Posamezno MevOke; N avadne Din —*7S,
ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR*	«>k
nvdoJi« in ^ranlln^ «b fft, nri *
(intaonovn	«Wt	tar	ntan«
lunarne p« pwrVi D 10’—, z« ino-temntvn D tih - , fiorhivtfen n« (tam DU'—, »o izlctrsnivc D 10*—.
tanrmti pe> rief*wiro.
Nsrocj ns pri opnrvi
UttAKUK,
«r>n»
PoSEnlna olalans V tfcčovin?. Cena sfanaln5« štev. 1 ffltn.
TABOR
Posamezne Številke. Navadne Din -—-75, ob nedeljah Din 1'—.
UREDNIŠTVO m »bi. . IU bor«, Jarčiim »La.* L ».d-•tropje Telrfa* tetcr-rfc. a UPRAVA M *»b.j» > u*itbnt
■trn a. A pritiiBb d«m». T«W
'«• a 24. - SHS pmImMom« (to. 11.7«:
Naslov
Maribor, torek 8. decembra 1925.
Leto: VI. — Številka: 279.
BORZA.
CURIH, (Avala) 7. decembra. (Izv.) Pariz 19.875, Beograd 9.17JA, London 25.16, Berlin 123.40. Praga 15.375, Milan 20 sedem asm in k, Nevraork 518.25, Du-nai 73.10, Friissel 23.50, Budimpešta
0.00727, Varšava 70, Sofija 3.775,
Kongres samostojnih demokratov v Beogradu
Govori Sv. Pribičeviča in dr. Žerjava. — Važne resolucije.
BEOGRAD, 7. dec. V veliki dvorani »Kola Srpskih Sestara« jo oil včeraj ra svečan način o tvor jen prvi kongres samostojno demokratske stranke. Prisostvovalo je 545 delegatov. Prvi je P° končanih formalnostih govoril vodja stranke Svetozar Pribičcvič.
V dveurneitn govoru je obravnaval dogodke, ki so se razvijali od 1. 1922, ko so je osnovala demokratska stranka.
Glavni vzrok cepitve je bil, da vodje stranke niso upoštevali strankinega programa. V nadalinem ie govoril o sedanji politični konstelaciji in kritiziral eeda-n-lo vladno politiko. Povdarjal je, da vlada RR n; vlada splošnega sporazuma, ampak sporazum1 dveh političnih strank. Sedanja vlada ima kljub ogromni Parlamentarni večini manj avtoritete nego jo je imela prejšnja vlada, ki je odločala le s 15 glasovi večine.
Zbor je sprejel razne resolucije. Spre j ©ta je bila resolucija poslancu Griso-gona, ki zahteva vzpostavitev parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in živahnejšo propagando za našo državo v inozemstvu.
Zanimiv je bil govor poslanca dr. Žerjava
0 notranjem redu v naši državi, v katerem je povdarjal boj samostojnih demokratov proti klerikalizmu. Kongres je sprejel njegovo resolucijo glede ureditve notranjega programa: 1. konse-kvent.no organiziranje države v smislu ustave. 2. Takoj naj sc razpišejo volitve v »rezke in oblastne skupščino. Finančni in notranji minister se pozivata, da pripravita vse potrebno redno delovanje velikih županstev in srezov. 3. Takojšnji predW zakona o centralni u-oravi v smislu decentralizacij« 4. TTne.
1 jav« nmderpega zakona za občine ki bo uredil pristnior/Sf iu dr>/«vli-i(I«fvo, 5. Razpis občinskih volitev. 6. Revizijo n-radniškerra zakona, ki bo poskrbel. da državna pprava ne bo moed.n biti politična. 7. Prodlpn. zakona giedn nr-ditve vprašanja koitfreije v smislu verske svobode in tolerance.
Zvečer je bil kongres prekinjen in se je danes dopoldne nad"’jeval. Razvila se je živahna, skoraj tri ure trajajoča debata v smereh finančne 'politike, ki iih bo .zastopala stranka ■ j,e.m>-tojnih d&mokratov. Tozadevna resolucija poel. Popoviča je bila sprejeta. Posvetovanja se je živahno udeleževalo tudi 22 zasiop-nikov iz Slovenije.
 □---
Zborovanje radikalov v Zagrebu
Značilen' govor Ljube Jovanoviča.
ZAGREB, 7. deoemibra. Včeraj dopoldan se je vršilo v Zagrebu aborovanje radikalne faranke, katerega .so se udeležili številni strankini odposlanci stranke iz Beograda. Na zborovodje .sta prispela tudi Ljuba Jovanovič in dr. Laza Markovič, Zborovalcev je bilo nad 1900. večina državnih uradnikov. Kot politično važen govor moramo omeniti govor Sf Ljube Jovanoviča, V kratkih besedah 3e razložil zgodovino stranke v zadnjih 45 letih in omenil, zakaj stranica nispre-3ela v nnslov besede »jugoslovanska«. — Radikalna^stranka, računa vedno z realnimi političnimi dejstvi in je prepričana, da Jugoslavija že ni prodrlo in da ta označba stranki ne bi koristila. —
kln^otL a ie l°n1(]oP:f>dkih od krfske deklam do l. 1918. in o razmerju stranke do Hrvatov in Ploven ■■p,v. Povdnril je, da morajo Hrvati in Slovenci v radikale, da dobe potrebno zaslombo. Ta pripomba je izzvala mod Prisotnimi živo zapirmanje. Končno je .Tovniov.č izjavil, da ni prišel vpisovat članov v indi-kalno stranko, da pa bodo to »tonili dru-gi. O sporazumu je vovoril jako malo. Omenil je le, da je radikalna stranka odločena sklenjeni sporazum izvesti lojalno in korektno.
Dnevna kronika
— Nervozni Nemci. Dunajski »Koroški ^ o venec« piše pod tem naslovom o zna-SWeu^v r.nrb»r.ienjm radi koroških
\ n/' ^asi nemški sosedje menda se ne vedo, da vsak pritisk vzbuja proti-prlttsk, da vsaka stepa odmeva, k0 va-W° kncis Ošabno izzivanje koroških Slovencev dne 10. listopada je seve izzvalo glasen odmev po Jugoslaviji in strah se je polotil nemških junakov — Nekaj kričačev je v deželi ki ne da miru; delavci to gonjo odklanjajo, kmetie so jo ne udeležijo, kar jih j© nemških kriče le ljudje, ki se boje, da ne bi izgubili svoj kruhek, če bi se v slovenskem delu kedaj zdanilo. Ti ljudje so nedeljena Koroška, ti so »heimattre-u«, ti »mučeniki in junaki«, kakršnih še svet ni videl — po poročilih njih<jv£#a zgodovi-
narja, V tem strahu kriče »Freie Stim-men«- »Jugoslovanskemu ščuvanju se mora napraviti konec, ne smerno pustiti, da so spodnja Koroška prepusti jugoslovanski agitaciji, zahtevati moramo, da država poseže vmes . ..« ■— Ne vemo, komu se_ blede? Ali so koroški Slovenci priredili direndaj dne 10. okt. ter vznemirili vso deželo? Ali so korokši Slovenci napadli nemške svate v Skočijanu? Ali so koroški Slovpnci v Ledincah izzivali Nemce ter udrli v nemško cerkev? Ali koroški Slovenci usiljujejo . Nemcem slovenske šole? Ali koroški Slovenci zasedia,jo javne službe po nemških krajih? Ali koroški Slovenci zahtevajo slovenske pridige po nemških farah? Ali so koroški Slovenci streljali za nemškimi duhovniki in slovenski orožniki zločincev niso našli? Svet bo nekaj takega mislil, ko bere vsenemške časnike in nemškega koroškega »zgodovinarja«.
