,P6«nffit pT»g«w» »gotevlnT MarUtoffltl Cena l Din Leto V. (XII.). štev. 162 Maribor, torek 21 julija 1931 Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. xav. v Ljubljani it. 11,409 Velja mtsaino, prejo-naa v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din »IUTRA« | Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.t? | Oglaal po tarifu Uredn. 2440 Uprava 2455 I Oglasa aprejema tua mora Nemčija računati s tem, da je vzbudil 1 edlo!x o petletnem politUnem mont»ri* ju v Evropi veliko zadovoljstvo v Angliji ter da ga bo^o podpirali ang!J'ki državniki z vsemi silami. Evropa Je potrebna miru ter so zanjo morebitni politični ln dlplomatlčni pustolovski pod'H'!, ki }o lahko pritirajo na rob katastrofe, :elo nevarni p-'*?-*«"—>n<>- Siroova neboNbni pričetek državljan.'-e yojne ter razkol v rdeči vojski. Stalin se . grožnje ustrašil in pregnal Sircova. rru0?, *zt^ti rtobenega svojih soza-‘otnikov, samo na Ural. Za«ttem, znova dokazal, da ne slovi viiu nl kot "boljši taktik med boljše-?eč mogo*c'-. Njegovo načelo je narn- • da se najbolj onemogoči razmah ratorlju v Evropi pa bi se morale pridružiti, seveda vse prizadele države in i. samo Francija in Nemčija. BERLIN, 21. julija. Po poslednjih poročilih iz Londona je računati s tem, da bosta obiskala Laval in Briand še tekom btošnje jeseni Berlin, da se tako odzoveta nedeljskemu vabilu dr. Briinhiga. Obisk se bo vršil najbrže po zasedanju plenuma Društva narodov. V zvezi s tem poročajo nemški listi, da se bo vršil odloženi obisk Macdonalda in Hendersona v Berlinu v bližnji bodočnosti. LONDON, 21. julija. Konferenčni krogi splošno pričakujejo, da bodo ameriški in angleški delegati že danes predložili na francoske zahteve o finančni pomoči Nemčiji svoje protipredloge. Kakor poroča diplomatični poročevalec »Daily Telegrapha«, Je prišlo med Francozi in ostalimi delegati konference že do težkih nesoglasij. Dočim se zavzema Francija za dolgoročne kredite potom običajne emisije, pa smatrajo angleški delegati za umestnejše kratkoročne kredite na tri mesece, ki se lahko pozneje podaljšajo od 1—3 let. NEWYORK, 21. julija. Tukajšnji, listi poročajo, da bo državni tajnik Stimson že danes predložil predloge svoje vlade londonski konferenci. Istočasno označujejo predlog ameriške vlade kot senzacionalno inlcijativo predsednika Hooverja. V Beli hiši trenutno še strogo molče o podrobnostih načrta. »Ne\vyork Times« in »Herald Tribune« sklepata Iz izjav odličnih ameriških vladnih zastopnikov, da gre za kreditno akcijo, ki bo srejemljiva za Zedinjene države in sicer pod pogojem, da se razmerje med Francijo in Nemčijo popolnoma razjasni. Ako pride dejanski do tega, potem bo finan-čno-tehnično stran nemške stvari lahko rešiti brez večjih težkoč. Predsednik Hoover je imel pozno sno-či z Millsoin in državnim podtajnikom Castlom razgovor, kateremu so prisostvovali tudi londonski veleposlanik Da\ves, Pierpont Morgan in iVlorrow, Navzočnost Stimsona in Mellona v Londonu tolmačijo listi v smislu, da ameriška vlada odobrava londonsko akcijo. Da pa se prepreči domneva, da bi hotela ameriška vlada jamčiti za sedanji status quo v Evropi, bo zahteval Stimson ža danes, da se izključi na londonski kon« ferenci vsako politično vprašanje ali pogoj. BERLIN, 21. julija. Državna vlada je ne prestano v stikih z državnim kancelar-jem dr. Briiningom in zunanjim ministrom dr. Curtiusom, da se lahko na podlagi telefonskih razgovorov posvetuje o stališču, katero je treba zavzeti. Razgovoru, ki se je vršil snoči po banketu med doktor Briiningom in Macdonaldom, pripisujejo tukajšnji politični krogi veliko važnost. Državna vlada je Izdala sedaj zopet, novo zasilno naredbo, po kateri dobe vsi državni nameščenci, deželni uradniki in občinski uradniki dne 1. avgusta le polovično plačo, drugo polovico pa šele 10. avgusta. Enake določbe veljajo tudi za privatne nameščence. Uelifci nemiri u 5euili MADRID, 21. julija. Po pogrebu nekega delavca, ki je bil ubit Pjri spopadih delavcev s policijo, je prišlo snoči po ulicah Sevile vnovič do krvavih nemirov. V spopadih s policijo je bilo 5 oseb ubitih, 14 težko in 50 lahko ra-jenih. V mestu je proglašena splošna stavka. Tudi v Barceloni je prišlo do težkih izgredov in je razjarjena množica hotela zažgati areno, v kateri sc vrše bikoborbe. Pri krv-avih spopadih so bile 3 osebe ubite. Rretacije komunistov v/ Rtenah ATENE, 21. julija. Atenska policija je vdrla na tajno zborovanje voditeljev grških komunistov, ki so se posvetovali o organizaciji velikih komunističnih nemirov na dan 1. avgusta. Aretiranih je bilo 73 komunistov. Pri hišni preiskavi so našli tudi mnogo obtežiinega gradiva. Komunisti bodo obtoženi zaradi priprav za komunistični prevrat. vsake resnejše opozicije, če se zapre njene voditelje, njihov program pa prevzame do časa, ko se pojavi zopet nova opozici.a proti tej novi politični liniji-Iako je razgnal levičarsko opozicijo o-koli Trockega, ko je pričela protestirati proti premočni okrepitvi zasebnega gospodarstva za časa izvajanja nove gospodarske politike in sam pričel brez nje in proti njej z radikalno socijalizaciio. Po neuspehu prisilne kolektivizacije seljaš-kih gospodarstev je preprečil agitacijo desničarske opozicije okoli Buharina, Tomskega in Rikova s tem, da jih je pognal v pregnanstvo in sam krenil na pot postopne kolektivizacije po izrečenem govoru o potrebi zajezitve prenagle in škodljive ko'ektivizacije. isti slučaj opažamo v njegovem posled njem preobratu od dogmatičnega kolek- tivističnega komunizma k priznanju potreb izvajanja metod zapadnega kapitalizma za uspešno izvršitev pjatiletke. Izvrševanje te je namreč pokazalo, da ni mogoče uspešno dovršiti tega gigantskega dela brez mož s predvojno tehnično in znanstveno kvalifikacijo, ki so bili doslej potisnjeni popolnoma na stran. Ta ugotovitev je bila tudi ena najmočnejših Sir-covih parol proti Stalinu, s katero je posebno uspeval med voditelji rdeče vojske. Zato je moral Sircov fomati na Ural. Stalin'pa je stopil na govorniški oder k,;er je slovesno proglasil novi kurz. Posledica tega pa je bila novo zdecl-miranje že itak redkih vrst njegovih še preostalih zvestih soborcev. Zameril se te posebno komunistični omladini, ki je delala in živela v upu, da bo sama lahko •izvedla načrt aosnnriarske obnove brez Pri ishijasu sledi ua kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brea muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar, povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki-strokovniaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefo-va« voda sigurno in uspešno tudi pri kon gestijah proti jetrom in danki ter pri koč-nih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. so'1 ‘ anja toliko omraŽJ.. '.i buržujsklii strokovnjakov, proti katerim je čula vrsto let toliko strašnih obtožb baš iz ust samega Stalina. Ta mladina ne taji svojega razočaranja ter izjavlja, da vidi v novem Stalinovem koraku prvi korak v rer.’ ;>jo in k individualnemu kapitalizmu. Gotovo je, da se bo del te omladine priključil desničarski ali levičarski opoziči- i, ki še vedno ■ >ta udušeni. Poleg teh eh opasnih nasprotnic Stalinovega režima pa obstoji še vedno neokrnjena Slr-C' ..arotniška organizacija. Vse te tri s’ Ine delajo danes mrzlično med narod ..i, Id strada in stiska pesti ,>rotl Stalinu, dočim razmetava on rusko blago po svetovnih trgih po skoro smešno kih cenah. Roko v roki z njimi pa dela tudi rdeča vojrka, ki postaja vse bolj samostojna. Po Dolenjskem Krasu v Čabar PEŠIZLET DVEH MARIBORČANOV. - ZADNJE PRIPRAVE V LJUBLJANI. jBEjasnsasrsnB I. V teh-le pasjih dnevih, ko pritiska vročina z vso svojo silo in neusmiljeno žge vso prirodo, si tudi Mariborčani pomagajo, kakor vedo in znajo im pa — kakor si pač morejo. Mnogi so se ji umaknili k morju, kjer omili še bolj žgoče žarke južnega solnca osvežujoča morska kopel, drugi so ji zbežali v planine, kjer solnce nima tolikšne moči ter pihljajo hladilne sapice; kjer ni tistega hrupa in dirndaja kakor je dandanes tudi že v manjših mestih, ki ubia že itak od vsakdanjega živ Ijenja in skrbi prenapete živce. Seveda največ jih pa mora ostati tudi v tem vn> čem in neprijetnem času doma bodisi radi poklica, bodisi radi »gospodarske krize«, ki išče in najde izraza tudi v tej obliki. Ti mnogoštevilni prizadeti pa si iščejo u-tehe v kratkih izletih na planine, v kopeli na Mariborskem otoku, ali pa na Schmidererevem obrežju v Dravi, kjer zadnje tedne kar mrgoli kopalcev, ker je bližje in ceneje, kakor pa na otoku. Midva s prijateljem pa sva se dogovorila, da jo mahneva po ljubljanskih učiteljskih dnevih peš v z'asti za nas ob severni meji »terro incognito«, v Čabar, da vidiva kra:e in ljudi tega najmanjšega o-troka, ki ga ;e razmejitev po banovinah prisodila Dravski banovini. Zakaj kljub današnjim številnim in izbornim prometnim sredstvom, s katerimi lahko dosežeš za razmeroma majhen denar v najkrajšem času skoro zadnjo hribovsko vas, je potovanje pešice silno zanimivo, poučno in — vsaj tako trdijo — tudi zdravo. Zlasti če hočeš spoznavati še nepoznane kraje in prebivalstvo in imeti res nekaj užitka, potem ne boš drvel z železnico, avtobusom, ali motorjem po takih krajih, ker dobiš komaj bežno površno sliko, ampak boj vzel palioo v roke in boš pešačil od sela do sela. Na ta način porabiš sicer več časa in tudi ne manj denarja, a imaš brezdvomno tudi mnogo več koristi od takega potovanja. Zato je le odobravati zlasti pri naši mladini, da se je potovanje »per pedes apo-stolorum« že dokaj udomačilo in se od leta do leta lepše razvija. Brezdvomno je to velika prednost današnje mladine, katere mladina v prejšnji predvojni dobi ni poznala. Dijaki smo o počitnicah tičali doma in ubijali čas s kvartarnem in popivanjem, ako je nam dovoljeval naš takrat še bolj kakor dandanes skromni finančni minister; v kolikor niso nas seveda uprezali v domače delo starši. Danes pa potujejo večje in manjše skupine dijaštva križem kražem po domovini zagorelih lic, vedrih oči, iz katerih sije za- dovoljnost in samozavest, pa čeprav je v žepu često — jetika. In to je ravno lepo in zdravo za dušo in telo. Tako je prav. Pa, da gremo naprej, sicer res ne pridemo v Čabar. Po končanem tridnevnem delu v Ljubljani sva s prijateljem sestavila končno veljaven potni načrt. Ta sicer ni bil težaven, a kljub temu je zahteval precej časa, ker sva ga sestavljala na senčnatem vrtu v družbi drugih znancev in prijateljev pri čašah penečega se piva in kozarcih dolenjskega cvička, ki je v vročih dnevih prav dobra pijača, ako mu primešaš vsaj 50% radenske kisle vode. — Pa imate orožje? so na?u izpraša-vali znanci v skrbeh za najino varnost. — Čemu neki! jim odvrnem. — Saj gresta vendar med — medvede. — Jaz sem že mnogo prepotoval pešice, a nikoli še nisem imel drugega orožja nego — palico, jim odvrnem. — Pa so včasih ljudje še bolj nevarni od medvedov, pristavi nekdo. — No, saj sva dva in še celo prava orjaka vsaj po teži, če že ne po moči in okretnosti in pokažem na svojega dokaj obilnega bodočega sopotnika. Moj pri'atelj pa, ki je več ta čas molčal in se zadovoljno muzal, seže v hlačni žep ter položi na mizo browning, na moje veliko začudeme. — Tudi v tem oziru sva preskrbljena, de samozavestno. In omizje se je oddahnilo. Moj prijatelj je trdil, da mora nakupiti še to in ono za na pot. Izmed različnih potrebščin je bila gotovo na>bolj potrebna okovana palica. Iz previdnosti je izbral tako močno, da se ni udala, pa Čeprav je nanjo vprl cel meterski stot in dodal še tiste kile po vrhu, katere je hotel nesti razkazovat po Dolenjskem Krasu in katerih ni bilo ravno majhno število. Ker je imel še nekai drugih opravkov, zato je ostal še eno noč v Ljubljani. Dogovorila sva se, da se snideva v ponedeljek dopoldne v Ribnici ter jo popoldne odrineva proti Čabru. Jaz sem pa že v soboto zvečer odpotoval z dolenicem v svoj rojstni kraj, kier sem se hotel mimogrede zglasiti. Ljubljančani imenujejo namreč vlake kratkomalo po smereh, ka. mor vozijo iz Ljubljane n. or. goren:ec kamničan, do'enjec, vrhničan. Zagrebčan. Ta označba je zelo praktična, ker je kratka, pa čeprav jo lahko zamenjaš prebivalcem v dotičnih krajih, ali pa vinom. K sreči je samo Dolenjska vinorodna in je vsaj taka zamenjava drugoc izključena. (Nadaljevanje sledi.) Mariborski in dnevni drohi% Drobiž iz Raduanja Pevsko društvo »Lira« je imelo v nedeljo dobro obiskano poletno veselico v gostilni Podgoršek v Novi vasi. Pevski zbor ima nekaj prav dobro izvežbarnh glasov, le prvi tenor je malo preslab kapram močnim basistom. Upamo, da se bo pevsko društvo »Lira« v kratkem 'ahko merilo s sosednimi društvi. Nezgoda. Pri nedeljski kolesarski dirki »Poštele« se je občutno ranil na roki in negi kolesar Ranftl Maks. Kljub občutni poškodbi je privozil še kot tretji na cilj, kjer mu je nudil prvo pomoč sanitetni oddelek. Pogreb. V soboto smo položili k večnemu počitku tragično preminulo gospo Emo Car. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva in domače pevsko društvo »Lira« ji je zapelo zadnji »Vigred«, godbeno društvo železničarjev pa je zaigralo več žalostink. Naj ji bo lahka domača radvanjska zemljica, žalujočim sorodnikom pa iskreno sožalje. Tombola. V nedeljo so priredili naši gasilci dobrodelno tombolo, ki je bila jako dobro obiskana. Lepo šekasto telico je pripeljal svojemu očetu v hlev dijak An-derle Aleksander iz Radvanja, žensko kolo bo daroval svoii izvoljenki mizarski pomočnik Oolob Karel iz Radvanja, z moškim kolesom se bo vozil ključavničar g. Koren Oton iz Radvanja, mastne koline bo imela Terbos Mila, šivilja v Pekrah, s stiskalnico bo stiskal sladki mošt železničar Narat Franc iz Tezna, toplo sobo bo imela pozimi gospa Mikša Ma rija, soproga železničarja Iz Radvanja potice pa bo pekla gospa Klampfer Pav la, soproga železničarja iz Radvanja. Iz gostilničarske piuouarne v Laškem Pretečeni teden so se mudili v Laškem Inženjerji tvrdke Novak in Jahn iz Prage, ki imajo nalog, da izdelajo do 31. t. m t. m. strojne načrte, na podlagi katerih bodo tekom nadaljmih 14 dni izvršeni stavbeni načrti. Nepreklicno meseca septembra bodo pričeli z gradbenimi deli. Že pred dobrim tednom je upravni svet predložil direkciji državnih železnic v Ljubljani potrebne načrte za industrijski tir In se vsak dan pričakuje razpis komisije. Industrijski tir se bo takoj napravil. Vplačila se vršijo redno in skoro ni nikogar, ki bi se branil vplačati podpisano delniško glavnico. Nova subskripcija s povišanjem glavnice na Din 15,000.000.— se.,v.r^ Pričakovanju uspešno. Gostilničarji, pa tudi drugi pridobitni krog:, dobivajo bolj in bolj zaupanje v to domače podjetje. Pričakovati je, da bo do 15. avgusta podpisana nadaljna glavnica, kakor je bilo sklenjeno na ustanovnem občnem zboru. Zanimivo je, kak strah ima kvasni kartel, odnosno oni, ki so od zakona favorizirani na ta način, da so izključeno upravičeni proizvaiatl kvas. Nekdo je celo v strahu vprašal finančno ministrstvo, kako se je mogla podeliti gostilničarski pivovarni koncesija za proizvajanje kvasa, češ, da je podpredsednik dr. Roš to povedal na ustanovnem občnem zboru. Pozivamo vso slovensko javnost, naj ne za-dtžuje naše akcije ter pridno podpisuje m*ve delnice in naj vplačuje že podpisano Javaico, — Godalni kvartet Glasbene Matice v Ptuju priredi v soboto 25. t. m. ob 20. uri minoritski cerkve koncert. Spored je zelo pester. G. pater Ciril zaigra na orilje Regerjev: Benedictus, g. Šedlbauer Ba-cho.v Sarabando, g. Logar pa Andante iz Me.Jclssohnovega koncerta. Kvartet, v k : .m igrajo še gg. Hasl in Pavletič, pa zaigra poleg Haydna L Dvofaka zna mediti Adagio iz Beethovnovega F-dur kvarteta ter Borodinov Nocturno. Koncerta, ki bo nudil vsem obilo umetniškega užitka, naj nihče ne zamudi.____ Nagrada za načrte tujsko-prometnih naprav. Žirijo, ki bo presojala načrte za tujsko prometne naprave v naši banovini, tvo rijo: Predsednik dr. Marn Rudolf, načel nik oddelka za trgovino, obrt in industri jo pri kralj, banski upravi, Velikonja Narte, ravnatelj Tujsko-prometnega sve ta kralj, banske uprave kot namestnik, člani: ing. arh. Černivec Josip, ing. arh. Mušič Vladimir, ing. arh. Šubic Vladimir, ing. arh. ČuJk Božidar kot namestnik, Tomec Hrvoje, restavrater na ljubljanskem kolodvoru. Nagrajene načrte more odkupiti Dravska banovina v svojo izključno last. Rok za predložitev načrtov se podaljša najkasneje do 10. avgusta t, 1. Slivnica pri Mariboru. Dne 8. septembra, ko je v Slivnici žeg-nunje, priredi slivniški Sokol popoldan prvi telovadni nastop na grajskem travniku ob državni cesti. Vabimo sosedna bratska društva in čete, da organizirajo za ta dan pešizlete v Sli"niro. Po telovadbi se bo vršila velika i jdna veselica s srečolovom. — —- •- - .Osebna vest. Po službeni potrebi je prestavljen L.u Dijano k polioijski direkciji podnad-zornik .mariborskih policijskih agentov, g. Macarol Ludvik. Obolenja v deški koloniji v Martlnščlci Iz mariborske deške kolonije v Martin ščici se je zadnje dni vrnilo več gojencev, ki so vsi bolehali na težkem bruha' nju in črevesnemu katarju. Kaj je vzrok temu, ni natančno znano. Uprava koloni' je objavila v nedeljo v zagrebškem »Ob zoru« komunike, v katerem pravi, da je bakteriološki pregled vode in izmečkov ugotovil, da o kakem obolenju kužnega značaja ni govora in da tudi slaba in pokvarjena hrana ni vzrok temu, pač pa letošnja abnormalna vročina. Sicer pa se že opaža znatno padanje in tudi n več novih slučajev obolelosti. — NI prav! Mariborska mestna občina kanalizira Sp. Radvanjsko cesto, ki vodi mimo kadetnice v Radvanje in je poverila dela g, Piklu. Na stebru, na katerem visi napis »Cesta zaprta«, je tabla z napisom: »Asphaltunternehmungen C. Pickel, Mar- burg a. d/D.