ZELEZAR
Leto XII. — Št. 10
25. oktober 1972
UVELJAVITI USTAVNA DOPOLNILA
PREDLOG SKLEPOV DELOVNE KONFERENCE OO ZK ŽELEZARNE ŠTORE, DNE 6. 7. 1972
Osnova za formiranje sklepov konference so nekatera stališča, ki so jih zavzeli politični aktiv tovarne in koordinacijski odbor ZPSž ter stališča, ki so bila podana v uvodni razpravi k drugi in tretji točki dnevnega reda konference in so definirana v naslednjem:
S sprejetjem ustavnih amand-manov se na novo definira položaj delovnega človeka v združenem delu in naši samoupravni družbi. Uzakonjeno je, kot obvezna oblika odnosov neposredno samoupravljanje — to je odločanje o vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo delavca v neki določeni sredini, odločanje o medsebojnih odnosih, odločanje o dohodku in njegovi delitvi. Takšna ugotovitev pa nujno zahteva spremembo v organiziranju upravljanja in posega v organizacijske oblike, v katerih se ljudje združujejo. Podjetje skoraj v celoti izgubi svojo dosedanjo funkcijo, preneha namreč biti osnovna oblika združenega dela, pač pa le združuje temeljne organizacije združenega dela (TOZD).
TOZD je delovna celota, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji, torej mora predstavljati določen delovni proces tako tehnološko, kot gospodarnostno in je nosilec proizvodnje in dohodka, ki se ustvari. Dohodek, ki ga taka enota ustvari, pripada le njej.
TOZD je torej več, kot je bila doslej ekonomska enota. Bistvena nova značilnost je, da je nosilec dolžnosti in pravic iz samoupravljanja. Pri tem gre načeloma za obvezno neposredno upravljanje. Posredno bi bilo le izjemno nikakor pa ne z dohodkom.
Dohodek ustvarjen v TOZD pa ni nujno, da je tam tudi uporabljen. TOZD je obvezna skrbeti za lastno razširjeno reprodukcijo, obenem pa je obvezna združevati sredstva s ciljem pokrivanja skupnih obveznosti in potreb tudi drugih TOZD. Vendar ima to združevanje drugačno obliko kot doslej.
Sredstva se združujejo s samoupravnimi sporazumi med temeljnimi organizacijami združenega dela na eni strani ter TOZD in delovno organizacijo na drugi strani v obliki kreditnih odnosov znotraj podjetja, kjer se lahko postavi cena temu kapitalu v obliki obresti. Vedno pa mora biti znan nosilec stroškov in dohodkov.
Enotnost in interes delovne organizacije sta s temi amandmani
zagotovljena na novih kvalitetnih osnovah. Predvsem ustavni amandman precizira, da se nobena TOZD ne more odcepiti, če bi s tem prizadela interes druge TOZD. Namesto interesa podjetja se pojavi skupen interes temeljnih organizacij združenega dela v okviru delovne organizacije. Skupen interes pa se oblikuje s samoupravnim sporazumevanjem med TOZD. Skupni cilji TOZD to je delitev dela, razvojni programi, preusmeritveni načrti itd., dajejo posebno mesto tudi v hierarhičnih aktih znotraj podjetja. Samoupravni sporazum je z ustavo uzakonjen in ga ni mogoče razveljaviti, če bi bili s takim dejanjem prizadeti interesi in pravice delavcev druge TOZD, ki je v okviru podjetja.
Konferenca se je opredelila za formiranje več TOZD v okviru tovarne. O ustanovitvi TOZD odloča prizadeta delovna skupnost na zboru delovnih ljudi, če izpolnjujejo v ustavi zapisane pogoje in ne organi upravljanja.
Da bi realizirali zgoraj sprejeta stališča je konferenca sprejela naslednje sklepe:
1.	Formirana je skupna komisija družbenopolitičnih organizacij, ki naj spremlja in zavzema stališča do konkretnih rešitev in sodeluje s strokovno komisijo realizacij ustavnih amandmanov.
2.	Konferenca predlaga upravi podjetja da predloži Centralne-
mu delavskemu svetu v potrditev sestav strokovne komisije, ki bo dolžna opravljati strokovno delo pri realizaciji ustavnih amandmanov.
3.	Sekretariat OO je zadolžen, da se bolj angažira na pojasnjevanju ciljev in novih oblik samoupravljanja uzakonjenih z ustavnimi dopolnili, vsemu delovnemu kolektivu.
4.	V cilju ustavnih dopolnil je treba dokončno organizacijsko urediti in utrditi predloženo organizacijsko shemo podjetja. Ker je to ena od temeljnih osnov za nadaljnje delo je treba nalogo opraviti v letošnjem letu.
5.	Z družbenim načrtom za leto 1973 naj se izpostavijo temeljni ekonomski odnosi med bodočimi TOZD na osnovi zgoraj citiranih stališč. Leto 1973 naj bi bilo preizkus funkcioniranja teh odnosov.