— Vojaška konvencija se b© sklenila mod Jugoslavijo, Češkoslovaško, Poljsko in Romunijo za slučaj skupne obrambe v vojni.
,— Donava v ledu. Iz Beograda poročajo, da je bila rečna plovba ustavljena ker je Donava zamrznila.
— Velik uspeh češke znanstvene ekspedicije. Češka vlada je poslala na državno stroške v Malo Azijo posebno znanstveno ekspedicijo, da raziskuje bivališče damo izginulih Hetitov. Čehi so imeli krasen uispeh. Tzkopali so hetisti-čen grad. tempelj in obsežno četrt starodavnega mesta, Tu so razkrili centralni arhiv kapadoci jvskih ■ veletrgovcev, z listinami. ki so bile pisane 2100 lef pred Kristusom,
— Finančni minister za državne upokojence. Na interpelacijo glede državnih upokojencev je finančni minister odgovoril, da pozna težavne m at,eri.jel ne razmero starih državnih upokojencev ki dobivajo še kronske pokojnine po starih avstro-ogrskih zakonih. Uvidel je potrebo, da je ncohliodpo potrebno, da se kronske penzije Prevedejo v dinarčke, Odredil je, da se zbira jo za predlog prevedbe, ki sc bo izvršila na podlagi posebnega, odloka in zakonodajnim potom, statistični in finančni podatki. Načrt tozadevnega zakona ministrstvo še proučuje. Tolažbe tedni šo vedno ne manjka. le nekoliko prepočasi »prončniejo« gospodje svoje načrte. Njim se, kajpa, nel
mudi, ali upokojenci, ki čakajo na večer svojega, življenja lačni na 'zpolni-tev obljub, so pač lahko malce nervozni, in - kakor pravijo v Beogradu »kričavi«.
— Vinska razstava in sejm Ivanjkovci. Za to prireditev, ki se bo vršila v četrtek dne 10. t. m., je prijavljenih pre ko -3000 hi vina letošnjega letnika in nad 200 hi starejših letnikov. To so vina iz najboljših hribov Ljutomersko - ormoških vinogradov, ter letos splošno dobre kvalitete. Razstava se vrši v dvorani tik tukajšnjega kolodvora. Dvorana je združena z dobro restavracijo. Otvoritev se vrši xx) prihodu prvega vlaka iz Omoža. to je ob 9.06. Ugodne zveze senu so iz Murske Sobote olb 5.50 uri, iz Maribora ob 5. in 8.27 uri iz Ljubljane ob 5.27 uri iz Zagreba ob 5.40 nazaj pa proti Murski Soboti ob 10.59 in 18.06, proti Mariboru. Ljubljani in Zagrebu od tukaj ob 15.31 in ob 19.52 uri. Zanimanje za prireditev je zelo veliko. Z ozirom na ugodno lego razstavnega prostora in dobre železniške zveze ni obisk v najtslabšem vremenu združen z nobenimi težkočami.
— Vsem izvodom današnje izdaje je priložena važna priloga uglednega Bankarskega kommnditnega društva. A. Rein i drug v Zagrebu. Čitatelje našega lista opozarjamo, da prilogo pregledajo. — Tvrdka A. Rein je jako solidna in skoro vsi glavni dobitki zadnjega kola:	Din
400.009. 300.000. 80.000. 60.000, 40.000 in premijo za milijon dinarjev, so odpadli na srečko kupljene izključno pri tem zavodu
— Podporno društvo slepih poživlja
vse svoje redne člane, ki hočejo biti deležni novoletnih podpor, da najkasneje do 15. decembra 1.1. pošljejo svoje tozadevne prošnje z naslovom bivališča društveni pisarni. — Odbor.
— Ne pozabite slepcev! Bližajo se božični in novoletni prazniki. Spominjajte se ob tej priliki slepcev, ki skrbi zanje »Podporno društvo slepih v Ljubljani«. Ne pozabite na trpine, ki so izgubil; paj-dra.goceneiši božji dar, oči. Pošiljajte milodare Podpornemu društvu slepih v Ljubljani!
— Ženska doslednost. Mlada Angležinja, Louisa Raliugs je bila ►bsojenn na pet šilingov globe ker se je ob obletnici sklenjenega miru med »dvominutnim mirom« vozila po mestu, ne da bi upoštevala znamenje stražnika, Iti je ob določenem času ukazal »stoj«. Mlada dama je izjavila, da je velika nasprotnica vojne in vsled tega tudi nasprotnica »odmora«, ki v javnem življenju vedno vzbudi spomin na vojsko.
Mariborsko vesti
Marlbar. 7. decembra »925
Iziava
»VoKki-etimtae« trdovratno trdi, da so incident na Ruški cesti povodom manifestacije na predvečer 1. decembra izzvali naši nacionalni ljudje, z namenom, da udarijo xx> delavcih. To klevetanje je brez podlage. Izjavljava, da sva bila med drugimi tudi midva navzoča, ko je stopil iz dotične hiše neki delavec in na klic »Živela Jugoslavija« odgovoril tako glasno, da smo vsi slišali, z vzklikom, ki ga ne moremo objaviti, ker ne spada niti v svinjski hlev, Ta očitna provokacija je razburila nekatere naše ljudi in so si poiskali zadoščenja. Taka je resnica. Laž pa je. da je kdo imel z manifestacijo kake postranske namene proti delavstvu ali prebivalstvu druge narodnosti. Vzklike nezrelih mladeničev, ki so tuintam padli, pa smo saimi obsodili in jih ni nihče želel. Dejstvo pa je, da v nobeni državi ni dovoljeno, odgovarjati na patriotične vzklike s svinjarijami. Povsod patriotom ob takih provokacijah zavre kri. To ogorčenje nima nič skupnega s »fašizmom«, kakor v svoji demagogiji natolcuje »Volksstim-me«. Pravkar opisan potek incidenta;sva voljna pričati tudi pred sodiščem, Maribor. 7. decembra 1925.
Stanko Detela, predsednik Jugoslov. Matice.
Ante Lovrenčič, prokurist Ljub! j-'n sike kred. banke.
«-0"
Likof pri zgradbi nove mestne hiše v Frančiškanski ulici
Mogočna trinadstr. zgradba je prišla srečno in pravočasno za Miklavža pod streho. O priliki izplačila običajnega li-kofa je na stavbi zaposleno delavstvo rnproviziralo malo sla v] je, ki je dobilo z navzočnosho gg. mestnega žunana Dr. Josipa Leskovar-ja, predsednika prad-•eneaa odseka dr. Viktor Kac-j), gradbenega nadsvetoika Ing. A. Čeme-ta, 'radbeaega vodja višjega inšpektorja Fr. Madile-ta ter stavbo Izvršujočega iodjetnika Ivan Zivic-a svečan značaj.
Zbrane gospode je iz visokega odra tavbe v imenu delavstva pozdravil zidar n Pelicom Josip s sledečim kratkim, ie 'mtim nagovorom.
»Velespoštovani gospod župan, vele--<*n:eni navzoči. Dogradili smo Vam hišo do strehe, okrasili jo v znak ve-<elja, da smo naše delo vsake večje nesreče končali. Pozno smo sicer začeli, 'omaj dobrih osem tednov, odkar se je ačel kopati temelj in evo, hiša je 6edaj pod streho.
V tem trenutku, ki je za nas praznik, orszcik našega dela. želimo, da bi obvaroval Večni to hišo požara, vode in ''Otresa in da bi stala dolga stoletja, ter kličemo: „Ziveli gosood župan, Živel mariborski občinski svet, vodia mestnega gradbenega urada nadsvetnik Ing. Cer-, vodja zgradbe gospod višji gradbeni in-oektor Franjo Madile, stavbno pod-ietje Zivic in vsi stavbni delavci*.
Nato je delavstvo navzočim gospodom -»red vstopom na stavbo poklonilo lepe šooke.
