kota 724, most 575 na ces'ti 573 Malešče—Gor. Loče, 1200 metrov vzhodno MaleŠč, Poljana, kota 061, Krače, na Dravo pri Dragničah, Drava do I km iztočno mosta Rožek, krog 300 m zapadno ceste Zelpreče do jezera 500 m jugozapadno od Vrbe, sre- dina Vrbskega jezera, Vankart (Olinica) do izliva v Glino (Zrelec ostane začas- no v naših rokah!), Glina do izliva v Kr- ko, Krka do I km severno od Reineg- gerja, administrativna meja velikov- škega glavarstva, Schildberg južno Št. Pavla, Kasperstein, Waleggerkogel, go- stilna Hansl. rob planote Hart in Ach- alm do železn. postaje etenvaške, proti reki Labud pri izlivu Cehlbacha, na sredi reke do kote 350 proti jugu, v do- lini severno od Klesch, Močnik na Sv. Magdaleno, kota 995, Aulmerkogel. Družba Sv. Mohorja se je obenem v. našim vojaštvom umaknila iz Celovca ter vzela s seboj tudi vso tiskarsko opravo. Čuje se, da se namerava za slučaj, da bi bil Celovec zgubljen, na- seliti ali v Ljubljani ali v Marib.oru. Velika ljudska tabora sta se vršila 27. jul. v Labudu in Dravogradu. Na obeh je govoril mariborski odvetnik, koroški rojak dr. Ravnik, tako prepri- čevalno, da so celo navzoči odlični Nem- ci v imenu vseh Nemccv izjavili, da no- čejo več pod Nemško Avstrijo, kjer sc jim je slabo^godilo, dočim jc pod jugo- slovansko upravo red in mir. Guštanj. Zopet se vidi, s kakim zanimanjem sledijo koroški Slovenci narodnim ciljem. Dne 23. jul. je skli- cala tukajšnja inteligenca zastopnike našega delavstva in kmetov. Srce mi je zaigralo, ko sem videl, kako se rned 1 seboj brati uradništvo, delavstvo in naš pridni kmet. Spoznali so vsi, da le skupno delovanje doseže zaželjen cilj. Ustanovi! se je začasni narodni odborobčinGuštanj-Tolsti vrh in Kotlje. Ta odbor je prevzel nalogo, ustanoviti razna društva. Pomen oclbora nam je v prav iskrenih besedah raztolmaSil naš prvoboritelj na narodnem polju na Koioškem g. Andrei Oset, predsed- nik Narodnega sveta za Mežiško do- lino, in g. dr. Obersnel, nadzornik jek- larne Ravne. Zadnji nam je podal mno- go naukov, za katere smo mu iskreno hvaležni. Sprevideli smo, da že pozr.a precej naše težnje in razmere. V čast si šlejemo, da imamo v sredini moža, ki nam lahko da marsikak dober na- svet in obenem pomaga v marsikateri stvari. Narodni odbor je sprejel pod svoje okrilje našo na novo ustanovljeno čitalnico, združeno s pevskim zborom. Prevzel jeskrb za ustanovitev »Sokola«, ki začne delovati v najkrajšern času. Pozabil ni tudi našega padlega junaka Malgaja in izvolil pripravljalni odbor za nabiranje prispevkov za spomenik, ki bo kazal našim potomcem tebe, dragi Malgaj, ki si prelil za naš krasni Ko- rotan svojo kri. Pa tudi na naše mar- ljivo delavstvo se ni pozabilo. Tudi ti dobrodošli nam brat boš sprevidel, da Živimo sedaj v demokratični državi — da nisi več zaničevan in ponižan, ka- kor prej v Avstriji. V tvoj prid se je ustanovil odbor, ki ti no pomagal ta- koj, ko se urede meje našega Korotana, do lastne strehe, katero boš poplačal, da ne boš vedel kedaj. Ker se nahaja med njimi več analfabetov, }e narodni odbor naprosil g. nadučitelja Tolsto- vrške šole Okorna. ki jih bo ob veče- rih brezplačno poučeva!. Pomisli, dragi, da ni blagor delavca samo, da zna de- lati z rokami, ampak zelo potrebno je, da znaš tudi čitati in pisati. Le potem boš spoznal, da si nam enak. MARIBORSKE NOVICE Vodja vojaške pobune v Mariboru je bil, kakor izhaja iz aktov, sedaj na podlagi sodbe prekega soda ustreljeni invalid Karl Toplak, ki mu je manjkala leva r,oka. 13il je poslan v Maribor od boljševiške vojaške organizaeije na Du- naju. Pred vojno — doma je bil iz ptuj- skeokolice •— je bil štajerčijancc. Koje prišel v Maribor, je vedno zbiral vo- jaštvo- po vseh mogočih bcznicah in jih sčasoma nekaj prepojil z boljsevi- škim duhom. Imel jc pa tudi vedno sestanke z boijševiškimi odposlanci iz Nemške Avstrije. pa tudi z Italijani. Nemci so zaieli 30. jul. pri Lučauah fin. nadkomisarja Voha in komisarja Cujnka iz Maribora, ki sta pri nadzoro- vanju demarkaeijske črte isto za par metrov prekoračila. Nemška straža ju je odpeljala v Gradec, kjer sta zaprta. OjUjpušičcni hujskači. V delavnicah jiižne železnice v Mariboru so končno odpustili nemške hujskače uradnika Jel- lineka in Hartingerja, ključavničarja Pe- telinscliega in Jamernega, strugarja Satzingerja in vratarja Hejna. Vsi so bili v zvezi z zadnjimi dogodki med vo- posamezne ženske, pa tudi može in ot- roke, ki gredo krmit umrle svoje drage. Nekega večera grem po groblju in srečam tarn več voiakov svoje bolnice. Čepice nosijo v rokah in vidim, da jim ni nič kaj povšeči srečanje z rnenoj. Pokličem prvega in nehote mu pogle- dam v kapo. Imel je v njej dobro do polovice lepe, zlate pšenice. Tako drugi, tretji. „Kaj naj to porneni?" »Zbiramo po grobovih pšenico za našo perutnino. Prodati pa nam je spak r.e mara. Tako nam je danes zapove- dal gospod narednik« Tako torej se krmijo naše. piške in račke. Stvar je bila originalna in nič me ni vest pekla niti takrat, niti poz- neje, ko so priromale lepo okrogie in pečene na našo mizo. Dan je bil enak dnevu. Videti ni bilo sveta nikjer. Nad nami nebo, okoli in okoli nas skaiovje. Obiskavali so nas vojaški imenitniki kar po vrsti, ker takrat je napočil za Simeona velik dan. Pri Kučaki je vzdignil trdo pest — drugo sem že povedal. Umrl ni baš slavno, kar smo mu povečini vsi privoščili, le njegovi vdani so jokali za njim. Mi pa smo imeli skrbij seboj dovolj. Bežali smo, da se Bogu usmili. Zaenkrat za Kamiano, tam smo čakali. Ko so Fran- cozi dohiteli, smo bežali dalje. S hriba ' sem gledal doli v globoko Šinapremto: videl sem, kako so primarširali v njo črni Anamiti. PrivošČil sem jim jo iz dna srea. Tisti dan proti večeru sem dobil povelje, da moram takoj v Gramši, prevzeti povelje tamošnje bolnice. Na ta način mi je bilo onemogočeno gle- dati nadaljno sramotno smrt Simeona iz očij v očL V Gramši pa so se na- slajali ob mojem pripovedovanju vsi, ker bila nas je večina Slovanov. Malo prijateljev je imel Simeon, veličastrjega imena. Nekaj pa vendar moram omeniti, da ne bom čutil teže grde nehvalež- nosti napram njemu. Pravijo, da je hva- ležnost plemenitost — zato priznavam Stmeonu na tern mestu svojo globoko hvaležnost, ker mi je s svojo smrtjo podal vdanega in dragega prijatelja. Prijatelja, ki deli od takrat do danes z mano vse veselje in drugo, kar sre- ča Človeka v življenju. Ti, ki ležiš baš v tern trenutku pri mojih nogah in me gledaš s čistim in jasnim očesom — ti pesek moj drobni: veš-li še, kako je bilo takrat, ko naju je združil Simeon v smrti? Na vso tisto dolgo pot in vse njene žalostne po- staje ob njej, samo žalostne in nič ve- selih — se spominjaš? Ko sva drge- tala v mrazu in grozi! Takrat se je ntrdilo najino prijateljstvo in posloviti se od tebe nimam namena. Dalje prih. jaštvom in so morali tekom 24 ur zapu- stiti Maribor, ker niso naši državljani. Lep plen. 30. jul. zvečer je fin. stra- ža v Špilju dvema hrvatskima židovoma zaplenila 17 kg zlatnikov. V 2 večjih vre- Cah sta itnela francoske zlatnike po 100 frankov, v malih vrečah pa razne tur- ške, grške itd. Vrednost se ceni nad en milijon kron. Oba tihotapca so zaprli, zlatnike pa oddali oblasti v Mariboru. Veliko nevihto in točo so imeti 29. jul. pop. nad Mariborom in okolico. §koda je velika. sadje in vinogradi so hudo trpeli. Uradtiištvo tnarlborskih odvet-i liiskiti in