6.	V letu 1973 je treba izdelati nove normativne akte, ki bodo prilagojeni novi samoupravni strukturi podjetja.
7.	Do konca leta 1973 je potrebno na osnovi nove samoupravne organiziranosti in novih samoupravnih aktov izvesti volitve v organe upravljanja.
Z ozirom na vse težjo situacijo gospodarjenja in vse večje težave, ki so posledica nestabilnega trga in nelikvidnosti je konferenca sprejela še naslednje sklepe:
1.	Rebalans plana je pripraviti do konca meseca julija tega leta, nakar ga je po organih samoupravljanja dokončno sprejeti.
2.	Temeljito je preučiti uspehe in neuspehe, predvsem za štednje, ter zadolžiti službe, sklope, obrate in posameznike za izpolnitev obvez, ki nam jih zadaja družbeni načrt.
3.	Doseči je skladno rast osebnih dohodkov in produktivnosti dela.
4.	Povečati je tehnološko disciplino, kajti na tem področju se odražajo največji rezultati poslovanja.
5.	Znižati je stroške poslovanja, z ustreznimi ukrepi preprečevati vso prekomerno porabo surovin in ostalega reprodukcijskega materijala, z vestnim ravnanjem osnovnih sredstev pa lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške vzdrževanja.
6.	Z ustreznimi organizacijskimi in tehnološkimi ukrepi je stremeti za povečanjem produktivnosti dela.
7.	Izdelati je likvidnostni načrt, ga v celoti izpolniti tako, da podjetje s 1. 1. 1973. leta normalno posluje in, da bo zagotovljeno izplačevanje osebnih dohodkov predvidenih z družbenim načrtom za 1973. leto.
Sekretariat OO ZK železarne Štore
SOLIDARNOSTNA AKCIJA
V teku je široka akcija za izenačevanje našega zavarovanca — kmeta iz zdravstvenega varstva z zavarovanci delavci.
Poudariti moramo, da gre tokrat za izenačevanje pravic iz zdravstvenega varstva, ne pa tudi ostalih pravic, ki jih imajo delavci v zdravstvenem zavarovanju. To se pravi, da zaenkrat kmetje ne bi imeli denarnih pravic iz zavarovanja, ampak le enako zdravstveno varstvo. Tako bi našim kmetom po dvanajstih letih, odkar je bilo uvedeno njih zdravstveno zavarovanje, pripomogli k olajšanju zdravstvenih in socialnih težav, kar pomeni izboljšanje njih ekonomskega položaja. S tem bi družba tudi kmetom vrnila del minulega dela iz medvojnih in povojnih let, saj je prav kmet bil tisti, ki je v prvih povojnih letih nosil največje breme za zgraditev ekonomske baze v novem
družbenem sistemu. S tem bi tudi sanirali dosedanje slabo zdravstveno stanje kmečkega prebivalstva, saj so zdravi delavci in kmetje investicija za gospodarstvo in celotno družbo. S takšnim sistemom financiranja izenačenih pravic izgrajujemo in dopolnjujemo dosedanji sistem sofinanciranja družbeno-političnih skupnosti za socialno ogrožene kmete, ki svojega prispevka ne morejo v celoti plačati, ker ni rešen status kmeta v kmečkem zavarovanju. S takšnim sistemom bi obdržali mlade ljudi na kmetijskih gospodarstvih in pripomogli k dvigu kmetijske proizvodnje. Kmet bi z ustrezno davčno in kmetijsko po> litiko ob enakih pogojih gospo darjenja v prihodnje postal ekonomski močnejši in sam sposoben plačevati višje prispevke za svoje zdravstveno in starostno zavarovanje, s tem pa se bodo tudi
ustrezno znižali dosedanji prr-spevki za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so sedaj s tem predlogom predvideni za pokrivanje izenačenih pravic.
Podatki kažejo, da znašajo izdatki za zdravstveno varstvo na osebo v kmečkem zavarovanju, upoštevajoč samo udeležbo sklada, le 48,5 % nasproti delavskemu zavarovanju. Pomeni, da se kmečki zavarovanci zdravijo samo za težje in res nujne primere, kjer je zdravljenje tudi daljše.
V Sloveniji bo potrebno preiti na združitev delavskega in kmečkega zavarovanja in izenačitev pravic delavcev in kmetov. Posebno pa še prihaja potreba združitve do izraza v celjski skupnosti zdravstvenega zavarovanja z ozirom na strukturo in socialni položaj naših kmetov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
a)	DELAVSKI SVET
Na 16. zasedanju delavskega sveta, tovarne dne 22. septembra 1972 so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi:
1.	K sklepu o izplačilu posebnih nagrad sodelavcem pri investicijski izgradnji, sprejetem na prejšnjem zasedanju, je določil rok za pripravo spiskov upravičencev teh nagrad 15. oktober 1972 s tem, da se izplačilo izvrši v mesecu novembru 1972.
2.	Sklenil je, da je pripraviti pravilnik o načinu prodaje železa in maloprodaje odpadnega materiala s cenikom članom kolektiva. Pravilnik je v kolektivu objaviti do 15. oktobra 1972.