Delavstvu te je za pozdrav zahvalil mestni žuoan g. dr. Leskovar, ki je v svojem govoru izrazil začudenje, da je bila stavba v tako izredno kratkem času soravljena pod streho, zahvalil se je vsem na stavbi zaposlenim za njihov res ne-mali trud in povdaril, da bo le delo In zopet le delo rešilo razvoj Maribora in odpravilo delo nezaposlenih in brez-stanovanjskih. Obljubil je, da bo napel vse svoje moči za povzdigo stavbnega gibanja in da bo mestna občina takoj spomladi začela graditi nove stanovanjske hiše in takrat zopet poklicala delavstvo k nadaljevanju tako želo potrebnega stavbnega dela.
Navzoči so si nato ogledali celo stavbo, ki obeta biti zelo lična. Istočasno pa tudi razne praktične naprave znane »lo-venske stavbne tvrdke Ivan Živic, posebno pa originalno in izredno pripravno dvigalo, ki je v nemali meri omogočilo 'ako hitro izvršdev surove stavbe.
Na koncu slavlja je mestna občina izplačala delavcem primerne nagrade, odgovarjajoče dobi, v kateri so bili zaposleni.
—O—
tu »Volksstimme« je iznašla orožje, • katerim misli vsakega, ki ji iz teh ali oniih vzrokov _ ni po volji, potolči tako, kakor je kraljevič Marko potolkel z mečem Muso Kesedžijo. To orožje imenuj« »fašizem«, ki ga identificira z Orjuno. Nas njen prepir z Orjuno nič ne briga, odklanjamo pa trditev, dn suro mi fašiste veki advokati. Mi ne zagovarjamo razmčunavanja s pestmi in ni-amo tega storili niti pri incidentu na Ruški cesti, kakor nam podtika socinlno-dcmokratuko gla-sllo. Kon-statirali smo samo dejstva-in izjava, ki jo objavljamo na drncem mestu, je jasen dokaz, da smo imeli prav7. Takih incidentov7 si nihče ne želi reči pa tnoraino, da jih razumemo. Povorka na predvečer narodnega ujedin-jenja ni bila or.iunaška prireditev, ampak jo je sklicala Jugoslovanska Matica po naročilu medstrankarskega odko-ra. Njen namen ni bil demonstrirati, temveč manifestirati. Naim&aj pa je ho-
Originalni.Ovaloarcmh» aparati inori.ginalnepotrebščineANT.RUD.LEGAT&CO.,Maribor,samoSlovenskaul. 7, čei. iOO
»
v y-f- /	•
di seča
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi,
Dnevna gojitev s »Kafodontom« jc rr'sigurnega pot, da obvaru-
jte lepoto in zdravje Vaših zob.
tel kdo izvajati kaka nasilja. »Volka stimme« ima menda toliko objektivnosti, da bo priznala, da so take povorke vsaj toliko upravičene, kakor socialistične povorke, ki so so nemoteno gibale po Mariboru. Živimo v državi, v kateri imata vodilno besedo meščanski in kmečki sloj, ki oba priznavata narodnostno načelo kot svojo svetinjo. In če se sedaj to manifestira v mestu, ki ima veliko večino jugoslovansko-narodno orientiranega prebivalstva, tedaj mora pameten nasprotnik tega načela ohraniti vs a j fakt in primerno distanco. Bile so socialistične povorke, ki so šle v sredini mesta, med »buržoazijo«, da govorimo socialistično, pa vendiar noben buržuj ni izzival manifeistantov proletarske ideje e svinjskimi klici/kakor se je to zgodilo db manifestaciji narodnega u.jedili jen ja ' ma' Ruški cesti. Žalostno je, da so med delavci ljudje, ki ne vidijo, da s takim prostaštvam prav nič ne zboljšajo položaja delavskega razreda. Še bolj žalostno pa je, da delavsko glasilo ne pove svojim ljudem, da socialist v tej državi he sme kazati proti državnega šovinizma, da ne srne sramotiti imena svoje države itn zlasti, dia ne sme biti nesramen. Kajti samo ,ta nesramnost je dala povod incidentu! Znan je pregovor: »Kako vpiješ v gozd, tako se ti iz gozda oglaša«. Mi ne odobravamo vpitja nezrelih mladičev: »Dol s Švabi« i. t. d. in kakor smo poučeni, so tudi reditelji takoj nastopili proti temu Ti klici pa niso dali povoda k incidentu. Povod je dalo dejstvo, da se je našel človek iz delavskih vrst — celo iz socialno-emokratskih, česa poprej nismo vedeli — ki je neizzvan in brez potrebe branil svoje prepričanje s svinjarijo. Tn žalostno je. da so v vrstah socialnih demokratov ljudje, ki mislijo, da Jugoslavija ni domovina jugoslov. proMari jata Im jo pozdravljajo s psovkami. Proti temu smo in če kaj zagovarjamo, tedaj »e zagovarjamo faustovskih metod, temveč odločnost v državnem patriotizmu. Da bi smeli delavci za to. ker ima »Volke stimme« svoje posebne pojme o tem, sramotiti državo, ni res in še manj je res, da se ne bi smelo takih provokacij brez ffumnje, da te proglase za fašista, javno ožigosati. Se razumemo? m Radi praznika naš list jutri ne izide, m Pritožbe meljskega predmestja. — Prejeli smo: V Melju je most, ki veže Meljisko cesto z Gubčevo in Principovo ulico. Zadnja povodenj pa je ta most tako izpodkopala, da je na obeh straneh približno 1 m globok in (50—70 cm širok prepad. Uprav čudež je, da se še do sedaj nikdo ni ponesrečil, diasiravno gre vfcatki dan čez most.na stotine ljudi. Ce-tnn čakajo s popravilom?
m Ob obletnici smrti Ivana Cankarja priredi Ljud^k^ univerza v sredo dne 9.
decembra predavanje o Ivanu Cankarju. Predaval bo g. dr. Mafcso K o v a e i č. S tem predavanjem bo zaključena serija »Iz slovenskega kulturnega sveta«. Že v (petek dpe 11. t. m. se prične ruska serija Prvo predavanje bo im n gosp. dr. Sterle iz Ljubljane o raiki umetno-
m Komorni koncert Brandlova-Kroe-iner v »Ljudski univerzi« ne bo nocoj v pondeljek ob 9. uri, kakor je bilo citati v zadnji številki »Tabora« po krivdi neljube tiskarsike napake, aimtpak se bo začel nocoj ob 8. (20.) uri v kazinski dvorani. Opozarjamo že enkrat na to priredi-tev!
m Predavanje g. inž. Lupše o Siamu,
ki se je vršilo včeraj popoldne v »Ljudski univerzi«, je bilo precej dobro obiskano. Mladina se je izvrstno zabavala nad predavateljevim romantičnim kramljanjem o Siarmiu.
m Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru, ki je prevzelo nasledstvo za bivšim. »Tiersokutzverei nom«, je na pod-lagi od pokrajinske uprave _ potrjenih pravil pričelo svoje delovanje. Meseca novembra je priredilo dobro uspelo razstavo perutnine, kjer so razstavljale! malone vse peteline in kokoške rjave štajerske pasme prodali gospodom iz karlovačke oblasti. Na občnem zboru dne 22. nov. je sklicatelj g. Fr._ Pirnat poročal o dosedanjem poslovanju, prečita! pravila in razne druge dopise. Nato je bil izvoljen odbor, ki se je dne 27. nov. konstituiral tako-le:	predsednik:
vušji živinozdravnik g. Franc Pirnat, podpredsednik: odvetnik in posestnik g. dr. Rudolf Ravnik, tajnik nadučitelj v p. g. Josip Mešiček, blagajnik: trgovec in posestnik g. Jože Štuhec, oborniki: ga Lju dimili a Pirnatova, g. fjrnest Bi rtič in g. Jože Stoka.. Društvo ima predvsem namen, vzbujati milosrčnost in sočutje do živali, ter zabranjevati pretepanje, mučenje in sploh vsako zlorabo živali. Delovalo bo na to, da se živali, ki so ljudem koristne in potrebne, gojijo in umno oskrbujejo, ter da se ž njimi ravna pravično in milosrčno, posebej bo še po svojih članih pazilo, da se ne lovijo in ne uničujejo koristne ptme, da se jim pozimi na primernih krajih n rede hranili-šča in PO potrebi nastavljajo umetna vališča. Z ozirom na ta tako v humanitarnem1 kakor v narodno-gosnodarskom novlcdai važen pomen se nadeja odbor, da. pristopi društvu kar naiven elanov, bodisi redu'h. bodisi podpornih ali ustanovnih Redni člani plačalo ob pristopu —.50 Din vpispine in letno članarino najmanj 1 Din, podporni člani plačajo letno poljubni znesek ustanovnifci pa 50 Din enkrat za vse1 e j.
m Na akademiji, ki jo priredi naše minrljivo sokolsko društvo v sobota, so deluje tudi br. Štukelj, ki si je lansko leto v težki borbi s svetovnimi prvaki v telovadbi na olimpijadi v Parizu pridobil prvenstvo. Zategadelj opozarjamo na to prireditev vse naše narodne kroge.
m Za Jugoslov. Matico je dni je plačal -odvetnik dr. Joe. Lesikovar iz poravnalne zadeve Terezija Šef in Amalija Krist 209 Din.
n Dar .Tugosl.iven-bi Matici. G Maks Potočnik je daroval ’z neke sodne razprave Jugoslovanski Matici v Mariboru °9fl D5n Najlepša hvala! Posnemajte!
?? Franci Pejorl ??
na Damski medni atelje ge Marice Ki trd er priredi v sredo dne 9. decembra ob i'A uri modno revijo v Veliki Kavami. Predvajajo se najnovejši pariški in dunajski modeli. Med revijo koncert jazz-band - orkestra, po rpviji The dan-sant.	2527
m Kavama Evropa. Od danes naprej je naš Trio pomnožen z enim Jazban-dom kateri svira 10 instrumentov. — Vsak večer od 21.—2. ure.	2591
-O-
Gradbeni davek
Frdlog o plebiscitu.
Iz vrst najemnikov simo prejeli in priobčujemo: Pri seji mestnega obč. sveta, ki se bo vršila prihodnjo sredo, pride v pretres tudi predlog društva stanovanj, najemnikov za uvedbo gradbenega davka. S katerimkoli državnim nameščencem sem do sedaj govoril, vsak se je izrazil proti temu davku, ker je kratko nemogoče sedaj' si nalagati še novih bremen, ko so pam izdatki narastli tako o-gromno že s povišanjem stanarine in u-vedbo komor, davka, ko nam hočejo odtegovati vpokojninski sklad, povrh pa prejemke znižati za 20%.
Sklep shoda, ki ga je sklicalo društvo najemnikov, ne more biti merodajen, ker tu je bil zastopan le majhen del prizadetih, povrh pa še takoj ni moglo doseči soglasje. Da bi dobil občinski svet
jasno sliko mišljenja stanovanjskih najemnikov, naj bi si oskrbel sam ali potom' društva stanovanjskih najemnikov seznam najemnikov s tozadevno izjavo posameznikov. To bi se lahko izvršilo na dva načina: Sestavil bi se naj seznam vseh najemnikov s predelkom za izjavo posameznikov s kratkimi »d.a« ali »ne« ter podpisom. Ali še bolj enostavno bi bilo, ako bi so vodila dva seznama in sicer bi se na enem aaibaleževali oni. ki so za, na drugem oni, ki so proti. Prijave bi se lahko izvršile tudi piismeno. Seznam bi vodil kak magisitratni uradnik.
Občinskemu svetu priporočamo čim večjo previdnost. Hvaležni simo namestniku velikega župana za njega odkrito in dobrohotno izjavo napram deputaeiji društva stanov, najemnikov. Od strani najemnikov pa 'bi žel el t več agilnosti, dia ne bodo v imenu tisočih govorili le dva, trije. Gibljimo se, dokler je čas ter povejmo odkrito svoje mnenje, da ne bomo zvonili po toči! Naši listi bodo nas sigurno podpirali.
Narodno sledaSiile
REPERTOAR.
Pondeljek, dne 7. decembra ob 20. uri. Gostovanje zagrebške drame »Vragolije«.
Torek, dne 8. decembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Alb. A. f^redia., dne 9. decembra. Zaprto.
Četrtek, dne 10. decembra ob 20. uri »Tgra apostolov«. Ab. D.
Petek, dne 11. decembra. Zaprto.
Sobota, dne 12. decembra ob 20. uri »Sumljiva oseba« Ab. B. Premijera,.
Gostovanje članov Zagrebškega gledališča. Danes ob 20 uri se vrši v Narodnem gledališču gostovanje članov zagrebške drame z erotičnimi farsami; »U navilje.ima«, »Čižme« in »Rod». Pred predstavo bo avtor držal predavanje.
—□—
„VraooIi e“
Na kosicah. (»U naviljcima«).
V neki mesečni noči se snideta On in Ona na travniku pri kopicah sena. Ona je omožena, lepa, zrela in življenja željna. Njen mož je v Ameriki. On star komaj 17 let, že dobro razvit, a naiven, neizkušen in deviško čist. Ona ga omamljena od noči in želje za uživanjem zapeljuje na vse mogoče načine. On pa ne razume ... ne ve... kaj hoče... Ko ona uvidi, da so vsi poizkusi zaman; odide od njega prezirno mu reče... »Bedak«!
Škornji (»Cizme«).
Mlad zakonski par je brez otrok. Zena vedno silneie hrepeni po otroku in sicer po sinu. Neki dan jo poseti neka starejša žena. poučuje jo, da dobi le tedaj sina. če se ji posreči, da si mož obuje škornje, kadar bo najbolj intimen z njo. V neizmerno šaljivih scenah, ki se vrste ena za drugo igrajo glavno vlogo škornji, katere mož v odločilnem trenutku posodi svojemu prijatelju.
Sorodstvo. (Rod).
Silen dež ustavi neke noči vdovca Nikolo pri vdovi Gjugji. Oba ato zdrava, krepka in močna. Nikolo ne more zaradi «1 n bega vremena podeljevati svoje poti in mora ostati pri njei. Toda ona noče tega,., boji se ga. Šele ko jo Nikola nalaže. da sta v sorodstvu, lahko ostane pri njej.
Prične se zelo šaljiv dialog, v katerem hoče ona. omamljena od njegove bližine, zrušiti tudi ‘’orod«tvo in iti preko vseh zaprek do končnega cilja__________
Nikola se naslaja ob njen’ naimieri in se vzdržuje. Muči jo tako dolgo, dokler mu njenega namena ne prekriža silen tresk groma. V tem vidi pobožna žena strašen božj.i opomin, naj se varuje greha.
• *
Peci ja Petrovič je bil rojen leta 1877. v Otočacu v Liki. Dovršil je gimnazijo v Gospieu in kraljevo gozdari-iko akademijo v Zagrebu. Sedaj je kr. gozdarski svetnik z pasilovoan in žen er ja.
Napisal je zbirko pripovedk z naslovom: Izpod naših brdo, potem drame: Rkač, Ruška. Suze, Dn?e Suma, Mrak. Stojanda. in komedijo Plimsek (prevedena na češko in nemško) Čvor, (prevedena na češko) in V naviljcima, (prevedena na češčino). Njegova najnovejša drama žemlja se bo v najkrajšem s asu uprizorila v Zagrebu, v Beogradu, Skopi ju in drugih gledališčih.