notarskih pisarn jc na svojem sestanku dne 20. t. m., katcrega se jc lidcležil tudi predscdnik celjskc organi- zaeije, ustanovilo samostojno društvo za mariborsko okrožje. Iz obširnega po- ročila omenjamo, da se novo društvo v polnem obsegu pridružuje resolucijam celjske organizaeije z dne 23. aprila in začasnim zahtevkom po sklepu iste or- ganizacije z dne 7. julija t. !. tcr poziv- Ija vlado v Beogradu in Ljubljani, da pospeši sporazum med šefi in uradni- štvom v smislu omenjenili resohicij. Zahteva, da sc uvedc v vseh pisarnah obligatno dnevnik z vpisom dnevnega zashr/ka posameznikov kot kontrola glede delavnosti in vporabnosti pisar- niškega osobja in regulator uradniških plač. Obžaluje, da so eeljski odvetniki in notarji s svojim pasivnim zadrža- njem napram resolucijam od 23. aprila prisilili uradništvc, da je poseglo no sa- mopomoči, in sc izreka solidarno s celj- skimi tovarisi v tern resnem boju. Red- na članarina se določa ob mcsečni plači pod 400 K na 1 K. od 400 K do 600 K na 2 K, nad 600 K na 4 K mesečno, pod- pornina na mescčnih 4 K. nstanovnina na 100 K enkrat za vselej. Sklenc sc čim prej v sporazumu z ostalimi slovenskimi strokovnimi organizacijami zapoeeti z izdajanjem lastnega glnsila. V odbor so se izvolili: Drago Gilčvert (predsednik), Stefan Dcrgas (tajnik), Franjo Aloskon (blaga.inik), Franjo Morcše, Pavla Re- bol (adbornika). Martin Planinšek, Anica Čelan (namestnika), Hinko Chri- stof, Srečko Lorber (nadzorniki). CELJSKE N0V3CE Smrad in kužne bolezni. Sprejeli smo: Prijazno Celje bi radi nekaterniki uvrstili med letoviščarska mesta. Res da ima mesto lepo lego v kotu Sav. doline. Pa kaj za to, ker pa Celjani sami Jetoviščarje odpravljajo. Sprehajal sem se malo zunaj mesta, pa me dregne v nos nekak neprijeten dun. Grem dalje in že zopet nesramen smrad. Voznik s smrdljivim sodom človeške odpadke kar v cestni jarek pred mano zliva! Za božjo voljo, in to v bližini javne bolnišnice! Saniteta, kje si? Ali bi ga ne mogel na kako njivo ali travnik zavoziti, bil bi že vsaj kot gnojilo v kak hasek; toda na cesto! Celjska ko- moditeta jim ne da jasno misliti. Po- tujem dalje. Podplate imam mehke in kurja očesa na nogah. Krenem proti ir.estu, menda po Dolgern polju. Bog se me usmili. Tu je pot z debelim ka- menjem posuta. Kamenje, debelo kot otrocje glave kar križem leži. Kamor stopim, se mi noga vini, kurja očesa krvave. Vpijem in kolnem Celjane. Tik pred mestom sem in ti ne narede glad- kega pota za letoviščarje, ali jih ni nič sram, teh predadamskih purgarjev. Drugi dan me mesto ni videlo več. V cinkarni v Gaberjih se vsled sklepa seje deželne vlade zvišajo pre- jeraki delavstva. Na Dunaju je umrl upokojeni senat- ni predsednik najvišjega sodišča dr. Ignatz Pewetz, rojak iz Vojnika, pa za- grizen nemškutar. Slovenci ga imamo v neblagem spominu izza njegovega službovanja v Celju in Vojniku. Kot nemškutar je seveda v gnili Avstriji vi- soko zlezel. Obrtniški sestanek minoli četrtek je zopet v najlepši luči pokazal solidarnost narodnega celjskega obrtništva; nepom- nimo kmalu tako dobro obiskanega se- stanka. Poslaniec dr. Kukovec je na- vzočim v prav poljudni obliki pojasnil stanje vprašanja trgovsko-obrtne zbor- tiice za Štajersko, dalje pa se je obsirno dotaknil za vse stanove, posebej tudi za obrtništvo važnih vprašanj: ureditve žel. prometa, ureditve trgovskih pogodb z drugimi državami v zvezi seveda s poprejsnjo ureditvo mej, in ureditve va- liitc. Obrtniki so svojemu poslancu, ki vedno z veseljem pride tudi v njihovo sredino kot prijatclj in svetovalcc, pri- rejali prisrene ovacije. Sestanek celjskih odvetniških In notarskih uradnikov v soboto 2. 8. ob 18. (6.) mi v Narodni kavarni. DruStvo slovenskih odvetniških in notarskih u- radnikov v Celju. Podružnica »Zveze jugostovansjkifa železničarjev« v Celju ima v nedelio 3. avg. ob pol 9. dop. v mali dvo- rani »Narodnega doma« svoj izredni občni zbor. Dncvni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Po- ročilo blagajnika. 4. Volitev novega od- bora. 5. Slučajnosti. Pozivamo vse to- variše, da sc zborovanja gotovo in točno udeležc. Gostilničarska zadruga za Celje je imela 31. jul. občni zbor, ki so se ga Slovenci deloma, ker niso bili pravihuo obveščcni, deloma pa iz malomarnosti lc slabo udelcžili. Sklicanje občncga zbo- ra samo je bilo tako, da občni zboc ne more biti veljaven. Kako jeMnogoče, da podpiše za gostilničarja natakarica, ki potem gospodarja niti ne obvesti?! Se- veda je ostalo pri starem nemškcm od- boru in po potcgovanju kavarnarja Kossa (mož še hoče vedno igrati dvo- lično igro?!) bajc tudi pri nemškem u- radovanju zadrugc. Oblast naj odredi, da sc občjii zbor skliče še enkrat pra- vilno in dal se bodo vsi člani osebno obvestili o njem. Ta občni zbor je na vsak način ncveljaven. Slovenski gostil- ničarji pa bi se naj malo bolj brigali za svoje stanovske zadeve, saj se gre poleg narodnega tudi za gospodarski interes. Jugoslovanski socijalisti eeljski prirede pod firmo del. izobraževalnega društva »Svoboda« veselico v Nemški hiSi in vabijo na njo z vabili, tiskanimi v nemški tiskarni. To samo kot kro- nisti konštatiramo. Darilo. G. Fr. Sorman, trg. sotrud- nik pri tvrdki Stermecki, je podaril za celjskega Sokola 50 K in za Ciril-Me- todovo družbo 50 K. izroCil je znesek našemu uredništvu. Zaročil se je v nedeljo, dne 27. julija g. Franjo Golob, rač. podč. v Celju, z gospodično Nežo Vodopadec v 2alcu. Bito srečno! Kako se živina tehta ali vaga? Pišejo nam: Bil sem očividec riasled- njega prizora: Kmetje so gonili živino na mostno vago, ker so živino na vago prodali. Toda previdni kmet vaga vola prej na drugi vagi kot na določeni. In pokazalo se je, da je vol vagal na prvi 670 kg, na drugi (določeni) 640 kg. Da pa se resnica še bolj dožene, vagal ga je še na tretji, še čisto novi vagi; tu je vagal 659 kg. Te vse tri vage pa niso 15 minut vsaksebi. Ako po- mislimo, da vsaka vaga drugačno težo pokaže, se vprašuje kmet po pravici: Kje resnica, kje goljufija? Ta razloček 30 kg, ozir. 19 kg pa ni malenkosten, kajti že pri enem volu je lahko za čez 200 K ogoljufan. Da se take krivice (nedostatki) odpravijo, zahtevamo od merodajne oblasti: 1. da se javne tehtnice vsako leto od oblasti preiščejo, 2. prodajalec ima pravico zahtevati, .da se v njegovi navzočnosti vaga tarira in 3. da sme tudi videti odvagano težo na vagi. Te tri tocke morajo biti uradno na tehtnični hišici vidno nabite. Prosi se vse kmetom prijazno časopisje, da ta dopis ponatisne. Vlada pa se na- prosi za izpolnitev naše zahteve. dnevne'novice! Razpisana je glavna trafika v Ma- riboru, Marijina ulica 12. Trafikantski dobiček v letu 1918 je znašal 4257 K 20 v, prodaja kolkovnih vreinotnic je nesla 1530 K 24 v, prodaja poštnih vrednotnic 49 K 21 v. Jamščina 425 K. Ponudbe do 20. avgusta 1916 na fin. okr. ravnateljstvo v Mariboru. ^ »Albanija«. Naš listek pod tern naslovom je bil vsled bolezni pisatelja za delj časa prekinjen. Danes prinašamo nadaljevanje. Nove draginjske doklade za učl- telje ljudskih in meščanskih šol, Po Štev 82. »NOVA D 0 B A« Stran 5. inž. Zidanšek: LICENCOVANJE BIKOV ZA CELJSKl OKRAJ dnc 21. juliia 1919. Prignanih je bilo 27 bikov murbo- denske pasnie. Licencovani so bili vsi, k par, ki še niso dosegli predpisane starosti lVa teta, je dobilo dopustilo na rolv. Vobče se pozna upliv vojne glede na stevilo kakor tudi na