« Mislimo, da v trinajstem letu Jugoslavije takšni napisi ne bi smel več obstojati. Upamo, da bo napis v kratkem izginil. Blagodejni naliv. Precej viharno je prišel nad Maribor in okolico. Bilo je sicer zelo viharno vreme, a težjih nezgod ni bilo. Med gromom in strelo je padala nebeška rosa v prav pričakovanem izobilju. Ljudje celo računajo, da otava ni zgubljena. — Ivanjkovci. Tukajšnja sokolska četa priredi v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. pop. v telovadnici veseloigro »Španska muha« ter po isti prosto zabavo z godbo itd. Vabi se k mno goštevilni udeležbi. Smrt Je ugrabila ■kii Jec*en v '"...ribonu: Josipino 1 v. .lčarko, 76 let; Frančiško Bar-ton, zeno tkalca, 29 let; Branka Cakiča, re-Iova 32. art. polka, 21 let; Milov.ua Curtanoviča, redova 45. pp. 22 let; Ana-tola Stojanoviča, redova 45. pp. 21 I Mari.o Ajdešek, soprogo železničarja v pok. 73 let; Veronika Tarkuš, ženo te-sarja, 26 let; Antona Dolamiča, delavca, 35 let; Emo Car, brivčevo ženo, 24 l.t; ^ ..a Glogovška, sina pek. pomočniku, 1 .eto; Franca Klanjčnika, zasebnika, £3 et; Franca Birka, str 'evodjo v pok. 66 Jet in Jakoba Repa, čevljarja, 44 let. — Srečke za III. razred državne razredi« loterije so prispele in jih igraici lahko zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večerniha« v Mariboru. Avtomobilska nezgoda. Prošlo nedeljo sta vozila osebna avtomobila tovarnarja Adamiča iz Domžal in tergovca Fantngerja iz Maribora v nasprotni smeri na cesti Kamnik - Kranj ter trčila v bližini Šenčurja drug v drugega s tako silo, da sta oba avta ostala tako poškodovana, da so ju morali odpeljati s tovornimi avtomobili od kraja nezgode, človeških žrtev ni bilo. — Brod in čoln brez gospodarja na Dravn. Davi okrog 6. je plul po močno narasli Dravi velik brod z manjšim čolnom brez gospodarja. Spotoma se je odtrgal nekje še neki manjši športni čolniček, katerega sta vlekla s seboj do Bergove usnjarne, kjer se je med količjem zagvozdil. Veliki čoln je plul potem dalje po Dravi. Verjetno je, da je bil odtrgan kje v Dravski dolini. — Pri navijanju avtomobila je včeraj popoldne na Zrkovski cesti doletela 211etnega Stanka Zemljiča nepričakovana nezgoda. Navijalec je odletel tako nesrečno, da mu je zlomil desno roko v podlehtju. Ponesrečenca so morali z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnico. — S podstrešja Je padel v Košakih bivši oskrbnik, 80-letni Josip Kranjc. Pri padcu je dobil starček tako težke notranje poškodbe, da so ga v nezavestnem stanju odpremili v bolnico. — Brat z nožem nad brata! Pri sv. Marjeti ob Pesnici se je sinoči odigral zelo žalosten dogodek. 26-letni Alojzij Harb iz Maribora Je prišel na obisk k svojcem, hoteč urediti z brati zapuščinske zadeve. Stvar pa je dala povod za krvav spopad, pri katerem je Alojziju Harbu njegov brat porinil v levo prsno stran — nož. Težko ranjenega fanta s o odpremili v mariborsko bolnico. _ Usoden kolesarski karambol. Pri Sl0v- B>strici sta se zaletela sinoči dva kolesarja. Dočim je eden odnesel le lahke poškodbe, je 351etnl jni invalid Jožef Jamnik iz Poljčan pa-• J ® nesrečno na kup gramoza, da sl • esno nogo* Odpremili so ga z bolnico — aVt°m V mariborsko splošno Nezgod©. V Cirknici ob Muri je padel posestni* kov sin Leopold Renar med košnjo na ostrino kose in si prerezal levo podlehtje, Na Pobreški cesti je neki kolesar povozil 8Ietnega sina sedlarja Alberta ruchsa, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Uba ponesrečenca sta morala iskati pomoči v bolnici. — Od doma Je pobegnila loletna Rahle Ana in odpotovala v dnž-bi dveh moških v neznano smer. Pobegla deklica je nekoliko slaboumna in j® oMečena v črno krilo, rdečo bluzo, črn? nizke čevlje ter je razoglava. V kopališču Je ukradel iz zaprte kabine trgovcu Guldi Franju nekdo iz listnice 130 Din. Tat pa je iaj-brže rabil ravno to vsoto, ker je pustil v ' • ' še 200 Din. — Vlom na periferiji mesta! Davi okrog 5. ure je zapazil trgovec Friderik Pirc, ko je prišel v svojo trgovl* no na Tržaški cesti, da so tekom prošle nc-či vlomili v njegovo trgovino in sicer na desnem spodnjem delu vrat ter odstrs nivši železni drog s ponarejenimi kiju' či, odprli notranja vrata. Iz trgovine, 5 katero je združena trafika, so svedrovci odnesli: 1500 komadov »Vardar«, 200 »Drina« in »Vrbas«, 100 »Kosovo«,’ »šu-madija« in »Jadran«. 7 brivskih aparatov, več glavnikov, fino toaletno milo, razu« ir.vske potrebščine, več ducatov moških in ženskih nogavic, naramnic in razo« druge galanterijske robe. — Brezuspešno pa so skušali z dletom odpreti predal za denar, kjer se je nahajal drobiž, dočim sta zakonca Pirc odnesla zvečer ves papirnat denar domov. Več »sreče« so 'meli svedrovci v drugem 'predalu, kjar so bili zavitki drobiža, katerega so odnesli ** 750 Din. j fTVinrTT>r'r?KT v rmmassB3cz rarmrniffira K vprašanju mariborskega gledališča (K aferi dr. Strmšek-Rasberger.) Med oajvečje čednosti umetniških stva rite’jev spada skromnost in njih najslabše lastnost je, spuščati se s kritiko v javni Prepir. Kdor se v javnosti pojavlja, ta že mora naprej računati s tem, da se ga bc javnost lotila. Tudi mora vedeti s Shakespearejem, da je to pošast v tisočerimi glavami in quot capita tot senten-tiae. Zato je višek modrosti ta, slabe kritike poleg dobrih shranjevati in prepustiti sodbo kulturni zgodovini, ki je vedno ^avična. Zato niso modro storili, da so svoječasno obregovali vame gg. Nu-&Č in Kovič, v Reharja ga. Šetinska, v Koprivca g. Kovič itd. itd. Zakaj sodba 0 mariborskem gledališču bo pisana preko teh protestov in bo beležila zlasti to, da je pri mariborskem gledališču že kronično, protestirati zoper javne ocene. Umetnik naj dokazuje, da je kritika na-Pačiia, s tem, da ustvarja umetnine, tako bo kritika pobil, ne pa s prepiri po časopisih. To bi naš senior g. Rasberger že lahko vedel. Še bolj lahko bi pa vedel, da le style *’ est 1’ homme. Ako si dovoli govoriti o •ilozofu, ki predava literaturo, ki je spisa! že marsikako delo, se pečal z dramatiko in z dramami in nad 10 let proučeval mariborsko gledališče in zlasti kot kritik stalno pisal o njem, da nima strokovnjaške sodbe o umetnikih, da vsak njegov stavek kriči, da nima umetniške izobrazbe, da nima pravice soditi o njem 'n ponavlja, da nima strokovnega znanja, da se njegovim spisom javnost pomilo-vaJno smeje, — potem to pada na njega Samega nazaj. Vsak čitalec bo tu sodil sam. Tak ton je treba odločno zavrniti. Vsakdo od publike ima pravico, izjaviti se o tem, kaj misli o igralcu, igralec pa ima pravico, s