/okolstvo
o Odbor Sokolskega društva v Mariboru ima v četrtek. 19. t. m. ob 20. uri redno mesečno sojo. na katero se vabijo vsi člani širšega društvene«* odbe-*'
o Telovadno akademijo priredi Sokolsko društvo v Mariboru v soboto, 12. trn-s pričetkom ob 20. uri v Gotzovi dvorani. Natančnejši spored se pravočasno objavi. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trgovini Zlate Brišnik in Franjo Bu-reša.
o Sokolski Miklavž. Jutri dne 8. t. m.
ob 8. uri zyečer priredi v Narodnem domu mariborsko Sokolsko društvo Miklavžev večer. Vstop imajo tudi vpeljani gosti. Darila se sprejemajo od 6. ure naprej v Narodnem domu.
Strogi pasfi zapor v Mariboru
Ker je bila dne 27. novembra 1925 v Mariboru ugotovljena steklina pri psu, ki se je klatil nezavarovan in brez znamke po Aleksandrovi cesti, odrejam v avr-ho zatiranja pasje stekline na podstavi §§ 41. in 42. živ. kužnega zakona in izvršilne naredbe k temu zakonu za celo mestno občino:
1. Strogi pasji zapor:
2. Pse. katere se jemlje na cesto, je zavarovati z varnim nagobčnikom, ki zabrani grizenje in popa dan.is in se imajo vsi psi ob jedneim voditi na vrvici;
3. Vsi drugi psi morajo biti pripeti na zanesljivi železni verigi: psi, ki služijo kot varuhi in ki so priklenjeni pri dvorcih (hišah) morajo biti zavarovrtni v zaprtem prostoru tako, Ja je vsak pobeg in poškodovanje oseb izključeno in dostop tujim psom nemogoč;
4. Iz območja mestne občine se smejo psi odstraniti le z dovoljenjem mc-trega magistrata, to pa le tedaj, če se ug itovi po uradnem živinozdravndku, da J« P66 popolnoma nesumljiv;
5. Vse mačke morajo biti varno za-prte;
6. Prepovedano je jemati pse v gostilne, kavarne, na trg ob času prometa Ih druge javne prostore (trgovine, mesnice. zabavišča). Tudi je prepovedano,
bi se psi. ki se vodijo po javnih v rti h ,fl nasadih pustili prosto okoli tekati* , ,
7. Psi kateri ne bi bili po teh prod P’1 si h zavarovani, oziroma bi se -ač® J brez znamk, nadalje prosto stfknl^f mačke morajo se brez izjeme usmrtiti-
8. Kqnjač bo v presledkih lovil Pf® brez nagobčnika ali znamke in P®6- . se obenem ne vodijo na vrvici, ter pse m mačke, ki prosto okoli tekajo;
9. Ker še ni dognano, če ni doti Sen peis popadel Ijndii ali druge pse, se naroča. da je vsak tak slučaj javiti mestnemu magistratu.
10. Da se dožene identiteta steklega psa, se poživljajo lastniki volčjih psor, da. se najkasneje do 10. decembra 1925 zglasijo s svojimi psi pri mestnem vet. uradu.
11. Kršenja tega razglaša »e bodo kaznovali po kazenskih določilih živ. kuž. zakona in naredbe dež. vlade za Slovenijo.
12 Z ozirom na jako nevaren značaj pasje stekline, ki se prenese tudi na ljudi, pričakuje mestni magistrat, da s® prebivalstvo natančno ravna po izdanih predpisih;
13. Pasji kataster ostane nadalje v veljavi in so posestniki psov dolžni prijaviti vsako iizpremembo o stanju psov. zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, skoten je in to najkasneje tekom' 3 dni v svrho zabeležen j a v katastra in pa morebitnih nedeljnik odredb.
Župan: Leskovar s. r.
SCino
»Apolo kino« predvaja danes 7. del?, poslednjič izredno napeto pustolovščino iz pragozda, »Bestlin iz San Silosa«. V glavni vlogi nastopa Marko, najmočnejši človek sveta.
»Apolo kino« je nabavil za prihodnje dni tekočega tedna krasen film »Minon«. Minon (Mae Muray) je kraljica v fantastični deželi Jazminiji. Njen sorodnik, princ Otto ji skuša ugrabiti prestol in se poslužuje vseh razpoložljivih sredstev. V deželi nastane revolucija, NInon prekmie princa in zopet vlada bogati deželi. Film je poln bogatih scen In jako dobro režiran. Izpopolnjuje ga dobra igra prvovrstnih igralcev.
—D—-»TORN ADO«.
V »Grajskim kinu« je na sporedu po-va senzacija, Tornado/ najboljši fitiri kor jih je letošnjo sezono izdelala ameriška filmska industrija. Odveč bi bilo opisovati in hvaliti res tako dobro in u-splo delo kot je Tornado, v katerem nastopa najpriljubljenejši igralec Amerike House Peterk Uprava »Grajskega kina« upošteva potrebo dobrega filma in skrbi za neprisiljeno razvedrilo v dolgih zimskih večerili. 'v 'v '
Zenske zadeve
— .Tulka Veseličeva f. Od torka na tsredo jo nenadoma in hitro preminula sestra splošno priljubljenega in širom domovine znanega Lovra Petovarja — gospa Julika Veseličova, rojena Peto var. Zvečer je bila še pri slavnosti ujedinje-tnja, ki jo je priredita meščanska šola v Ormožu prav dobre in Židane volje, v noči pa jo je nenadoma in bitro strla srčna kap. Pokojnica je bila blaga, mirna duša, ki je nosila breme življenja vseskozi z občudovanja vredno potrpežljivostjo, in o svojili križih in težavah ni nikdar tožila.. Kljub blagostanju je hila skromna. Kramljala je z vsakim, s slehernim se spuščala v pogovor, vsakemu je privoščila par ljubkih besed. Bila je članica vseh naprednih Ormoških društev že od časa sem, ko se je stalno preselila v Ormož. Svoja dva otroka je posebno ljubila; vzgajala jih je v sokolskem duhu in nadi, da ji bosta nekoč sokolski ponos materine vzgoje. Brez hrupa je gospodarila doma, bila je tih poveljnik velikega trgovskega aparata svojega moža, znanega trgovca gospoda Ivana Veseliča, ki so ga trgovski posli žal prevečkrat zaposlili izven domačega kraja. Vise to je zapustila trenutno — Julke Veselič ni več, V četrtek so pospremili Ormoški sokoli svojo dolgoletno sestro k zadnjemu počitku na domače pokopališče. N.ičn pogreb je bil priča velike priljubljenosti med narodom-Vkljub delavniku in sl albi poli se je nabralo pa Glavnem trgu v Ormožu neb roj Občinstva od blizu in daleč, da spremi truplo drage pokojnice na Poslednji poti. Sokolski pevci so ji za reli ob domu in ob grobu pretresajoči in večno lepi za-lostinki »Vigred« in »Gozdič je že zelen«, bratje sp jo prenesli na voz in z voza. v
prerani grob, požarna bramlba ji je svetila na njenem poslednjem potu._ Julka Veseličeva je zaspala. — Spovaj mirno san večnosti.
Zakonsko pravo v Sov j. Rusiji. j e teki zakonik o zakonu, ki na zadnji seji vseruskega izvrševalnega komiteja ni bil sprejet, temveč dostavljen posebni komisiji v proučevanje, vzbuja velik interes celokupne sovjetske javnosti. Moskovski list »Rabočaja Gazeta« je posvetil vprašanju zakonika_ o zakonu v tv člankov v katerih preisojajo čitatelji posamezne člene zanimivega zakonika. Karakteristično je mnenje sovjetskega meščana. Zelberja, ki opozarja na to, da odgovarja za vzgojo otroka ne le mati, ampak tudi oče. »Mnogo ločenih očetov« pravi Zelber »bi hotelo imeti zase svoje otroke, toda naša sodišča prisodijo običajno otroka materi, a od očeta zahtevajo. da ga materijelno vzdržuje«.