kakovost. Ka- kovost je osobito pri inladih živaliii vsled pomanjkanja tečnih krmil močno trpe- la. pozna se jim, da so otroci vojnc. U- pajmo, da bo prihodnost vzrcjevalceni tnilejsa, saj nam stanje ovsenih setev doscdaj obcta dobro žetev, tako, da bo nekaj ovsenega zdroba preostajalo za mladino. — Pri presojanju ic prišlo 8 bikov v prvi, 8 bikov v drugi in ostali v tretji kakovostni razred. Za obdarova- iije vlada letos ni mosla dati srcdstev na razpolago, zato bo ta darila dcliti o priliki razstav govejc živine, ki se bodo vpeljalc, kakor hitro bodo v to svrho sredstva na razpolago. Da se pa vendar pokaže dobrim bikorejcem priznanje za pokaže dobrim dobvim bikorejcem pri- znanje za njih trud, je ogledovalna ko- misija na intervencijo živinorejskega odseka sklenila, sc obrniti na okrajni za-stop celjski za dcnarni prispevck. ki fiaj služi za naknadne nagrade najbolj- šim bikorejcem. Upajmo, da sc bo pred- lagani znesek priznal. Pred vojno je prišlo k licencovanju po 60 do 70 bikov; število je padlo pod polovico. Naj bo to svarilen opomin mcrodajnuTi činiteljem, da vplivajo z vsemi mouni na povoljen razvoj dobre bikoreje. Največje zanimanje za to za- dcvo np inorajo imeti živinorejci sami, ker iim mora biti jasno, da bo slab bik zaplodil le slaba teleta, in le dober in lep bik vpliva na zboljšanjc živinoreje v eelem okolišu. Priporočati bi bilo ob- čin.skim odborom, da si izberejo iz svojc sredine najboljše živinorejce kot stalnc poročevalce za bikorejo, ki naj neprt^- stano skrb obračajo na to, da jc v ob- činskem okolišu zadostno število dobrih bikov na razpolago. To bo prehod k no- vemu živinorcjskemu zakonu, ki pozna take občinske živinorejske odbore. Vprašanjc bikoreje nas bo zadelo v živo. Kako bomo vzrejali dobro plemen- sko živino, če ne bomo imeli dobrih ple- menjakov? Ali hočcmo zaostati za na- šimi brati na Hrvaškem, ali nameravamo zapustiti dobro započcto pot? Ne, td ne sme biti! Zato pa z novo močjo na delo! Kmetijske podružnicc, okrajne zastope, bikorcjskc zadruge, osobito pa Vas bi- korejce prosim, zavedajte sc svojih lepih nalog. mcrodajne oblasti, tudi denarni zavodi, pa naj ne pozabijo podpirati smotrenih stremljenj! V splošnem bi bilo želeti vcč zani- manja za živinorejska vprašanja. Upaj- mo. da bo pri prihodnjih razstavah do- mačc živine primerno slovesna in spret- Tia prireditev istih skrbela, da se zani- manje za delo in nspehe naših živino- rejeev zanese rned najširše sloje! «lffO_Q A B BJiXg* Sobota 2. avgusta Nedelja 3. » Pondeljek 4. » Teta, veseloigra. Kri dedov ali sola lunaka. Veličastna drama iz bojev za svobodo. Predigra in 4 dejanja. V glavnih vlogah PLna Meni- chella in BSoveBfii. Za mladino neprimerno. Nova lična obCcka (terr.na) je na prodaj. Kralja Petra c. 16, III., vrata 16. Proda se enonadstropna hi&a na Bregu ptr-i Celju. Natančnejše pove g. Sterniša, Breg St. 11 pri Celju. 1118 3-1 V najem se da koinja 1 in pol oral a velik travnik lepe otave. VpraSa se v vili Parkhof._______________1114 Salonsko ob'eko in 3 bele telovnike po- ceni proda iz prijaznosti krojaški mojster J. Hofmann v Gosposki ulici 27. Mizarski pomočnik vešč vsakega dela, dobi stalno službo, dobro plačo in hrano pri mizarju Konrad Baumgartnerju, Velenje 1120 1 Kuplm v dobrem stanju ohranjeno trg. opremo za speocrijsko atroko. — Sprejmem tudi poštcnega učenca iz dobre hiše; trgovine že nekoliko vajen ima pred- nost. Josip KostanjSek, trgovec v Gor- njemgradu. 929 4—3 od konjaka z vsebino 7Ao in 3/io kupi vsako množino Drogerija „SÄNITAS" Celje, Kolodv. ulica 5. Prevzamejo se tudi medi- cinske steklenice in lončki 1125 od raznih pomad. 3—1 se sprejmejo takoj proti dobri plači v lesni trgovini Ivo Cater, Celje 1117 Dva močna in poštena z dobrimi spričevali iz boljše hiše išče tvrdka Rudolf Pevec v Rlozirju. 1122 4-1 Vžigalice, koruzo, poper, kremo za čevlje itd., itd.? ima po najnižjih cenah v zalogi veletrgovina flnt. Koleiic, Celje 1115 3-1 Pozor! Kdor želi drva s strojem žagana imeti, naj se oglasi pri gosp. •Franc Fuchs*u Strossmajerjeva ulica štev. 5 (poprej Schillerjeva cesta). 1119 1 Čevljarsliega učenca sprejmem takoj ter se obenem vljudno pri- poročam slaynemu občinstvu v cenj. naročila, katera izvršujem iočno in po zmernih cenah. Anton Goršek čevljarski mojster, stanujoč v hiši v vinogradu, takoj nad Grenadirjem. Javna zalivala, Podpisani čutim kot svojo dolžnost, se tem potom javno zahvaliti g. zdravniku dr. Tanjšeku iz Št. Pavla za njegovo požrtvovalnost v moji težki bolezni. Da bi ne bilo njegove pomoči, ne bil bi več med živimi. Priporo- čam ga vsakomur kot jzbornega zdravnika. Juris HHbar» posestnik v Qrizah. Hoznanilo. i Prevzela sva V Celju „Bufet" na kolodvoru in se priporočava slavnemu občinstvu in potnikom za obilen obisk. losip in Marlia M\i\i. Dolno ovčjo, kupi vsako množino po najvišjih cenih veletrgovina R. Štermecki, Celje 1121 8-1 Lovski pes, črno-rujave barve, mlad, srednje velikosti, sliši na ime Roland, ima znamko obč. urada okolica Celje šl. 133 se je zatekel. Kdor ga najde, se prosi, da ga odda proti dobri nagradi pri g. M. Wemdl, Gaberje 79. 3-2 Išče se v hližini Celja lepa vlla ali večje posestvo. — Ponudbe na upravništvo. 1098 2—2 Išče se dobra kuharica, katera bi sa- mostojno vodila gospodinjstvo na malem posestvu. Ponudbe pod »Pridna St. 18« na upravništvo. 1102 3-2 Iff* rizling in črno dalmatinsko If ill IB oc^ ^ ^ naprej, ter sad- ¦ llHU| jevec in kislo vodo se raz- pošilja po najnižji ceni od podjetja Siivo vpeiec Guštonj. 5-4 Kupijo se stari zamaški. 1080 flUUCub tüUlIliK za eksport kupuje »Balkan« trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljub- ljana, Dunajska c. 33. Prosi se natan- 1065 čne pismene ponudbe. 8—6 Bogato zalogo mod- nega in man us afetur- nega blaga priporočata Celje; BCrekov 4^g Poster žba točr^a in Bolidna. Cene nixke. Am! Vsakovrstno špecerljsko in kolonijalno blago na de- belo in drobno razpečava nanovoustanovlj.trgovina __ _ ^ä A. Hfl ^ ® L. Ce&je, Glavni trg S Najboljša žganain surova kava, cikorija, milo, vseh yrst moka, riž, piistno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžiga- lice, barve za obleko, konjak itd.| Vsaki dan sveii kvas. Proda se pianino le malo rabljen s krasno zvenečim glasom in ljubko opremo. — Po- gleda se lahko od 12. do 15. ali 18. ure naprej. Naslov se izve v upravništvu. 1109 2—2 Sprejme se močan in zdrav učenec poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo v trgovino s mešanim bla- gom. J. Vizovišek v Žalcu. 1086 5-4 Kosti kupi vsako množino po najvišji cen Fr. Confident!, trgovina, Celje, Zavodna 1100 4-2 Žična mreža pocinjena, raznih debelosti so proda, Srebotnjak, Ljubljana. Kolodvorska ulica 31. 1097 6-2 Službo v odvetniški ali notarski pisarni iščejo: 1 izvežban solfcita« tor in 2 stenogralinji in Strojepiski. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov 1088 v Celju. -4 BÄflfl priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno sveue pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. i?soh don Koncert« Rogaško slatino, riž, kavo su- rovo in žgano, olje, testenine, sladkorčke v kartonih, ter vse drugo Špecerijsko blago pripo- roča po najnižjih cenah trgovina s špecerijo in z dež. pridelki na debelo in drobno Franc Kolenc, Celje, 213 • Narodni dam. 52-29 Kuplm tudi vsako množiiio ianeuega semena. Kavo žgano In inrovo, rozine, ol|e, Erdal-kremo, ltkalo (blks), vse vrste barve za obleko, raazllo xa vox, pe- trole), «vete, vžleallce. aplcta vse špecerijsko in kolonijalno blago na debelo In drobno prlporoča tvrdka ¦ Ivan Oečko, Celje nasprotl Narodnega doitia. ; 986 : Vedno na novo'dobiva veletrgovina Ster- mccki v Celju v velikanskih tnno- žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza možke obleke, volno cefir, tnodrovino in pisano tkanino za 2enske obleke, šifon, belo in in pisano platno za pe- rilo in razno manufakturno blago, ka- tero prodaja zaradi ogromnega nakupa po najnižjih cenah in ako še ne verja- mete, poskusite takoj, samo z entm nakupom, da se satni prepričate. Veletrc?ovina in razpošiljalna e2rlnf&ka ulJca 3. Deianje govori!!! Vprašajte samo vsakega kako lahko in uspešno on deluje od časa, ko je postal odjemalec M« Schollcr *sitt Telefon 79«t4*9h Vlaška 106 4«gricy» u] 2i Od 1883. obstoječi prvovrsten iz- vor k ceni in hitri dobavi speccrij;K?ga Uotonijaittcga itt pvcHtnc sHega blaga. 923 16-5 ZaWefajU cc«iHei Oas^J©, sibečico, kraste, lišaje uniči pri človekuin 2ivini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček <:a eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošio lckarnss Trnköczy v Ljubljana, KranjsSio. 615 34—24 IVgovci mešaane stroke, drogisti, kramarji itd.F sijajno zaslužijo s prodajo Ma&tina (hranilni prašek za Živino in perulnino) pri kme- tovalcih. Treba je pisati dopisnico na naslov: »Lekarnar Trnkoczy. Ljub- ljana, Kranjsko« na sledeči način: »Pošljite rni 15 zavojev (po '/4 kg) Ma- stina, obenem veliki lepak, oboje po povzetju zaK30"40, prosto poštnme in zavojnine. 591 10-17 Dakrmo živina, kokoši, pure, goske !a2je pre- bavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primcša krmi enkrat na teden ena pest MAST1N-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rcjo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 U.ron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. 178 -9 Zaloga papirja, pisai li in risalnih potrebščin na debelo in drobno. 2?™ v Celju» Kralja Pefrra cesfa Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na. novo urejene. — Postrežba sclidna. Za obisk se priporoča Drag. Benreaz'di. CsROGERDH PHRFUHERDH FOTOPIRNUFHKTURH KRRRHR & V/RTOWEC IL._ a—. EL. —s> k— l.nnn nnl| lie in rok prinese mnogo prcdnosti tako v zdravstvenem Uv()U pUII kakor v društvenem oziru. Pellerjeva popolnoma nc^kod- Ijiva preizkušena »Elza* pomada za obvarovanje in negoyanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda priščo, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, raskavosti, vclosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 K Ovoj in poštnina se ra- nnmerfn Čbfl|l|iinMfl fnilsl vzemimo za lice- čuna pospbej najceneje. litllHCüIU OKUlllJiVKp litllli Fellerjevo lilijno mlečno milo »Elza«, katero je danes še zelo drago ali ima Še iste dobrote in neŠkodljivosti kakor pred vojno. BoljSe in finejše za ne- govanje kože v današnjem ča- Dnjrifl Ippb se more doseči samo s su si niti misliti ne moremo. DUjliC lUiiW Fellerjevo »EIsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi ko2o na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 kron. Ovoj in poSt- nina se računa po- In ncnbilflnip nUslflüfiniP fpIPW so Fel!crJeve "Elza* sebej najceneje. IU viUBUÜU|G lHJyüVlUlje ICIWU toaietne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu 1 K 50 v. — S seboj wzeti in povsod v 2epu nositi se more bo! ubiažujoČ, hladeč, osvežujoc Felle tev »Elza« mentolni migrenski črtnj k. V leseni cevki 2 kroni Izvrs en proti giavobolu in migreni, rabi se tudi preti vbodljaju in ranitvi. Voda za oči (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobolu 2 K 50 v. Pravi zagorafci prsni sok proti kaSIJM ste- klenica 4 K. Francoiro iganje v stekl. 6 K — v in 16 K — yin. Za želodec, prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 K— v, balzam 'melen) mala stekl. 2 K — vin. Kurja očcsa odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 4 K in tvorn. obliž po 4 K in 2 kroni Proti potenju telesa in nog je Fellerjev »Elza« prašek z vsipom 2 kroni. Krmilni prašek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). PodriiMca LjuWjanske kreditne banke v Gelju DelniAka glavnlca 15,000.000 kron. - CENTRALA V LJUBLJANI - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Rezervni fondi nad 4t000.000 kron. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu Obresfovanju. Kupuje n prodaje vse vrste vredncrstnih paparjev, financira vsako vrstne dobave in dominie aprovizacijske kredite. 266 Stev. 82 SfraVv 'i naredbi ministrskega sveta ž dne 28. junija 1919 se odmerijo in nakažejo, kakor hitro dospejo poročila šolskih vodstev oziroma vpokojencev in uči- teljskih vdov o s'tanju družine posa- meznih učiteljev. Draginjske doklade bi se po podatkih o rodbinskem stanju, ki jih ima sedaj na razpolago deželno knjigovodL-tvo, ne mogle odmeriti, ker so draginjske doklade po omenjeni na- redbi ministrskega sveta določene po drugačni podlagi, nego je uveljavljena po naredbi poverjeništva za uk in bogočastje in za finance z dne 13. dec. 1918. Zato bo višji šolski svet pozval šolska vodstva in vpokojence ter vdove učiteljev, da nemudoma predlože po- ročila s potrebnimi podatki. Šolska vodstva in učitelji se opozarjajo na poziv, ki izide v prihodnjih dneh v slo- venskih dnevnikih. Za Malgajev spomenik so nadalje prispevali: po 100 K: Kovačič, Ster- mecki; po 50 K: J. Saveli, Sirec, Fr. Senica. Verbič, Al. Drofenik; po 30 K: Podgoršek Jože; po 25 K: Oset Franc; po 20 K: Ušlakar, Osolin, Romih, K. FJsbacher, Osolin, Fr. Praunseis, Cvar, Spindell, Frlež, Lakner, Cimperšek, Smole, Oset M; po 10 K: A. Potočnik, Drobnič, Brinšek, Maruk, Pleskovič, Tadina, Dergan, Elsbacher, dr. Zdolšek, Al. Drofenik, J. Frlež, Sirec, Kramar, OsetMara, Kveder, IC Praunseis, Küster, Belle, Drofenik Jože, Zidanšek, Sivka, Kramar, Vrečar, Kocuvan, J. Kos, Ratej. Lukas, F. Kramar, Zupanc, Kukovec, LeskovŠek, M. Podgoršek, dr. M. Ipavic, dr. B. Ipavic, Oset Marica, K. Zdolšek; po 6 K: Oset Mar., Gostinčar; po 5 K: M. Škerbinc, Puktneister, J. Novak, Leskovšek, J. Klanjšek, J. Azbe, Sed- laček, Jezovšek, Serajnik, Bevc, Likar, Pečovnik, Frlež I., Petek, Kadivnik; po 4 K: Klein, Pečovnik, M. Vrečko, E. Zorko, M, Sirec, Sladler: po 3 K: Kislinger, Božič, J. Šmid, Liška, Ozim, Uršič; po 2 K: Štimac, Perenož, Hra- šovec, P. Omladič, Št. Omladič, R. Ko- puh, M. Vizjakova, J. Jarc, E. Pagon, Mastnak, Beba, nač. sam., M. Osolin, Mastnak, A. Petek. — Prej izkazanih K 1763'—, sedaj K 1070'—-, skupaj K 2803—. ZakljuČni izkaz zbirke zakoroške begunce z dne 10. maja 1919. Osrednji zavarovalni oddelek Ljubljana: zbirka Uradništva K 720"—, zbirki %%. urad- nikov Adlerja K 2204'—, Mušiča K 76'—, zbirke gospodičen uradnic: Cotman K 548'20, Rozman K 108'-- in Šibenik K 70"—, podružnica Maribor (predstoj- nik g. Planinšek) K 5813"—; okrajne poslovnice: Krško (predst. g> Magdič Fr.) K 1639*—, Radovljica (predstojnik g. Lavrinc F.) K 3047'—, Kamnik (predst. gosp. Kostanjevec J.) K 694'—, Litija (predst. g. Meffat M.) K 462—, skupaj K 15.38T20. Od zgoraj navedene po inicijativi g. urad. vodje Zvonka Žolgar nabrane svote se je oddalo posredo- valnici za begunce v Ljubljani kron 10.079 20, ostanek K 5302"— pa bode poverjeništvo za socijalno skrb porabilo za brezplačno perilo najrevnejšim