svojim ustvarjajočim genijem udušiti negativne sodbe. Tembolj taka pravica pripade možu, ki je po svojem poklicu, po svojem obsežnem znanju, po kritičnem in drugem dolgoletnem delovanju pri mariborskem gledališču naravnost avtentična osebnost, da zapiše sodbo, ki jo vsi z obema rokama podpisujemo, dasi jaz vselej nisem bil enakih misli kot on. Brez starejših igralcev ni odra, pravi g. Rasberger. Pri Comedie francaise je navada, da vsako leto po zadnji predsta- vi pridejo drug za drugim vsi igralci na oder pred občinstvo; one, ki jih publika hoče še imeti,. pozdravi s ploskom, one. pa, ki so že dali, kar so imeli, odpravi z molkom. Tako odhajajo s solznimi očmi leto za letom bivši ljubimci, naivečji u-metniki, mimo publike, ki jih je svoje-dobno nosila na rokah, v zasluženi pokoj. Pri nas pa izgleda, da je treba brezobzirno povedati, človek ni večen in še manj ogenj v njem, tako je ,v tem oziru najbolj tragičen pojav Aškerca, saj g. Rasberger ni osamljen. Stari so odru ovira, tako se mora reči. Že leta sem toliko pisal, da je mariborsko gledališče v sedanji sestavi nemogoče, brez možnosti razvoja, da za umetni' ško plat nič ne znači, in da bi ga ne bilo treba, ko bi v Mariboru ne vršilo še vrsto drugih važnih nalog. Zato sploh nočem več govoriti o tem, saj je vse za stonj. Veseli me pa, da se pojavljajo se daj tudi drugi glasovi. In če sem se danes oglasil, sem storit to zato, da protestiram načelno zoper tak nastop, kakor si ga ie izbral g. Rasberger. M. Š n m d e r 1 Zamorec u kopališču V Budimpešti je že nekaj dni predmet kavarniških in gostilniških razgovorov kubanski zdravnik dr. Ramon Castello, ki se mudi že dalje časa tamkaj. Njegova nesreča pa je, da je zamorec. Pred nekaj dnevi j^ hotel obiskati kopališče v hotelu Gellert in se malce ohladiti v sedanji hudi vročini. Komaj pa je stopil v bazen, že so postali ostali kopalci čudno nemirni. Ni trajalo dolgo, ko se je pribl" .1 zamorskemu doktorju plavalni Mojster ter ga odločno pozval, naj takoj Opusti kopališče. Poziv je motiviral z izjavo nekaterih angleških in ameriških Rostov, da se pod nobenim pogojem ne *opljejo s črncem v istem bazenu. Ca-Jollo je bil silno razjarjen ter je izjavil, °a se mu je kaj takega pripetilo doslej s30io še na Madžarskem. Zalegli niso celo protesti madžarskih zdravnikov, tako da dr. Castellu ni preostalo končno drugega kot zapustiti kopališče. Sedaj dnevno dvakrat pred vhod v ko-pahoce ter zahteva, da mu dovolijo vstop. Obenem pa je tudi tožil ravnateljstvo hotela zaradi razžaljenja časti. Prikazen uzrofc za ločiteu zakona Pred pariškim sodiščem za ločitve zakona se bo vršila te dni originalna in zanimiva razprava. Sodnike čaka namreč nenavadno težka naloga, ker gre za motenje zakona po tretji osebi, ki pa stvarno ne obstoji. Ta skrivnostna tretja oseba, ki ovira srečo zakonske dvojice, namreč ni nikdo drugi, kakor — prikazen. Zato se bo moralo vse vprašanje rešiti brez pričevanja glavne priče, ki naj bi Izpovedala, ali ima gospa Bedon s svojo tožbo prav ali ne. Ker pa zahteva toži-teljica od moža tudi veliko materijalno odškodnino, je stvar vsekakor vražje zapletena. Maurice Bedon je lastnik dveh trgovin *n bogat človek. Pričel je svojo karijero kot trgovski pomočnik, se oženil v mladih letih in si s pomočjo pridnosti in ra-umnosti svoje prve žene pridobil lepo Premoženje. Pred štirimi leti mu je žena mrla Na smrtni postelji je možu oblju-jfmi, « ga ne k° zapustila niti preko berš? u ea vedno ostala njegov dota » j Se,Predno je poteklo leto, pa se Bedon odlo*ij. tia se por05j vnovič in sicer z neko bogato vdovo. Prvi meseci zakona so minili v najlepšem redu. Toda prve sence so padle na Bedonov zakon, ko je kmalu nato prisostvoval spiritistič-ni seji kluba »Vega«, na kateri so preizkušali metode novega medija. Pri tej priliki se je namreč pokazal duh Bedonove pokojne žene, ki mu je ostro očital njegov drugi zakon, češ da ga bo druga že na uničila. Končno mu je duh prepove' dal, da bi smatral svojo drugo ženo kot pravo ženo in nadaljeval ž njo zakonsko skupnost. Bedona je .ta dogodek silno vznemiril. In res sta .od tega dne izginila mir in sreča iz njegove hiše. Bedonova žena je počestka mislila, da ima mož svoje muhe, toda kmalu se je prepričala, da je ir mnogo resnejša. Bedon je namreč od tedaj stalno skušal priti v stike z duhom svoje pokojne žene in se je sploh neprestano bavil s Spiritizmom. Ker je pri tem ženo popolnoma zanemarjal, je ta končno izgubila potrpljenje in vložila tožbo za ločitev zakona. Maurice Bedon pa je znan kot jako trezen človek, ki se niti najmanj ne nagiba k misticizmu. Tem čudnejša je zato s: ,ir,c'ia, v katero ie zašel sedaj. V še bolj mučnem položaju pa je vsekakor sodišče, ki mora razvezati ta nenavadn gordijski vozel. Žigosanje nouorojenčfcou Razne porodnišnice v Newyorku name r.^ajo v bodoče zaznamovati novorojen čke z ultravioletnimi žarki, da bi tako onemogočile zamenjavanje otrok. Dose danji poizkusi so se pokazali kot zelo praktični in je vsa procedura brez bole čin. To »žigosanje« otrok se vrši namreč na sledeči način; Novorojenčku obesijo okrog vratu ploščico z vrezanim ime nom, nato pa pride otrok pod ultravlo letne žarke, ki zapuste na njegovi koži i temnordeči barvi odtiske imena s plošči ce. Odtiski se poznajo samo dva tedna, nato pa popolnoma izginejo. Namen tega žigosanja je, kakor smo že omenili, da otrok takoj po porodu ne bi zamenjavali, kar se le prečesto dogaja, posebno > porodnišnicah, kjer se rodi več otrok na enkrat. Še nedavno se je namreč v Či kagu pripetil podoben slučaj, radi kate rega je prišlo potem do zelo zamotane pravde. Da se to v bodoče prepreči s< namerava uvesti »žigosane« novorojen čkov z ultravioletnimi žarki. Sokolstvo Javen nastop Sokola v Vuzenici. Dan veselja in uspehov je za nami. Preteklo nedeljo je priredilo naše Sokolsko društvo javen nastop, ki je tako v moralnem kakor brez dvoma tudi v gmot nem oziru, uspel nad vse pričakovanje dobro. Pri tako malem podeželskem društvu je nastop, ki obsega petnajst točk, izvajanih samo od lastnih