V vprašanju, dali je registracija zakonov potrebna, so mnenja različna.
Mati in sin Moskovska javnost sledi z velikimi zanimanjem procesu Serebr-jakove. ki je več let bila v službi tajne policije in je v izvrševanju svojega poklica mnogo škodovala revolucijonnr-nim organizacijam v času starega režima. Serebr jakova je bila. radi kvarnega delovanja obtožena. Je že nad 70 let stara. a vid ji je popolnoma odpovedni. Te dni je preiskovalni sodnik prejel pismo od njenevi sina. ki je univerzitetni pro-frror v Nizin.jem Novgorodu. V pismu pravi sin, da je b;l sodnik v zmoti ker jp mislil, da je njegova mati nedolžna.
sem
"Proučil
kor tudi vse pri uvorjl sl epa,
ti od seda j jo no .smotrnim več za svoio mater. To pihano je bilo priloženo dokumentom preiskovalnega sodnika.
obtožbo mole matere, ka-iVižene «101011010.1116 in se o p ioni krivdi. Kihih temin, da je ji odpovedujem svojo pomoč, kaj-
SSoverci — pranarod sr®dn?e Evrope?
Predavanje g. dr. Tume v »Ljudski univerzi«.
Maribor. 6. decembra.
Danes jo predaval v »Ljudski univerzi« naš znani alpinist in sociolog g. dr. Tuma : z Ljubljane o'problemu, ki se z njimi bavi skoraj že 30 let in je topot stopjl prvič pred javnost z nazori, ki si Jih je pridobil i.n s hipotezami, ki jih je postavi! pro.ti dpsedaj veljavnim hipotezam službene zgodovinske znanosti.
^i'.v za vprašanje; ali so se Slovenci naselili na sedanjem ozc.mlju v G. stoletju, kakor frdi naš zgodovinar Ko« in kakor je dokazoval e filološkega stališča pokojni Oblak, ali pa so morda bivali na tem ozemlju že zdavnej pred teni čaisom?
Znano je, da je takratni stotnik Davorin Žunkovič v svoji knjigi: »Slaven — das Urvolk Evropa«« že pred mnogima leti postavil tezo, da je oficielna zgodovina, ki se opira na dejstvo preseljevanja narodov, zašla na čisto zgrešena pota. Prseljevanja narodov sploh ni bilo v tem obsegu; slovanski narodi so živeli na 'sedanjem ozemlju že davno pred časom, ki so ga določili dosedanji zgodovinarji kot čas njihove naselitve v srednji in »evero-zapadni Evropi. Službeni R0 to tcz0 gladko odklonili letanteke. d°kaze “ npresne ^ di-
v ofebi' e'dr m' da *e	K-	Žunkovič
G dr Tii-mn' ^ume novega somišljenika. I nikrV včerajšnjem predavanju utagrdjeval z novimi argumenti hipotezo, Ikokor on imenuje svoj nazor, medtem ko Kosovi trditvi sploh odreka značaj hipoteze), da so Sloveni, katerih ostanek smo mi Slovenci, pranarod Srednje Evrope. Njegovo gladko, metodično predavanje smo poslušali z užitkom, kakorkoli je sam temelj, kakor tudi mnogi Posamezni kamni, zelo problematičen. Toda tu gre za revolncijonarne znanstvene teorije in navsezadnje —• aksiomov v zgodovinski vedi ni.
Predavatelj ja podčrtal, da tega pro-
niema pe morejo rešiti sami zTodovi-
ri~.	i	in tudi ne sami filologi.
 i P^Mjeattl na pomoč vse vede
te !„(,!!! e^ografijo. antropologijo, antropogeogrnfijo, geologijo, socio-
• f tet c n k ir«	'• n! 310 30 Predavatelj rnz-
t€ze’ kl sta 3lh P^tavila antropologa
Giuseppe Sergi in Francoz Topinard Ssrgi trdi, da je bila Evropa pred kakimi 100.000 leti odtrgana od Azije in združena z Afriko. Po najdbah človeških črepinj izza prazgodovinske dobe se da sklepati, da sta obstojali že od nekdaj v Evropi dve človeški rasi: dolgoglavci in kratkoglavci. Dolgoglavci (negriti) so segali prvotno vse do Gronladije. ki takrat še ni bila ledena, pa po v.sej celini daleč do končnih ožin Afrike. Po ledeni dobi, tekom katere je nastalo Sredozemsko morje in ločilo Evropo od Afrike, dočim se je sedanja rusko ravan pretvorila iz morja v kopneno zemljo, so vdrli kra.iikoglavci iz Azije in polagoma izrinili dolgoglave negre. Ti mopgolski prebivalci so bili — Slovani. Val iz Azije je potisnil na sever Litavce, Romane in Germane, srednjo Evropo vse do Apeninov pa -so zasedli kratkoglavci. Srednja Evropa kaže še danes Po veliki večini kratkoglavo raso, medtem ko bivajo na severu fna pr. Eskimi,) še izraziti dnlgo-glavc-i. Podobne teorije razvija tudi fran coski antropolog Topilard.
Poglavitni greh naših učenjakov je bil. meni predavatelj, da so bili preveč pod vplivom germanske znanosti in so se opirali zgolj na neruske metode, romanske izsledke pa «o prezrli. In vendar je Italija klasičen primer za Sergijevo tezo. Apenini ločijo dve izraziti rasi: doli so potom™ Nigritov. ki še dane« naseljujejo Afriko severno od Apeninov pa žive ostanki Praslo venov. Antropologija pozna splošno dve evropski rasi: dolgoglnvce bele kože. ki se imenujejo bomo evropeus in kratkoglnvce bele kože. ki imajo ime homo alpiuus.
Zakaj je homo nlpinus slovanskega Porekla, to je skušal predavatelj podpreti tudi z arheologijo. Sergi trdi, da je imela prastara Evropa dva posebno va-'/'Oa kulturna centra: mediteranskega in severnega, ki je bil praslovanski. Slpva-111 Pa so arheološko še premalo preiskovat svojo preteklost. Čehi — pravi predavatelj — en tekom kratkega časa ugo-
*'b dn po imeli stari Slovani 1000 let Pred Kristusom svoj kulturni center v sedanjem^ luž!čko-mornvskem okrožju.
h.0 Preiskana je tudi skituka kultura si rdi Rusije. Zdi se, da je to bilo slovansko prebivalstvo, ki se je naselilo kmalu
| Nalmoderneišfl
PISEMSKI PAPIR
vedno novosti
1210
pri Zlati Brišnik, Slovenska ul. 10
Podpirajte Jugosis vensko Matico!
SUKNO
za obleke, frak, smoking, za damske plašče vseh vrst MODNI PREDMETI
vedno najnovejši r naj lepši izbiri
po ledeni debi na Izsušenem morskem dnu-
Nato je predavatelj navedel nekaj geoloških argumentov za svojo tezo. Po ledeni dobi so bile doline zablačene in se je prebivalstvo naseljevalo po solnčnih obronkih planin. Bolj ko so se doline sušile, bolj se je to nižalo y doline. Predavatelj meni. da so bile vse stavbe na kolih tja do Apeninov delo praslovenskega prebivalstva.