be- guncem. — Poverjeništvo za socijalno skrb. Vaupotič — iinovina. Kapetan Kaj- uer, pribočnik pri natl. bataljonu prej- šnjcga pešpolka štev. 87, je oddal pri prcobratu imovino nekcga Vaupotiča iiadomcstncmu bataljonu Celjskcga peš- polka v shrambo. Ceravno sc jc vse potrcbno ukrenilo, da bi se imejitelj v svrho prevzctja javil pri podpisancm uradu, sc še do daiics ni nikdo javil. Župnijski in občinski uradi se prosijo za razgla-sitev, da sc posestnik odda- nega denarja za prcvzetjc pri gospodar- skem uradu Celjske pukovske okružne komandc javi. Socijalističnl tnanever. Časopis na- rodnih želczničarjev »Jugoslovanski že- lezniear« jako drastično opisujc naporc socijalističnih generalov Kopača in tov. v Ljubljani, da bi bill izsilili tudi stavko na želcznicah dne 20. in 21. nil., kar sc jim pa ni posrečilo. Kopač jc med dru- gim skušal odločilne kroge pri ljubljan- ski vladi prcpričati, da sc bo v shieaju, če bo na Slovenskem železniški promet dva dni miroval, italijanska fronta se- sula, ker se italijanski vojaki nc bodo več bali, da bi jim prihitcli srbski vojaki za hrbet. Izkazalo pa se jc ravno no- sprotno. »J. 2.« piše: »ltalijani so bili jako dobro poučcni o stavki in so hoteli tudi doprinesti mal žgalni dar na altar lTiediiarodnosti. Zahtevali so od Južne železnice v Ljubljani stroje in vlako- spremno osobje za 12 živilskih vlakov. Kljub »ueinkoviti« Kopačevi stavki pa jim jc poslala Južna žclcznica 5 strojev. In glej spaka! ltalijani mso imeli vlakov niti za ten 5 strojev, pač pa je bilo pri- pravljeno vojaštvo, ki naj bi zasedlo Južno železnico proti Ljubljani.« Naši nicdnarodiii socijalisti so hoteli torej naravnost pomagati Lahom, da zasedejo naše kraje. In to se tudi še da psovati za — Jugoslovane! Neinški šulieraju šc vedno berači po naših krajih. Cel kup pisem s proš- njami za podporc temu društvu je prišlo zadnje dneve na raz-ne nemške oscbe v naših krajih. V njih pravijo med drugim: »Ootovo je, da svojih rojakov (v krajih,, ki pripadcjo Jugoslaviji!) ne bomo za- pustili, ampak da nioramo storiti vse, da jih vzdržimo v njih narodni poseb- nosti .... Ncmški šulferajn dela na to, da se naši rojaki v ogroženih krajih strnejo na polju ncmškega obrambnega dela in prevzamejo upravo zavodov, katerc je oskrboval doslej šulferajn. Po!(drugi tisoč šulferajnskih podružnic na ozeinlju slovanskih narodnih držav bo nosilcc tega dela . . . Ncmška Av- strija jim bo v tem močna opora in jim bo dajala za njih obrambo potrcbna srcdstva bogato na razpolago.« In tako dalje v tem tonu. Cudiino se prvič: da cenzura ob naših nicjah pripušča pisma s takšno vsebino v našo državo; drugič pa, da so Nemci še vedno tako naivni in se nadjajo, da se bo še kedaj v naši državi pripustilo njih rovarsko delo. Meseanske sole v Sloveniji. Višji šolski svet v Ljubljani nas napvosa, da priobčimo sledeči poziv: S poeetkom šolskega leta 1919—20 se otvorijo v Sloveniji v nekatcrih krajih nove meš- čanske sole in se primerno preustroje že sedaj obsioječe. Ker za te sole m za- dosti iieiteljev (ueiteljic), ki bi bili izpra- sani za meščanskc sole, bo visji šolski svet za kratko prehodno dobo mcšean- skim šolam v službovanje pridelil Ijud- skosolske ueitelje (učiteljice), ki se za- vežejo, da bodo najkasneje do 30. ncv. 1921 položili usposobljenostno preizkuš- njo za mešeanske sole in o katerih sc po doscdanjem službovanju in kvalifikaciji more presojati, da bodo tcj zahtevi v resnici ustrcgli. Taki ucitelji (uciteljico) naj vložc najkasneje do 15. avgusta 1919 pri višjem šolskem svetu prijavo s kratkim popisom o scdanjcm slu/.bova- niu, z obveznico glede usposobljenosrne preizkiišnje zu rneščanskc sole in z iz- prieevali o zrclostni in iisposobljenost- ni preizktišnji za ljudske sole. Ako hi pa žc priložili izvirnike izpričeval kakiin drugim prošnjam, naj predlože oveiov- Ijene prepise. V prošnjah naj povcdo, kateri mešeanski Soli bi bili radi pride- ljeni. V tem oziru prihajajo v postcv meščanske sole: deske: v Ljubljani (cna v mestu in ena v Spodnji Sišiti), v Ribnici, Tržiču, Postojni, na Krškeni, v Mariboru, Celju, Ptuju, Žalcu; d e k 1 i- š k a : v Ljubljani (ena v mestu in ena v Spodnji Šiški), v Tržiču, Mariboru, Celju, Ptuju. Pripominja se pa, da bo da bo višji šolski svet izražene želje sicer vpošteval, vendar pa prideljjval priglašene ueitelje (učiteljicc) v prvi visti po potrcbah posamoznih sol in glede na strokovne skupine. Taki uci- telji ostanejo ob svojih službenih pre- jemkih in razven tcga bodo dobivali na- grado letnih 300 K in aktivitetno do- klado po krajevnem razredu. Inženirska zbonirca se osnuje v Ljubljani. Visokošolci, strokovne učiteljiee za gospodinjstvo, šivanjc, glasbo (glasovir) in moderne jezike se opozarjajo na raz- pis ptujskega mestnega urada v Urad- nem listu št. 120 str. 426. Kongres jugoslovanske oniladiiie se vrši v prvi poloviei oktobra v Zagrcbu. Nadravnatelja dr. Mullyja v Rog. Slatini je končn.o tudi naša deželna vla- da pustila pasti. Poslc je prevzel rav- liatelj Fr. Hcrg. Zbor zaupnikov Nar. soc. stranke se vrši 10. avg. 1919 v Ljubljani. Premoženjje podpornega društva za slovenske visokošolce v Oradcu je za- plenila nemškoavstrijska vlada. Sekvester nad tvrdko M. J. Sonncn- bcrg v Petrovčah je razveljavljcn; tvrd- ka pa ostanc pod nadzorstvoni. Nadzor- nik je dr. K. Kalan v Celju. Osebiio-dohodninski davek. Ker je krona dancs komaj trctjino tega vred- na, kar jc veljala pred vojsko, tudi do- hodek, ki se ga ima obdačiti, ne more več biti najnianj 1.600 K, kakor je bilo po prcjšnjih zakonih. Po razpravi te zadeve v krajevnih organizacijali in na- etlstvu demokratskc stranke, obrnil se je zdaj predsednik likvidacijske komi- sije za štajersko dcželno upravo, dr. Kukovec, na poverjenika ministrstva financ v Ljubljani, naj odredi, da se bo- de dohodarina začela odmerjati šele pri dohodkih najmanj 4.000 K. Jugoslovansko banko v Beogradu snujeta glasom poročila »Slovenca« dr. Oregor 2erjav in poslanik v Pragi Ivan Hribar. »Pojave anerhije« obsoja in odkla- lija »Naprej« — seveda y svoji stranki, ker se jim je zaeelo menda tuintam ne- kaj kršiti. Zato tudi že kličejo na.po- moč gromovnika Etbina Kristana, iz Aincrikc. 50odstotno znizanjc cen življen- skih potrebščin je ob zadnjih draginjskih ncmirih dekretirala italijanska vlada. Pri nas bi bilo menda bolje, da vlada slori to prej, nego pride do nemirov ,ki so pa ncizogibni, čc pojde s cenami naj- nujnejših potrcbščin tako naprej. Trgovina na Jadranskem moffu bo popolnoma svobodna in pod amerikan- skim nadzorstvom. Visoka gospodarska in gozdarska sola sc otvori jeseni v Zagrebu. Kdo bo protektor nad Palestino? Zavezniška komisija v Jeruzalemu je izdala oklic na prebivalstvo Palestine, da se izjavi, pod katcre države protek- toratom hoče imeti Palestino. Prebival- stvo se je izjavilo za Združenc države Sev. Arnerike, ee bi te odklonile, pa za Anglijo. Abiturijentski tečaji se ustanovijo na trgovski(h akademijah. O razdelitvi letošnie žetve sc vise posvetovanja v ministrstvu za prehrano. Sklcnjeni naerti se predlože ministrskc- mu svetu. Iz Jugoslav, dem. sirarhE Mr nedeljsKa shoda JDS na Bizeljskem in v Št. Pefru pod Sv. Gor. pridejo razen posl. dr. V. Kukovca tudi trije vodilni po- Htikl demokratske stranke na Hrvat- skem: Wilder, dr. Angjelinovič in An- cel ter nastopijo kot govoniikl. Odbor krajevne organizacije JBS v Oplotnlci