oddelkov, vsekakor delo, na katero vaditelji lahko gledajo s ponosom. Pri nastopu si videl ce-otno delo v telovadnici, od enostavnih gibov mlajše dece pa do težkih prostih in orodnih vaj članov. Če so prijale deklice gracioznostjo, dečki s strumno:tio, naraščajnice s skladnostjo, Članice z lepoto gibov, pa je vendar bil višek dosežen s prostimi vajami članov, — kratko rečeno: precizno. Tudi moški naraščaj m zaostal skoro nič. V devetih oddelkih e nastopilo 100 oseb, število, ki bi z ozirom na krajevne prilike morda moglo biti že še nekoliko višje, pa vendar: pred tremi, leti jih ni bilo več nego 30, — napredek torej velik, in ne samo v številu, tudi v delu in uspehu. Z veseljem kon-statiramo, kako lepo napreduje društvo na zunaj (Sokolski dom) in znotraj (delo v telovadnici), mislimo tudi, da ima ljudstvo lahko vse zaupanje v vodstvo in vaditelje. Želimo pa tudi, da naj bi slični nastopi ne bili samo vsak lustrum enkrat. Naprej, naprej, — in še intenzivneje! — Kopenick Pred kakimi 25 leti je zaslovelo, do tedaj popolnoma neznano prusko mestece Kopenick po posledicah genijalnega podviga čivljarskega .mojstra Vogta, ki je s kapetansko uniformo postavil na glavo celo mesto. Sedaj pa je bil objavljen soglasen sklep kopeniških občinskih očetov, ^n spremeni Kopenick svoje ime. Kaj je vodilo modre občinske očete k temu koraku, še ni docela znano. Saj so 25 let mirno prenašali na tako čuden način pridobbeni sloves svojega mesteca. Morda je bil neposredni vzrok Zuckma-yj.jeva drama »Stotnik kop....l jki«. Kaj bo dejalo k temu sklepu prusko notranje ministrstvo, še ni znano. Najbrže bo izpolnilo željo toliko preizkušanih Ko-peničanov. Vsekakor pa bo to opasenpre ce-lenčni slučaj, če bo postala moda, da se bodo pričela prekrščevati mesta in vasi zaradi neumnosti, ki so se izvršile v občinski hiši. V tem pogledu so prebivalci mesta Schilde na Pruskem že potrpe-Žl.ivejši. Saj prenašajo mirne duše že več kot štiri sto let sloves pruske Eudalje vasi. morska riba v/ moderni prehrani Od sedanje hrane zahtevamo predvsem, da bodi redilna, okusna, lahko prebavljiva in zdrava in kar je še najvažnejše, da ne obremenjuje preveč naših žepov. Vsaka enostranost v prehrani je seveda škodljiva, kajti samo pogoste iz-premembe v hrani morajo nuditi našemu telesu ono, kar potrebuje. V Nemčiji se vsekakor bolj zdravo meso morske ribe zapostavlja na račun drugega, čeprav so morske ribe okusnejše, bolj zdrave in lažje prebavljive kakor drugo meso. V ribjem mesu je namreč mnogo več tega, kar potrebuje naše telo: beljakovine, fosfora, joda in posebno vitaminov. Morska riba ni samo izvrstna jed za vse sloje, temveč je posebno priporočljiva še za bolniške kuhinje, ker so ribe jako prebavljive. V ribjem mesu je namreč: 96 odstotkov dušika, 91 masti, 97 ogljikovih hidratov in 77 mineralnih sestavin. V moderni prehrani se posveča zato rib emu mesu mnogo večja pozornost kakor poprej, posebno, ker ribje meso dosti bolj podpira funkcije za vzdrževanje našega telesa kakor ostalo meso. Šport Poletna kolesarska dirka »Poštele«. Kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju je priredilo, v nedeljo poletno dirko za kluboyo prvenstvo. Proga je bila 46 km dolga in je vodila od gostilne Še-veder na Teznu po ptujski cesti do Hajdine, odtam na Fram in v Radvanje, kjer je bil pri gostilni Lobnik cilj. Proga je bila jako težavna in na nekaterih mestih tako slaba, da je bilo jako težko voziti z dirkalno brzino, kar tudi pričajo rezultati. Radi slabe proge so se tudi nekateri dirkači občutno poškodovali. Štartala sta dva oddelka in sicer oddelek senjorjev in oddelek junjorjev. Rezultati so sledeči: Seniorji (3 konkurenti): 1. Ružič Vilko v času 1:43:30 ; 2. Rotner Alojz: 1.43.31; 3. Koban Joško: 1.58.41. — Junjorji (7 konkurentov): 1. Florjančič Joško 1.43.51; 2. Orešnik Mirko 1.53.35 ; 3. Ranftl Maks 2.730’5; 4. Žunko Joško 2.37.30. Vsi, ki so prišli na cilj, so dobili častne kolajne, prvi senjor poleg zlate kolajne še srebrn pokal, ter je bil proglašen za prvaka kluba, junjor pa je dobil poleg kolajne popolno opremo za kolo. Dirko sta vodila g. Ružič kot predsednik, g. Pelikan kot dirkalni vodja, Ko-turaški pododbor pa je zastopal gosp. Lešnik. 12 urna kolesarska dirka v Zagrebu. V nedeljo se je vršila v Zagrebu 12 urna kolesarska dirka in sicer na dirkališču v Černomercu. Rezultati so bili naslednji: Juniorji: 1. Krancetič (Gradjanski, Zagreb) 226 krogov po 800 m (180.8 km); 2. Ščerbec (Gradjanski, Zagreb) 225 krogov (180 km); 3. Remenar (Orao, Zagreb) 225 krogov (180 km). 4. Štefan Rozman (Pe-run, Maribor 224 krogov (179.4 km); 5. Davidovič (Orao, Zagreb) 223 (178.4 km),; 6. Bruno Faninger (Poštela, Radvanje) 223 (178.4 km). Seniorji: 1. Ivkovič (Gjurgjevac) 460 krogov (3672 km); 2. Mihec (Sokol, Zagreb) 459 (3672 km); 3. Ormuž (Železničar, Zagreb) 458 (366.4 km); 4. Erdely (Subotica) 449 (359.2 km). Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo se v nedeljo dne 26. t. m. nadaljuje. Igrale se bodo tekme: v Zagrebu: Hašk:Primor je; v Splitu: Hajduk:Gradjanski; v Beogradu: Soko:BSK; v Sarajevu: Sašk Jugoslavija; v Šabcu: Mačva:PSK; v Subotici: Bačka:Gradjanski; v Osijeku: SJavija:Sand In v Vel. Bečkereku: ObiUčJ Vojvodina. Male športne vesti. Ladoumeque je postavil v Parizu nov svetovni rekord na 2000 m v času 5:212. Prejšnji rekord je bil 5:23.4. Na velikem lahkoatletskem mitingu v Stockholmu je Ladaumeque postavil nov svetovni rekord in sicer na -000 yard<>v v času 4:52. Stari rekord (iz leta 1903) je imel Anglež Shrubb (5:72). Pri ameriških lahkoatletskih prvenstvo nih tekmah je zmagal v metu krogle Brix s 15.45 m. Madžarski Ujpest doživlja v Južni Ameriki poraz za porazom; tako je izgubil v Montevideu 3:1. Tudi drugi madžar ski klub Ferencvaroš je bil v Sao Paolu od brazilske reprezentance poražen 6:1. V nedeljo se je v Budimpešti vršila medmestna lahkoatletska tekma Budimpešta :Berlin. Zmagal je Berlin 59:31'. V medconskem finalu za Davisov pokal med Anglijo in Ameriko je zmagala Anglija 3:2. Anglija bo po tej zmagi