Zalom se je g. dr. Tuma spustil v polemiko z zgodovinarji. Orisal je postanek feničarskih kolonij v Evropi, ki so jih potem prevzeli Grki in za njimi Rimljani. Prvotna imena so radi tega, silno spačena in nič ne dokazujejo. Zgodovinarji trde, da je bila srednja Evropa keltska, toda to je prazna hipoteza, ker Keltov sploh ni bilo. Dalje je izrazil domnevo, da so bili oni Skiti, ki so jih imeli Skiti podjarmljene, kakor trde grški viri. pravzaprav Slovani. Tudi o Sarma-tih bi se moglo trditi, da' so bili Slovani. Nato je predavatelj govoril o Madžarih. Tudi ti so bili zmes raznih narodov (Jasigov. Hunov. Obrov in Fincev), ki so se zlili v madžarski narod, ki je sprejel od Slovanov vso kulturo. Mnogo so jih Slovani asimilirali, le na močvirjih med Tiso in Donavo so se ohranili čisti Jasig.i in Komani- odtod tudi črpajo Madžari turško obeležje za svoj prvotno le preveč slovanski jezik. O Keltih meni predavatelj, da so bili; čisti Germani, ki so se radi geoloških sprememb na severu preselili na jug odnoi-no zapad in zasedli Galijo. Tu so pričlii v doti ko s Slovani, ki sp naseljevali vso srednjo Evropo in predavatelj celo meni. da so v starem francoskem jeziku sledovi tega sosedstva.
Najzanimivejši del je bil posvečen filološki plati problema. Tu je predavatelj najizvirnejši, ker je nabral kot alipipist širom srednje Evrope veliko dragocenega gradiva, ki je še neobdelano in ki je vrlo važno, tudi če pred znanostjo ne bo moglo dovolj podpreti predavateljeve glavne teze, da so namreč Sloveni naseljevali žo pred Rimljani vsa tla sedanje Avstrije in Nemčije. Predavatelj je zasledil na Tirolskem, Švicarskem in zlasti je na Bavarskem vse polno slovanskih jezikovnih paberkov, posebno obširno je razčlenil bavarski dijalekt. — Pastirski izrazi — trdi — so ne samo v germanskih in latinskih dijalektib. ampak celo v stari grščini — slovenski. — Predavatelj je skušal utemeljiti svojo tezo. da so h i Ti Blovenci že izza pradavnih časov planinski pastirji v Evropi, z hote,-nično - morfologičniml in geološkimi nazivi..
Navadni c je govoril tildi o postanku .Srbov in Hrvatov. Po nj'egovi sodbi je bilo preseljevanj« narodov zgolj pohod ravnih bojnih čet. Tako so prišli tucli Srbi in ITraloalta jci (Hrvatje) s severa v sedanje pokrajine in ustanovili pri nas iz slovanskega prebivalstva posebna plemena. Prvi slovenski knezi na Koroškem -so bili po predavateljevem mnenju Hrvatje.
Tako je predaval g. dr. Tuma pred občinstvom, ki je bilo sicer maloštevilno, a je za to s tenu večjim zanimanjem poslušalo njegove revolucij urne napade na mogočno stavbo sodobne zgodovinske vede. Kakor rečeno — vse to so domneve. hipoteze, teorije, a če smo objektivni, priznajmo, da tudi mnogi važni argumenti oficijelne zgodovinske znanosti ne drže bolj trdno. Celo v pri rodoslovju, ki je veliko bolj ekzaktno. so padle včasih z enim zamahom1 mogočne stavbe, ki so jih gradili znanstveniki cela stoletja, »Panta rhei«, je dejal stari Heraklit. — "Rclativiteta je zakon življenja«, pravi Einstein. Seveda, pa to še ne stori iz g. dr. Tume znanstveno avtoriteto in je zato treba vzeti njegove nazore take. kot so v resnici; pesku«, da se pride po novih poteh k resnici, ki je samo epa. —ob.
ICulUsra in iPEnatnofll:
x Dr. Franco Veber: Estetika. Psihološki in normativni temelji estetike pameti. XVI+344 str. 8°. Publikacija »Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani«. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani 1025. Sploša knjižnica — znanstvena zbir-ka št. IX. Cena broš. 150 Din vez. 162 Din.
V pričujočem delu, ki je pri nas Slovencih prvi spis te vrste, podaja avtor po vzorcu svoje pred dvemA letoma izišle »Etike« najprej psihološko ozadje estetskega človeškega udejstvovanja, ki mu -sleui tudi tu poizkus estetike kot posebne logike, kot logike estetskega čustvovanja. In vodilna načela njegove etike ločijo markantno tudi pričujočo knjigo od tradicijskih in sodobnih estetik. Tako stremi avtor v psihološkem delu predvsem po a n a 1 i z i estetskega doživetja, elementarnega in kompleksnega; ta analiza mu omogoči troje: »razbrati zakonite in stroge estetske prvine, zgraditi na njih enako zakonite estetske komplekse in tem potom obenem določiti strogo mejo med resda estetskim in takim poljem, ki je kljub svoji izkustveni predplete-nosti z estetskim le na vides estetsko, ker izvira iz povsem drugačnih psiholoških in nepsiholoških činiteljev.« Ta analitična metoda ga zaplete v borbo proti tradicijskemu in sodobnemu izključno psihološkemu tolmačenju estetskih vprašanj in ga vede do odkritja?,« e s tav n i h psiholoških in nepsiholoških elementov vsake estetičnosti«. To lojalno psihološko, vendar »antipsihologistično« razpoloženje doseže nekak vrhunec v nor mativnem delu, kjer utemeljuje tako-zvano »normativno estetiko« prejšnjih in sodobnih estetov kot posebno logiko in podaja tudi temeljne ak-sijosne te logike. S temi aksijomi in njih predhodno utemeljitvijo izkuša predvsem pokazati, da nahajamo tudi na estetskem polju brezčasne norme, kojih veljavnost (ali neveljavnost) že načelno ni prav nič zavisa od zgolj izkustvenega vprašanja, kako je bilo. je in bo efektivno estetsko doživljanje — človeške večine ali človeške manjšine ter sploh kakorš legafcoli izkustveno danega živega bitja. TJvodne misli se pečajo s predmetom in načelnim delokrogom estetike. Prvi del je psihologija elementarnega estetskega doživljanja, drugi del pa psihologija kompleksnega. -Tretji del je normativna estetika, pojmovana kot logika estetske pameti. Četrti del prenaša dobljene izsledke na problem; umetnosti, podaja "rje definicijo in psihološki izvor, jje. klasifikacijo in mesto v kulturnem in sphvštio biološkem razvoju človeštva. Ker so se avtorjevi posamezni nazori strnili v neko orgamično celoto -ki obsega .vsa temeljna vprašanja sodobne estetiko in. ker piše avtor pri vsem varovanju znanstvene strogosti vendar več ali manj splošno umljivo, bo knjiga dobrodošla vsakemu, ki "i želi na tem polju temeljite poglobitve. Knjigi je pridelan tud: izčrpen stvarni register. Naroča se _dcte pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
x O dužnosti žene prema ženi donos! broj 8 obljubijenog »Ženskog^ liuta« vrlo zanimiv i pončan člnnaik, kaji če pobu-diti veliku pozornost u svim društvenim slojevima naše žene. Nadalje donosi novi broj tog časopisa osim va n red no f.p-širnog i bogatog ilustriranog mod nog di-jela: kao nastavak »Kako da ostanem! mlada i lilepa«. uputa za njegu zdrvlja i ženske ljepote, sa prekrasnim' ilustracijama. Novele: Rendez-vous od Zagorite, Urvenokoai Bring od Mladena Horvata. Kazalište i kino. Pcmedne novosti. Ženski budoar i modne sitnice. DomaA!-ca. Kuharica. Šaljivi kutič. Zagonetke i.t.d. Nadalje imademo i u torn hro.iu vanredno lijepib ilustracija od naših prizna ti h um jetnika.
x Umetnostna razstava Jaro Hilbcrt-Vlado štoviček v Ljubljani. Od 13. do
31. decembra t. 1. razstavita v Jakopičevem paviljonu svoja dela slovenski javnosti še malo znana, mlada umetnika, slikar Jaro Hilbert in kipar Vlado Stovi-ček. Hilbert rodom iz Dolenjskega, je dovršil svoje študije na umetniški akademiji v Pragi, kjer mu je bil učitelj pokojni Bukovac in pozneje prof. Tliiele. Lansko leto je končal študij ter bil ob priliki končne šolske raastave odlikovan s »častnim priznanjem«. Vladi S t o v i-čeku je biil učitelj Stursa in Sucharda, pozneje na Akademiji pa prof. Spaniel, Bil je odlikovan z »amerikansko ceno« in »častnim priznanjem«. Mlada umetnika. odlična absolventa akademije v Pragi, nastopita prvič kolektivno v ožji domovini. Občinstvo in ljubitelje lepih u-metnosti se že v naprej opozarja na to zanimivo raastavo.	1
261»
Jos.Karničnik
Slovenska ul. It, 10
lom za orgije in gMje
Josip Brandl, Maribor
glasovirji, pianini in šolski harmoniji v pri-priznano solidni izvedbi.