sklicuje za 10. avg. 1910. ob 3. urt pop. javeri shod na vrtu ge. Kunejeve (ob slabem vremenu pod ko- zolcem.) Govorili bodo gg. prof. Voglar, dr. Kukovec in urednik Sega. Ker je v konjiškem okraju edina kraj. organiza- cija v Oplotnici, zato je upati mnogo- brojne udeležbe iz sosednih občin, po- sebno pa iz Konjic, Vitanja, Zreč, Loč in Žič. Somišljeniki konjiškega okraja, vsi v Oblotnico 10. avgusta! SokoEstvo. Laško. V nedeljo 31. avgusta t. 1. se vrši velik sokolski zlet na Laško. Telovadba in cela prireditev bode v krasnem topliškem parku. Laško bo takrat prvič pokazalo, da je slovensko in z navduSenjem bo prvič sprejemalo brate Sokole na svojih tleh. Društva naj po možnosti kmalu javijo priprav- ljalncnui odboru število udeležencev radi morebitnih posebnih vlakov. Brežfce. Telovadno društvo Sokol v Brežicah priredi ob priliki svoje 15- letnice dne 10. avgusta 1.1. javno telo- vadbo in vrtno veselico v Narodnem domu v Brežicah. Sosedna društva se naprošajo, da upoštevajo prireditev. Bratska društva in sosedna narodna društva ter posameznike vabimo k obili udeležbi. Pripomniino, da se bo tokrat vršila v Brežicah sokolska slav- nost brez orožnikov in brez vojaških •cisiistcfic. Na xdar! Braslovški Sokol priredi v nede- ljo, dne 3. avgusta ob 3. uri popoldne im Legantu F. S. Finžgar-jevo trodcjan- ko »Vcriga«. V Borovljah se je ustanovil Sokol. Starosta je puškar Janko Mišic. Sokol- stvo se je tudi na Koroškem začclo krepko razvijati. OQPISi. Savhijska dolina. Ni še dolgo, ko je prišla niladina narodno-zavednega, biižnjcga trga povodom izlcta vedrit v tukajšnjo gostilno. I3asi so bili vsi skoro do kožc mokri od dežja, vendar so bili prav dobre volje — peli in plesali so, da jih je bilo veselje gledati. Sedel sem tu- di v gostilni in opazoval veselo družbo. Vse se ,mi je na njej dopadlo — le njeno govorjenje ne. Qovorili so namreč tako spakedrano slovenščino, da so me kar ušesa bolela. Hotel sem mlade ljudi o- sramotiti in jim povedati, da govori na- ša vaška mladina, katcra zahaja v na- še kmetijsko in izobraževalno društvo, vedno in povsod najlepšo matcrinščino — ne pa tako slovenščino, kakoršne se najrajši poslužujejo najgrši nemškutar- ji, pa sem rajši zapustil gostilno in šel svoja pota —četudi s srdom in gnevom v srcii. — Ali ne razžali slehernega pra- vega Jugoslovana sledeči stavek: »Ti pa nisi kšajt, da si ji posodila katnpl in špegu!« ,— »Kdaj to gorje pae mine ti?« — vpraša naš Gregorčič. Odgovorim mu: Tako dolgo ne, dokler se naša in- teligenca nc bo potrudila govoriti lepo, ncpopačeno slovcnščino. Vsaj poznam župnika, ki pravi: »Pridi drugokrat, danes nimam cajta!« — poznam zdrav- nika, ki pravi: »Prinesi mi flašo in što- plc!« — poznam učitelja, ki pravi: »Tale gvant mi jc pa kupila naša mama!« -— itd.., itd. Poslušaj pa Sokole pri telovad- bi, dijake na potu v Celje v železniških vozovih, opslušaj trgovca v prodajalni in prepričaš sc, da tudi ta inteligcnca mrcvari našo lepo slovenščino, da je groza in strah. Vse navedeno je gola resnica. — Tužna nam majka! — Svc- tujcm, da se zahteva povsod in vselej za vsako spakedrano besedo 20 vin. globe v prid družbi sv. C. in M. — Puš- čavnik iz Velike Plamne. Iz Petrovč. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Pctrovčah vabi vse svoje so- mišljenike na izvanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta ob 3. uri popoldne v šoli z običajnim dnev- nim redom. Sv. Pavel pri Preboldu. Prosto- voljno gasilno društvo Kaplavas priredi v nedeljo, dne 17. avgusta na vrtu gosp. načelnika Turnšeka veliko vrtno vese- lico z obsežnim in jako zanimivim vs- poredom, ki se pravočasno razglasi. Polzcla. Pretcklo nedeljo vršil se je ustanovni občni zbor tukajšnje Ciril in Metodove podnižnice, katera je med easom vojske ukinila svoje delovanje. Ob tej priliki se je sklenilo, prirediti dne 17. avgusta t. 1. veliko ljudsko veselico na grien starega grada. Vransko. Za veh'ko ljudsko veseli- co ob priliki 501ctnice »Čitalnice« 3. avg. se je prijavilo mnogo društev in obeta biti velikanska udejlezba. Prija- vili so se tudi naši bratje Srbi, in sicer oddelek srbskega »Sokola« v Zagrebu. Koncertirajo sledeča društva: Tambu- raški zbor in godba na lok, Glasbeno društvo iz Zagorja z raoškim in mešanim zborom ter »Vranska Vila«. V soboto vecer se vrši v Košcninovi dvorani v proslavo 50letnice Finžgarjeva igra »Naša kri«. Slovenci, Slovenke! V ne- deljo na Vransko! Velenje. Na Petrov dan je nabrala veleujska šolska mladina z nabiralnimi polami 1330 K za invalide, kateri znesek se je izročil svojemu nanienu. Vsem da- vovalcem se najtopleje zahvaljuje šol- sko vodstvo v Velenju. Laško. Zadruga skupnih obrti sod- nega okraja Laško ima v nedeljo, dne 3. avgusta 1919 ob 16. uri v liudski soli v Zidanem mostii zadružno zborovanje. Laško. V našem trgu se snuje Na- rodna eitalnica. Pravila je okrajno gla- varstvo že odobrilo ter se bo sklical v uajkrajšem easu ustanovni občni zbor. Namen društva je: biti duševno pgnji- šec laških Slovencev in krepiti njihovo narodno saniozavest. DruŠtvo naj dose- za svoj namen s tem, da Up imelo svojo čitalnieo in knjižnico, da bo prirejalo ve- selice s petjem, glasbo, deklamacijami, gledališkimi predstavami in poučnimi predavanji in da se bo ueilo v njem pet- je in godbo. Gg. notar Ušlakar in odvet- nik dr. Roš sta darovala uovemu dru- štvu, da sc oprostita obieajnih nastop- nili posetov, vsak po K 50.— in sta mu liaklonila razven tega iz neke kazenske poravnave znesek po K 50.—. Clane sprejema do občnega zbora osnovalni odbor. Hrastnik. Pazniki iz Hrastnika po- ^lali so nani neko izjavo, v kateri nam zatrjujejo, da niso v nikaki zvezi s član- kom, ki 5ino ga priobčili v št. 72. Mi rade volje potrdimo, da članka ni pisal paznik. Poslal nam ga pa je eden drug naših hrastniških dopisnikov, potem ko je govoril z raznimi pazniki, seveda ne z onimi nasprotne stranke. Ti so eno- dusno priznali, da gre zasluga za del- ni uspeli edino le JDS in zlasti dr. 2er- javu, podpredsedniku dež. vlade. In to ütftö 4 »NOVA DOBÄ« Štev. 82 je dotični članck hotel povdariti. Qo- spodje, ki pošiljajo sedaj to „izjavo, so oeividno preziii v tistem članku odsta- vck: »doscgli še nismo vsega, toda v slogi je moč.« In nato poziv k tesni or- ganizaciji. Verjj&rmnno, da nekaterim izmed podpisancev ni všeč, da se v ti- stem članku povdarja zvestoba in uda- nost državi, saj poznamo nekatere kot odloeine nasprotnikc tega načela. Naš dopisnik sc seveda s temi ni posvetoval, üovoril je pa z onimi, ki so teh misli. In ti bodo našli pri JDS vedno trdno oporo in bodo z lijeno pomočjo dosegli brezdvomno popolne uspehje. Naš dopisnik je torej tolmačil mišljenje one- ga dela paznikov, ki so ostali zvesti svojemu prcpričanju in jim je zatotu- di še danes za obstoj in blagor naše dr- žave. Nikakor pa ni hotel naglašati lo- jalnosti tistega ali tistih, ki so bili redni člani Südmarke ali pa v podobnih odno- šajih z njo. Ako g. pisec izjave še sedaj ne ve ali noče verjeti, kdo je pospešil hitro rcšitev pazniškega gibanja, naj se blagovoli obrniti do g. G., rudniškega uradnika v Trbovljah. Užaljeno samo- ljnbje naj bi pri tako resnih zadevali nc igralo nobene vloge. Sv. Juri ob juž. žel. Ker so bili nekateri mnenja, da je bil dopis v v št. 77 »Nobe Dobe« naperjen proti odboru za Malgajev spomenik, kaie- remu predseduje gosp. ravnatelj Belle, moram izjaviti, da