nastopila v finalu za Davisov pokal s Francijo. Medmestna nogometna tekma Dunaj-Zagreb se bo vršila dne 13. avgusta v Zagrebu. Francozinja Godard je plavala 400 m prosto 5:49.6. Masson je dosegla na 200 m prsno čas 3:29.4. K tema novima francoskima rekordoma moramo prišteti še Tarisovo svetovno znamko na 300 v 3:27.6. Glavni uredniki ne smejo biti poslanci. V Egi;;In ;e izšel nov tiskovni zakon, čegar namen je, da cmeji število v Egiptu izhajaiočih dnevnikov. Dslekosnžrfe-a pomena je vrh tega zlasti prepoved, da noben po^anec ^ more in ne sme biti Havni uredn-V knke^a Kot m:n""n starost za g’.: ne urednike je določeno dovršeno 25. leto. Tajni brezžični prenos slik. V francoski akademiji znanosti je imel nedavno general Ferrie obširno predavanje o aparatu, ki ga je iznašel za tajni brezžični prenos slik. Iznajdba bo imela velik pomen za vojaške operacije, ker je aparat tako maihen, da ga lahko vzame nn krov vsako letalo, ki bo z njegovo pmmnč’0 lahko tako nrHmcdo trenutne sliko o noložaju na fronti ali premikanju čet itd. afwr«aaxist •L temcctn V senci jezuita 16S Kralj se je zdrznil. »Ona!« je dejal besno... »Naj se pobere k hudiču! Ali pa... naj vstopil...« Trenutek nato je stopila vojvodinja smehljajočega obraza v kraljev kabinet. Obenem z njo je vstopil tudi Mongomeri, ki ga je bil poklical Franc I. k sebi. Kralj je pomolil kapitanu pergament, na katerega je bil pritisnil pečat. »Mongomeri,« je dejal, »prečitajte ta pergament in glejte, da se zgodi, kakor je v njem zapisano.« Oficir je preletel pisanje s pogledom. »Ali je nujno, sir?« je vprašal nato. »Nujno,« je rekel kralj, nekoliko pomirjen po tem svojem odločnem koraku. »Idite in počakajte, da vas pokličem.« Mongomeri je razumel, poklonil se dn odšel. Vest, da je padla vojvodinja v nemilost, se je razširila bliskoma kakor ogenj v smodnišnici. Ona se je bila ozrla z ostrim pogledom na pergament. Prečltati ga sicer ni mogla, toda kraljev ton in Moragomerljevo presenečenje ji nista pustila dvoma. Stopila je h kralju in položila svojo roko na njegovo: »Franc, ali se zelo srdite na me?« S tem, da je izključila iz svojih besed sleherno etiketo in nastopila ne kot podanica, marveč kot ljuhim-ka, je pokazala Ana tisto svojo spretnost, zaradi katere jo hvali več zgodovinarjev onega časa kot eno izmed najboljših diplomatic. »Madapi.« je rekel kralj hladno, »hoteli ste govoriti z mano. Dovolil sem vam avdijenco. Toda požurite se...« »Požurite se,« je vzkliknila vojvodinja, »zakaj Mongomeri čaka nestrpno — kaj ne da sir? Ali mu je naročeno, da me pahne v kako ječo? Ali me ima odvesti v pregnanstvo? Govorite, vendar, sir! Govorite glasno, kakor govorim jaz, da bodo vsaj vedeli ljudje, da je na francoskem dvoru vdanost izročena kraljevski kaprici na milost in nemilost in da je lahko človek, ki tvega za kralja svoje življenje, že jutri izobčen ali obglavljen... Ah, Franc, ali je to plačilo za moje zvesto >in stanovitno prijateljstvo? ... Kaj mi pa očitate? Morda to, da nisem več lepa? Res, to je velika nesreča; kljub temu pa sem se drznila upati, da bo moja vdanost — ljubezen si ne upam več reči — poplačana nekega dne drugače kakor z nalogo, ki ste jo dali Mon-ninzujjzi iuas on ‘nsHOuaj; a §uq o; ui jnCijauioS uslugo... novo uslugo, sir!« Vojvodinja Etanpska je poznala Franca 1. kakor slab krajcar. Vedela je, da obstoja pravo bistvo njegovega značaja v neozdravljivem egoizmu. In vrgla je svoje poslednje besede kralju kakor vabo, hlineč takoj na to umikanje — kakor je že od nekdaj navada pri ženskah. »Z Bogom, sir,« }e dejala z glasom, kakor da bi se premagovala obupno, da ne zaihti... »Z Bogom Franc! To, kar sem vam hotela povedati, bi zdaj ne imelo več pomena ... Z Bogom!...« Kralj jo je prijel za roko. Beseda »nova usluga«, je bila vzbudila njegovo pozornost; zakaj nikdar poprej se Ana še ni bila pohvalila s tem, da bi mu bila koristila. »Pustite me, sir!« je rekla In si zakrila oči z drugo roko, ki je bila ostala prosta. »Eh, smrt božja, madam, kakšna muha vas je pičila? Kdo vam pravi, da vam kanim zlo?« »Sir... ali si upate vzeti Mongomeriju pergament, ki ste mu ga dali prej, in ml ga pokazati?« Braneča se kralju, se je vojvodinja vendarle pripravljala že zdaj, da mu pade v naročje, kadar bo ugoden trenotek. Ana je bila ženska čudovite lepote; edina Diana Poatješka se je mogla meriti z njo. Niti na njenem obrazu, niti na grlu, niti na krasnih rokah nisi opazil znake starosti ali zrele dobe ženstva. Opojna vonjava je puhtela iz njenih las. Prelepe oči so se ji topile v solzah, ki so jih delale še svetlejše in omamnejše. Sicer pa toliko umetnosti niti ni bilo treba za Franca, ki se je tresel kakor kužek, če je le zagledal konec ženskega krila na ovinku hodnika v svoji palači. »No, no,« je zajecljal, »ne bodi huda...« To je bil začetek poraza! »Tisti pergament, sir!« je mrmrala vojvodinja z zamirajočim glasom. »Mongomeri«, je zaklical kralj. Gardni kapitan, ki je čakal za vrati, je stopil v kabinet. Že po zunanjosti kralja in vojvodinje je ugenil, kaj se je zgodilo. »Kje imate ukaz, ki sem vam ga izročil?« »Evo ga, sir.« »Uničite ga, ker ga prekličem.« Vojvodinja je iztegnila roko, da se polasti pergamenta, toda že ga je bil vrgel Mongomeri v peč; kakor da ni opazil geste vojvodinje Etanpske. »Idite, Mongomeri,« je rekel kralj nato ter pogledal svojega favorita s tako milostnim usmevom, da bi bili prebledeli od zavisti vsi dvorjani, če bi ga bili videli. »Gospod De Mongomeri je res duhovit mož,« je dejala vojvodinja. »Vdan vojak je,« je menil kralj. »Gledati hočem, da ga spravim više... V pergamentu pa ni bilo itak nič zanimivega za vas. Le ker ste se vznemirjali zaradi njega, me veseli, da ni več sledu o njem... Ali niste rekli prej...« »Da sem vam storila uslugo? Da, sir, uslugo, kakršne je zmožna samo moja vdanost...« »O vaši ljubezni, draga Ana, nisem dvomil še nikoli ...« »Ah, Franc, koliko časa že nisem slišala take besede iz vaših ust. Kar prerajam se! Oh, koliko dni in noči sem prejokala...