Zmerne cene!	Večletno jamstvo!
Popravila in uglasitve. 1979
»norm m-	w W ar
$
>
i
I
I
&
I
tffrm 1
»T1T50 R<f
V Marconi. <Tne 8. dečcrnbrn ura.
SSersta rta
sc dnevno peče v
Dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica 5, s«22	Povodnik.
svetla glava
izdelki za kako
Prašek za peciva Vaniiijev sladkor Prašek za puding Zmes za kolače
ne smejo manjka v nobenem gospodinjstvu
Dobijo se povsod
in v glavni zalogi los. Reich, Maribor.
Knjiga receptov na željo brez plačno in poštnine prosto.
j Leseno pohištvo * Železno nohištvA Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese
Blago za pohištvo Posteljno perje
po Izredno nUkth ce-v zalogi pohištva
13
Karol Pnis
Maribor
Gosposka ulil ca št 20
(Pirchanova hiša)
Svoboden ogledi Ceniki brezplačno!
Radi nvedenja specialnega blaga sem cene blaga dokler traja zaloga
S9T sffsatoa znižal ~Hf
Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegetovega perila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razve n znižanja cene tudi 10#/o popusta.	2196
B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26
m.
2031
C. c.
VlaSka ul. 4® b
zopet se dobi v vseh boljših trgovinah. Gen. zastopstvo
LfellPAK S. C.
ZAGREB
Telefon 2-73
i in
kakor juvelov, zlatih in srebrnih predmetov, različnih ur, salonskih okraskov v pravem alp. srebru in pravem bronu priporoča
R. Bizjak, Maribor, Gomcska ul.
2526
Objava!
in i Hm. tiiil
Narodni dom
bo od 1, januarja 1926 obrestovala hranilne vloge z dnevno razpolago po
6°|o
vloge proti odpovedi na tri mesece pa po
8°
10
Za vknjižena posojila bo računala 8%, za menična in kredite v tekočem računu pa 10% obresti.
V Mariboru, dne 5. decembra 1925.
Načelstvo.
2033
rOdlitki iz sive litine^
od Din 5'— do Din 9'— za 1 kg pošilja
K. & Sl. Jelek5 IMiarifo©?, Melie 103
tovarna strojev, livarna železa in kovin ”36 ^
V kočljivih Btnnovnnjskih zadevah dobite zeneljire inform.cije po možnost1 tudi tdpomoč [iri »Unovanjski borzi ,Msrst»n“, Rofovši trg. 2629
izbira zamenjava stanovanj,
mesečnih sob, hiS ia lako;šnjo vselitev pri sUnovanjsIri borz' »Miratan«.	3«S8
Najcenejša božiču* darila *o mod.rne fotografije z foto-atelieja M.Japelj, Aleksandrova 25/111., Trgovsk dom. 2002
Izgubil se je rjav ženski kožuhov, ovratnik. Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi uri Gniulek, Glavni trg 6.	2626
Učenec se sprejme. Vpra ati pri Jos. Karničuik, Slovenska ulic* 10	2612
2 sebi, na najoromelnejii ulici, za pisarno, skladišče al' drugo, se proti odkupnini pi sarnilkih rnobilij takoj oddUa, Na lov v upravi lista. 2618
Zamenjam stanovanje, »oho z kuhinjo v Frapkopanovi 1?, za enako ali pa 2 sobi z kuhinjo, Vicalf, Glavni trg o 2631
Dobro ohranjene gesli s škatlo vred na prodaj za Din 250 Wildenrainarjeva 15/11. nad vrata 5,	2632
Pleten‘s jopice, muze, teiovm ko za mo’-ke in ženske, svjterje, ko»tume. spodnja krila, pelerine, kupice nogavice, dokole-nice i. f. d., vso iz najboljše volne, dobro izdelano in za nizko ceno dobite v strojni plelarni M. Vezjak Maribor, Vetrinjska 17.	1434
Higljenlčna brivnica »• vsem slojem priporoča. Postrežba čist«, prvovrstna Diiaki imajo izvzvmši sobote in dneva pred praimkom popust. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva 9.	1933
iVe pozabi naročnine!
i
Vrtnarstvo Ivan lemec
Maribor, Razlagova ulica 11
Sprejema vsa cvetličarska naročila, kakor vencev, poročnih šopkov, trakov z napisi v okusni izpeljavi v najkrajšem času. Za veselične prireditve so na razpolago vedno sveži klinčki. Naročila z dežele potom pošte točna. Cene naročnikom zadovoljive.	2463
V torek, dne 8. in v nedeljo, dne 13. decembra
popoldne
V v
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za iesen in zimo
KARO - čevlje
Lastne delavnice. — Solidne cene.
MHHSB©®, Umnika testa Si. 19
M. Le najbolje in najceneje!
ZALOGA STEKLA IN PORCELANA
CiOSTHV B1RNHARD
ALEKSANDROVA CESTA 17.
Simsko perilo copate
klobuke
čevlje
deZne plašče, daSnlki
priporoča najceneje
JAKOB LAH, MARIBOR GlaAVNI TRG 2 ________________________
I Veliko korist in veselje ima vsaka gospodinja, ki kupuje ku-i	hinjsko	posodo	pri
A. Vidju, Glavni trg 5«
Ta m dobi nc le po najnižjih cenah, temveč res tudi najtrpežnejšo in najboljšo kuhinjsko posodo, e* majlirano, pločevinasto težke znamke .Herkules* in lahke vrste 'ehosl. proizvoda, nadalje | vlito, železno, prvovrstno alun**' j nijevo iz najboljših tovarn W t stekleno, porcelanasto in kafl*e' ni to robo.
! ■>“' ';A vVi".
' •atafiSV , ■ ...»to ..p r... ., „v,i ,- u
/
Dobro hiago
po nizk! ceni dobite le pri tvdki
J. N. ŠOŠTARIČ
Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina z modnim, manufakturam, sukneuim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno.
ČATMROCtoSl
ijSSŽL ZldtCL
visoko plemenita in najfmejša
zdmaifiJčna mešanica
' najdouršenejši popolnosti, edina obstoječa čajna mešanica najfinejših cvetov in nepre-kostjiva v izdatnosti, v porabi ne dražja kot srednje vrste.
1 graffM umdmšld smod
mmudouskslTH
trifON-M
TOR&ČEVA UL<£r4
Pdtacijsknish
Staoni stroji
Stereotipija
Plakaisrsft
sLauod
£>-*rafijq
JfhjigoHsk
tfrtjigoiKjtiicd
3E POD^ETtJE TE STROKE MA B»TVSEM 5XADEPtSKEM
SUskarj »Mariborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinsT. Izdajatelj: E on so rol j »Tabor*«1
predstavnik; .Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Mariboru