mi je seveda kaj takega bilo popolnoma tuje, in toizkl;u- čuje tudi besedilo samo. — Dopisnik. V Šmarju pri Jelšah je na shodu zveze vojnih invalidov govori! predsed- nik zvcze Leskovšek o ciljih zveze; k besedi se je oglasil tudi dr. Rupnik. Pri- stopilo jc čez 40 novih članov. Zaupnik je invalid Ivan Anderluh. Čitahiica v Rogatcu izreka svojemu vnetemn podpredsedniku g. Francu Mikušn in njegovemu sinu g. Josipu za skrb in požrtvovalnost, da sta ob priliki Ciril in Metodovega kresa zapregla in na dveh lojtrskih vozövih zapeljala iz- lotnike do vziražja Rogačke gore in pri- hodnje jutro zopet nazaj v Rogatec, najiskrenejšo zahvalo! IstotakQ je gosp. Josip osebno vozil knlise za igro iz Rogaške Slatiiie in nazaj ter sploh dosti pripomogel, da je veselica tako lepo u- spela. Posnemajte še drugi in naprej za lepo stvar! SIov. iBistrica. Naniesto odstopiv- šega g. notarja Kolenca je prevzel gc- rentske posle posestnik g. Hinko üril, ki je bil leta 1914 tiuli radi srbofilstva za- prt v Graden. Pricakiijeino od energič- nega in radikalnega Jngoslovana plodo- nosnega dela v^gospodarsko in narodno korist mesta. Cudežev pa seve tudi g. Gril ne bode mogel delati, ee mn ne bo- do stali krepko in nesebieno ob strani prisedniki. — Povsod vidimo pridno gi- banje trgovcev in obrtnikov, samo pri nas je še vse mrtvo in tako dobivamo celo nove ncmSkc trgovce, namesto da bi se ,iih znebili in utrdili pozieije našim Ijudeni. Slisali smo, da je prevzcl inven- tar prejSnjc nemSke trgovske zadruge g. Pintar že pred meseci. Ako nima sam časa ali se boji zamerc, če bi sklical slo- venske trgovce, da se organizirajo, pa naj bi odstopil zadevo komu drugenni, ki bo bolj korajžen. Narodna stvar pa radi osebnili zaprek ne sme trpeti, naj- -manje v zastalem slovenjebistriškem okraju. SIov. Bistrica. (Spomenik cesarja •ložcfa.) V našem mestu je že tako, da ostane vse pri staretn, če ne podrega »Nova Doba«. In tako nam je ostaf v Slov. Bistrici še tudi spomenik cesarja Jožefa na novi hiši bogataša Juliarta. Morda bo kdo rekel, da se ni vredno razburjati radi takih malcnkbsti. V res- nici pa je to tako predrzno in demonstra- tivno izzivanje in smešenje našc narod- nosti, kot tudi države, da moramo za- htevati takojšnjo odstranitev tega spo- menika. In mi pričakujemo, da bo novo vodstvo na mestni občini tudi takoj pri- merno ukrenilo.- Znano je, da je bil Jit- hart zagrizen štajereijanec in kolpor- ter »Stajerca«, bil je tudi v lanski de- putaeiji na Dunaju in si je dal zato na- lašč vzidati v svojo novo hišo podobo cesarja Jožefa, kakor jo je imel ptujski »Stajerc«. Iz zgodovinc pa vemi\ da cesar Jožef ni bil nikak poseben pr;j:i- telj kinetov, kot so nam to piidigali av- strijski učenjaki, ampak je samo uporab- ljal kmečko reformo v svojem boju proti preinoči stanov, ki mu niso hoteli pla- čevati dovolj davkov, da bi se rnogcl uspešno bojevati in tako razširiti svojo držav.o na raeun sosedov- Cesar Ječef jo bil tudi prvi zavedni germanizator in. še le on je začel zavedno germaniza- cijo potom šol med slovanskimi narodi, torej sistem, . ki nam je ugrabii ncštcto občin ob meji in spodnještajerska ter koroška mesta in trge. Vsled tega torej pojDolnoma upravičeno zahtevamo, da spomin na tega prvega germanizatorja v Slov. Bistrici takoj zgine. Slov. Bistrica. Vlada je končno dr. Murmayerja odstavila kot distriktnc- ga zdravnika in mesto nanovo razpisala. Zavlačevanje zadeve je zakrivilo ma- riborsko okrajno glavarstvo, ki vkljub ncštetemu dreganju deželne vlade ni vposlalo potrebnih uradnih podatkov. Naši politični uradi se torej ne morcjo otresti avstrijstva. Dr. Murmayerju bi pa svetovali, če že res hoče pustiti svo- jo politiko in se posvetiti samo svojemu poklicu, da se čimprej preseli v kak drug slovenski kraj, kjer nc poznajo njegovc politične mimiliisfi in nima zvez s svo- jinii bivšimi političnimi prjjatelji. •— Okrajna bolniška blagajna v Mariboru razpisuje slnžbo pomožnega uradnika za poslovalnico v Slov. Bistrici z me- sečno plaeo 200 K in dokladami. Prosilec mora s pr^loženimi dokazili dokazati;, da bi bil zmožen voditi posle, kakršne zahteva uradovanjc v bolniških blagaj- nah. Razcn tcga mu morajo biti krajev- rie razmere v Slov. Bistrici in okolici znane. Pound be do 3. avgusta okrajni bol. blagajni v Mariboru. Radgona. Dne 23. t. m. smo usta- novili v Radgoni v gostilni g. Karla Qe- n'urja (poprej Avstrijski cesar) »Slo- vensko pevsko društvo«, pri katerem so bili enoglasno izvoljeni sledeči gospod- ic, gospe in gospodičnc: Dr. Radovan Brenčič, predscdnik; dr. Fran Steinscl- ser, podpredsednik; Ludovik Kline, taj- nik; Fran Domanjko, blagajničar; Jan- ko Čirič, pevovodja; Berta Mcnhart, ar- hivarka; Jernej Vengust, Hubert Jurko- vič, Mijo Potočnik, Josip Rančigaj, Ma- rica Domanjko, Qcnofefa Horvat, Mari- ca Trojnko, odborniki; Franc Sever in Ivo Malgaj, računska pregledovalca. RAZNE VEST!. 2000 samornorov se je izvršilo v zadnjih 6 mesecih v Zedinjenih dr- žavah. Stavka na cestni železnici v Gradcu se je l.tm. končala. Delav- cem je dovoljen 8-urni delavnik. Dovo- ljena je tudi naredba o odpravi na- pitnine. Železnica Celovec Beljak ter Ce- lovec - Sv. Vid se je 21. tm. zopet otvorila. Na glavo padli so očividno ruski boljševiki. Boljseviški občinski svet v Tambovu v Rusiji je v slovesni seii side- nil postaviti spomenik — Judcžn Iška- rijotu in je določil v ta namen 100.000 rubljev. Kaj so odgovorlli zavezniki na Hin- denburgovo ponudbo? Kakor znano, se je ponudil marsal Hindenburg namesto bivšega ncmškega cesarja kot odgovo- ren za vojno. Zavezniški svet je ponud- bo odklonil, ker je nadomestovanje v proccsu nedopustno. Svobodno pa mu je, da nastopi kot razbremenilna priča. Seveda se mu za ta slučaj ne more do- voliti imuniteta, ker bi moralo sodišče nastopati tudi proti njeimi, Ce se izkazc njegova krivda. Krono Sv. Šteiana bi radi prodali ogrski boljševiki. Krona je stara nad 1000 let. Kake posebne vrednosti nima, zato je ncki posredovalec za umctnine, katcremu so jo boljševiki ponudili, na- kup odklonil. Svetoval je, da se proda krona na javni dražbi. Boljševiki bi tudi to storili, če dobc zanjo vsaj 100.000 f>.a:<;-ov v francoski ali Svicarski valuti. A;::erika proti boljševikom. Ameri- riška vlada je sklenila izgnati vse bolj- ševike, anarhiste in drtige agente, ki ni- sb V. Arreriki rojeni. ičan boljševik. Bivši ruski do- ; .' -.'jnik, ki je pod carjem Nikola- jem zavzemal važno upravno mesto, je tudi ped boljševiki ostal v, odgovorni službi. Ko mu je podrcjeni komisar javil, da najboljši, najbolj ognjeviti govori na dcžcli niso imeli uspcha in da kmctje niso dali žita, je vskliknil: »Kaj? Govori? Kje so pa biči, puškc? Ne pridite mi več i- takimi prijavami, žita mora biti!« Ko- misar je šel in pripeljal žito. — Poznal sem uradnika iz prcjšnjc prderevolučnc dobe; zanimal sem se za njegov sedajni posel. Uradnik mi ljubeznivo pravi: »Ne morete si misliti, kako sem zadovoljcn. Take oblasti ni mogel dati noben car. Kakih miik j'e trebalo, dokler je človek zbral potrebnc podatke, da zaprc kakega socijalista. A sedaj? Jaz jih obešam brez dokazov in brez vsakega sodišča.