« »Vaše oči so lepe kljub temu im solze niso zmanjšale njihovega bleska,« je rekel kralj z večjo galantnostjo nego prepričanjem. »Tak, kaj je bilo tisto?« »Sir, ona ženska, ona revica, ki je streljala nanjo ena izmed vaših straž ...« Kralj je namršil obrvi. Te besede so ga spomnile danega povelja in s tem tudi dveh drugih stvari; njegovega sovraštva do Feronke in njegovega strahu pred Manfredom. Stresel je glavo, kakor da hoče prepoditi to skrb. »No,« je vprašal, »pa kaj je s tisto žesnko?« »V grad, so jo prenesli, sir...« »V grad!« je vzkliknil kralj presenečen. V stanovanje vojvodinje Fontenbloške. In baš to sem vam hotela povedati, mlada vojvodinja je hotela... zahtevala je, naj preneso to beračico k njej. Zdi se ,mi, sir, da se poznata... da, prepričana sem, da bi bilo dobro, ako greste pogledat to žensko ...« »Takoj pojdem!« je vzkliknil Franc I. v veliki razburjenosti. »Idite torej, sir, in spominjajte se vsaj, da me je gnala vdanost do vas tako daleč, da sem ravnala zoper glas svojega lastnega srca!« Franca I. se je polastila trenotna ganjenost, kar je bila pri njem redka prikazen. Prijel je vojvodinjo za obe roki im zamrmral: »Pravzaprav res ne ljubim nobene druge kakoi vas!« Nato je stekel naglo v Žiletino stanovanje. Vojvodinja Etanpska je bila izvršila mojstrsko dele ženske, prebrisanosti in smelosti. Ne le, da ni bila zinila niti ene ljubosumne besedice zoper Žileto — in te ljubosumnosti se je kralj bal — marveč napravila se je zaščitnico kraljeve ljubezni do Žilete. Odslej ni moglo ostati v kraljevem srcu nobenega prostora več za sum im nezaupanje! Im ona Ana, je bila odslej zakonita metresa, pd* zanesljiva ljubimka, ki zapira oči nad kratko kapric ker ve, da je dovolj močna in more to storiti! Margentino so bili prenesli v malo sobico, ki si je bila izbrala Žileta za bivališče. Grajski ranocelnik je bil razgalil Margentinine prsi in ji ogledal rano, ki se je nahajala tik nad desno grudjo. Častne dame so se bile umeknile z vsemi znaki 0“ žaljene sramežljivosti. Žileta pa je ostala. Hotela je sama pomagati ranocelniku. »Kaprica visoke dame!« je zagodrnjal mož. Nato si je ogleda! rano. »Mislim, da bo bolnica čez dobrih par dmi spet n® nogah,« je izjavil nazadnje. In, nadaljujoč svojo preiskavo, je rekel Žileti: »Dvignite ji nekobko glavo... ostanite tako.« Žileta je položila pokorno obedve roki pod Maf* gentinino glavo in jo držala kvišku, dočim je ranocelnik izmival in obvezaval rano. Med tem je Margentina odprla oči. Njem prvi pogled — mešanica dvoma, neskončnega začudenja in radosti — se je uprl v Žileto. »Uboga žena,« je dejala deklica, kako se počutite?* »Dobro, prav dobro...« je rekla Margentina, »Nikoli mi še ni bilo tako dobro...« In venomer je požirala Žileto z očmi. »Tako, zdaj sem gotov!« je rekel ranocelnik. AkO bo mirna in se nihče ne dotakne obveze, jamčim 1* točno ozdravljenje.« Odšel je. Zdaj je pogledala Žileta okrog sebe in zapazila, d* ni v sobi nikogar več. Zaprla je vrata in sedla smehljaje k Margentini. »Kje sem tu?« je vprašala Margentina. »V Fomtenbloškem gradu,« je odgovorila Žileta * milim prijaznim glasom. Drget je izpreletel Margentino. »V gradu,« je zamrmrala. »Ah, da... to je grad francoskega kralja, kaj ne, da? »Da, gospa.« Tako sta se razgovarjali tiho in mirno, brez vidnega razburjenja, dasl je čutila sleherna izmed njiju*' glasu svoje sobesedniec zamolkel globok nemir Margentina je premagovala čustva, ki so izbruhavala v njej s tem neodoliivejšo silo, čim se je zdaj popolno in jasno zavedala teh Čuvstev in njih moči. Zdelo se je, kakor da je stražnikov strel zajel njeno blaznost m jo uničil. Z osuplostjo, sorodno grozi, je opažala, da razmišlja povsem pametno: zaznavala je jasnost, red in logiko v svojih mislih; zavedala se je, da postaja spet ravnateljica svojega spomina. Kakor v naglem snu se je obnovilo pred njenim duševnim očesom njeno potovanje iz Pariza v FontenbloJ spet se je videla, kako čaka prihoda svojega ljubimca —- kralja! — in ponovila si je besede vojvodinje Etanpske: »To je tvoja hči! Tvoja Žileta!« : . . AH ie veste, da pere »Triumf« Pave! Nedog ovratnike tako lepo, da lzgledaio kot novi? Interesente brez razlike starosti v tu-in inozemstvu (karenčna doba 1 leto) sprejema Vzajemna pomoč, Koroška 41 I. 2103 Lepo solnčno stanovanje, sobo, kuhinjo in shrambo oddam. Mag-dalenska 34. 2105 Komfortno, krasno stanovanje obstoječe iz 4 sob, 1 prostorna predsoba, 1 kopalnica, 1 soba za služkinjo in pritiklinami oddam s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Večerni-ka« pod šifro A. P.___________________2104 Opremljeno sobo s Štedilnikom išče samska vpokojenlca. Ponudbe pod »Čisto« na upravo »Večernika«. 2100 Krasno otroško posteljo prodam. Vprašati Maribor, Koroška c. 50 I-_________________________________ 2101 Iščem sobo za takoj, zračno, s posebnim vhodom blizu kolodvora za prenočišče. Ponudbe na upravo pod »Takoj«. 2102 SOKLIČ dr,03 uatopnSd m sprejmeta Sprejmem mlado šiviljo, veščo v šivanju moškega in ženskega perila, plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši, mesto stalno. Vprašati R. Valentič, Zagreb, Vlaška ul. 15. 2106 Kopalne čevlje od Din 20.— naprej, Eksportna biša »Luna«. Marlhor, Aleksandrova cesta. Profesor poučuje srednješolce za popravne Izpite iz francoščine, latinščine, slovenščine in nemščine. Marijina ulica 25, pritličje. 1932 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va R 1566 Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke,Ustnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri In najnižji ceni. Ivan Kravos. Aleksandrova 13. Maribor. 1856 Vinotoč Jerič v Počehovi odprt. Dohod je zelo prijeten tudi skozi grajski gozd 1926 Kopalne obleke od Din 45.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«. X TRGOVINA „B0NB0N” STOLNA ULICA ŠTEV. 1 SE JE PRE/ELILA V VETRINJSKO ULICO 12 V HIŠO <3ua»i'tLNE ZiLZSR (PRI KRONI) Izdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani) predstavnik Izdajatelja io urednik; FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska r!f*«rr.< A i. oieUstavutk &1a.*a,v bhitLA v Mariboru.