« »Rus- k.oje Slovo«). Zadiija pciraeiSa Bela Kun se brani odstopiti. LDU. Dunaj, 1. avg. Pogajanja mad- žarske sovjetske vlade s poslanikom Böhmom in soc. demokrati niso uspela. Böhm je sporočil Beli Kunii zahtcvo en- tente, da prostovoljno izroči državno vodstvo vladi, ki bi bila sestavljena iz soc. demokratov in meščanskih slojev. Bcla Kun je zahtevo odklonil, eeš, Mad- žarska ostane sovjetska in nc meneč se za grožnje, bo delavstvo branilo svo- bodo. Konferenca se nadaljuje. Slikarska akademija v Beogradu. LDU Beograd, 1. avg. Ta mesec se otvori v Beogradu slikarsl^a akademi- ja. Vzdrževalo jo bo ministrstvo za pro- sveto. Nov kralievski dvor. LDU. Beograd, 1. avg. Zgradba no- vega kraljevega dvora brzo napreduje in bo do 1. nov. gotova. Poljaki dado avtononiijo Vzliodni Gali- clji. LDU. Moravska Ostrava, 1. avg. Poljski. listi poročajo: Poljski poslanci vodijo pogajanja o načrtu avtonomije Vzhodne Galicije, ki bi imela poseben Parlament na podlagi za celo Poljsko vcljavncga volilnega prava. Eksckutivni organ bi bil vojvoda s funkcijami de- želncga namestnika. Kaj zahtevajo Bolgari? LDU. St. Germain, 31. jul. Glasom listov je bolgarska delegacija v svoji prvi noti zahtevala Maccdonijo, Dobrud- zo in Tracijo. Brezplačna vožnja po /eleznicali za in- valide. LDU. Beograd, 31. jul. Vojnim inva- Hdom je dovoljeno, da morejo potovati brezplačno po vscj kraljevini. 2el. po- staje jim bodo izdajale brezplačne voznc listke, ki se postavijo v račmi ministr- stva za soc. politiko. Zakou o davku na vojne dobičke. LDU. Beograd, 31. jul. V Narodncm predstavni^tvu pride na vrsto predvsem zakon o davku na vojne dobičke. TRG0V1NA, ORBT IM NA- RODNO GOSPODARSTVO. Ponudbe od sodov za vino in pivo iz N. Avstrije in vzorci vezenih etami- nov iz Švice leže interesentom na raz- polago; vpogled pri predsedniku SI. trg. društva R. Stermecki v Celju. Vprašanje premoženja nemadžar- skih državljanov na Ogrskem je med- narodnega značaja in ga torej sedanja sovjetska vlada ne more samostojno rešiti. Proti enostranski naredbi mad- žarske sovjetske vlade glede prijave tega premoženja do najdalje 31. julija 1919, se je vlozil protest v varstvo pravic in interesov jugoslovanskih dr- žavljanov in se je obenem zahtevalo podaljšanje priglaševalnega roka. Vzlic temu naj občinstvo kakor hitro mogoče piijavi tukajšnji delcgaciji iliinisterstva financ vse svoje terjatve napram ogrski državi in sicer ogrske vrednostne pa- pirje, ki se nahajaio v ohrambi nem- škoavstrijskih in drugih denarnih za- vodov, vrednostne papirje ogrskih ali nemadžarskih emisij, ki se nahajajo na Ogrskem ozemlju, daljo denarne in blagovne tirjatve, koneno tirjatve izha- jajočeiz nepremičnin, premičnin, tovarn, podjetij, blagovnih zalogitd.nahajajočih se v ogrski državi. Naredba o kazeiiskem preganjanju zlorabnega žigosanja in razpeeavanja bankoveev. V uradnem listu z dne 26. julija t. 1. je izšla pod št. 573 nova nared- ba delegacije ministrstva financ v spo- razumu s poverjeništvom za notranjc zadevc o kazenskem preganjanju zlo- rabnega žigosanja in razpečavanja ban- kovcev ter o denarnem prometu z ino- zemstvom. Naredba ne vsebuje bistve- no nič novega, ampak samo poostruje že obstoječc tozadevne predpise ter jih, v kolikor so se nanašali doslej samo na vrhniški sodni in radgonski politični okraj, uveljavlja za vse območjc de- legacije ministrstva financ v Ljubljana V zmislu naredbe jc kaznivo predvsem zlorabno žigosanje bankoveev z globo do 50.000 K ali zaporom do 6 mesecev ali pa z obema. Te kazni je nalagati brez ozira na kaznjivost takega žigosanja po kazenskem zakonu. Isto velja za raz- pečavanje zlorabno žigosanih bankov- eev. Razpečavanje nežigosanih bankov- eev se kaznujc z globo do 20.000 K ali z zaporom do 3 mesecev ali pa z obema. Zamenjavo takih bankoveev za jugoslo- vanske zigosane dovoljuje v o^ira vrcd- nih primcrih slej ko prej delegacija mi- nistrstva financ. ore tu zlasti za stranke jugoslovanske narodnosti iz ino- zemstva in iz zasedenega jugoslovan- skega ozcmlja, ki niso imeli prilike po- skrbeti za pravočasno žigosanjc svojih bankoveev. Prcpovedan je nadalje uvoz nežigosanih in seveda tudi zlorabno ži- gosanih bankoveev v kraljevstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter sc preganja kot tihotapstvo po dohodarstvenem ka- zenskem zakonu. Nežigosani bankovci se smejo uvažati samo z izjemno dovo- litvijo delegacije ministrstva financ v takih primerih, v katerih je dopustnase tudi naknadna zamenjava teh bankov- eev za jugoslovauskc zigosane. Naredba zabranjuje koncčno izvoz vsake vrste denarja, bodisi tuzemskega ali inozem- skega, kovanega ali papirnatcga. Pre- stopki se kaznujejo po doh. kaz. zak. Prost le samo izvoz papirnatega denar- ja v popotnem in obmejnein prometu do vrednosti 1.000 K, drugace pa treba za vsak slučaj posebnega dovoljenja mi- nistrstva financ. Manjši prekrški te na- redbc se kaznujejo z globo zaradi nereda do 5.000 K ali z zaporom do 14 dni. Kdor se spozna krivega kakega po tej naredbi kaznivega dejanja, mora razven kazni pričakovati, da se mu v korist države zapleni ves denar, ki je bilpred- met kazuivega dejanja. Zapretcne kaz- ni, izvzemši one po splošnem in doh. kaz. zak., naloži tisto politično oblastvo I. stopnje, ki mu je v občini, kjer se je doprineslo kaznivo dejanje, poverjeno žigosanje bankoveev ali nadzorstvo nad njim. Za radgonski politični okraj je v tern oziru pristojen okrajnemu glavar- stvu v Radgoni prideljeni odposlancc dež. vlade za Slovenijo. Zoper razsod- bo je dopustna pritožba tekom 8 dni mr dclegacijo ministrstva financ v Ljublja- ni. DoloLbe to naredbe so torej, kakor videti, precej ostre in se obCinstvo vna- prej opozarja, da se bodo strogo izvaja- le. Dolžnost vsakega posameznika je, da si tudi sam ogleda denar, predno ga vzame, in sc s tern obvaruje gmotne ško- dc. Pri tej priliki se z ozirom ua razne pritožbe v časopisju povdarja, da je dr- žavnim blagajnicam izreeno naročeno, naj sprcjemajo v plačilo takisto bankov- ce z dvomljivim, bodisi nejasnim, nečit- ljivini ali zabrisanim, ozirorna nepopol- nim jugoslovanskim žigom, v kolikor ni npravičen sum, da gre za očitno ne- veljavcn žig. Sprcjcmati morajo seveda tudi bankovee z jugoslovanskim žigom v cirilici, oziroma v madžarskein ali v ncmškem jeziku, ako ni sicer proti vc- ljavuosti žiga nikakih očitnih pomisle- kov. H M E L J. Žatcc, dne 24. jul. 1919. Pri mir- nem razpoložcnju sc je minuli teden na tiikajšnjciu trgu razpečalo 20—30 bal hmelja. Kupovalo se je vcčinoma za eksportne družbe. Cenc so nespremenje- ne in se beležijo danes za žatcški limelj K 700—800 za 50 kg. Za izvanred- no lepo. blago se je zahtevalo 30—40 K več in sc je v potrebnih slučajih tudi pla- ealo. Za tiij hmclj lanskega leta se je plačalo po 600—730 K za 50 kg. V ža- teški okolici se je nekaj malega prodalo po 700—760 K za 50 kg. Koncčno razpo- loženje jc mirno, cenc vztrajajoce. V zadružni žateški zaznamcnovalnici za hmelj se je do 24. t. m. signiralo in za— pečatilo 5874 bal okrajnega, 133 bal o- krožnega in 1151 bal okrajno-okrožnega hmelja. Potrebno jc, da sc kmalu urcsniči od trgovinskega ministrstva v Pragi ob- Ijubljeno razveljavljenje sindikata za iz- voz hmelja, da se more hmeljska trgovi- na prosto razvijati. Vreme minulega tedna bi bilo lahko ugodnejc razvoju cveta. Nekaj dni je bilo hladno in deževno, nekaj dni soInC- no in toplo, moči so bile pa precej hladne. Potrebno bi bilo, da bi nastalo stano- vituo toplo vreme, kakoršnega rastlina v scdajnem razvoju nujno potrebijc. Hmeljska rastlina kaže obilo cvefcnih popkov, je zdrava in je lepe zelene barve.