3.	Potrdil je rebalans gospodarskega načrta za leto 1972 z naslednjimi dodatnimi sklepi:
—	poleg direktne proizvodnje sp vse strokovne službe zadolžene za realizacijo tega plana, zato morajo svoje naloge v celoti opravljati in ne samo delno, je pa neobhodno potrebno zagotoviti kvalitetno ustrezni reprodukcijski material, orodja, pripomočke, rezervne dele, itd., ki so potrebni za normalno proizvodnjo,
—	objektivizirati in določiti je vse nenormalnosti kakor tudi probleme, ki spremljajo redno proizvodnjo v sklopih in podjetju,
—	pri sestavi letnega plana za prihodnje leto je bolj neposredno vključiti sklope in obrate oziroma samoupravne strukture tako, da bi na podlagi podatkov, ki jih sicer posredujejo strokovne službe, bilo možno plan objektivno postaviti in doseči povprečne osebne dohodke 2.000 din na mesec na zaposlenega pri določeni stopnji akumulacije.
Proizvajalci morajo imeti večji vpliv na sestavo letnega plana tako, da v bodoče ne bi prihajalo do stalnih nesoglasij med se-stavljalci in izvajalci plana.
4.	Sklenil je, da sprejme pravilnik o stimulativnih dodatkih s tem, da se točka 5/5 spremeni v tem smislu, da se navede, da se bo pravilnik pričel uporabljati, ko bodo za to dani pogoji, in še
—	da se postavijo normativi na minimalne zaloge. Ker se bo s tem spremenila sedanja tabela, jo naj spremenjeno obravnava ekonomsko-poslovni odbor,
—	da ekonomsko-poslovni odbor določi termin, od kdaj bo pričel delovati pravilnik, kar bo od-
visno od termina pripravljenih osnov za ta pravilnik.
5.	Predlog za delno izplačevanje osebnih dohodkov v gotovini na roke, delno pa na hranilno knjižico, se da v razpravo delovnim skupinam. Predvsem je v razpravi pojasniti, da se bodo hranilni posli lahko opravljali kar v tovarni.
Rok za izvedbo je en mesec.
6.	Sklenil je, da se po poplavah prizadetemu Pomurju da enkratna finančna pomoč v obliki 20 ton betonskega železa, kar finančno izraženo predstavlja
80.000	din oziroma 2 % vrednost enomesečnih osebnih dohodkov delovnega kolektiva.
b)	EKONOMSKO-POSLOVNI
ODBOR
Na 35. seji EKONOMSKO-PO-SLOVNEGA ODBORA dne 4. oktobra 1972 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji je potrdil zapisnik prejšnje seje z ugotovitvijo, da bodo po izjavi tehničnega direktorja mesečni sestanki po vprašanju reklamacij in izmečkov. Sestanke bo vodil glavni metalurg, ki bo pripravil ustrezno mesečno poročilo za Ekonomsko-poslovni odbor. Odločitve se bodo objavljale v internem časopisu.
2.	Sklenil je, da se do prihodnje seje Odbor Obvesti, kdo bo s strani uprave podjetja zadolžen in odgovoren za kvalitetno in pravočasno pripravo odgovorov na sklepe, slično kot imajo to urejeno v Jesenicah,
3.	Do 1. marca 1973 se mora dokončati pričeta naloga na ugotavljanju tehničnih kapacitet. Na prihodnji seji je poročati o tej nalogi, kako poteka delo in zakaj še ni bilo nič napravljeno po tej nalogi.
4.	Na znanje je sprejel poročilo o proizvodnji in finančnem rezultatu v mesecu avgustu 1972 in_ ugotovil, da operativni plan ni bil izpolnjen, prav tako ni bila dosežena prodajna vrednost in blagovna proizvodnja, finančni rezultat pa je le malenkostno pozitiven.
Na podlagi poročila in izvajanja tehničnega direktorja je Odbor ugotovil, da so bile tehnične kapacitete dobro izkoriščene, da pa so bile vseskozi težave z reprodukcijskim materialom.
5.	Potrdil je predlog operativnega plana za mesec oktober 1972 z naslednjimi spremembami:
SOLIDARNOSTNA AKCIJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Da bi se pokrili povečani izdatki za zdravstveno varstvo zaradi izenačenih pravic zavarovancev kmetov in delavcev, so za leto 1973 potrebna dodatna sredstva in sicer 12,442,000,00 din. Del teh sredstev naj bi prispevali aktivni zavarovanci v delavskem zavarovanju, to je 10,231.000,00 din, drugi del pa bodo pokrile občinske skupščine iz proračunov. Za realizacijo prispevka od zavarovancev — delavcev je potrebna višja stopnja za zdravstveno zavarova-
nje v letu 1973 in sicer 0,45 % bruto.
O izenačevanju pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci so zavzele pozitivno stališče vse občinske skupščine na področju celjske regije, tako tudi družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti ter predlagajo, da o tem odločajo zavarovanci neposredno na referendumu, ki bo za kmete 19. novembra, za delavce pa 29. novembra 1972.
Premislimo in odločimo!
R. U.
—	kar zadeva plan proizvodnje,
je potrdil prognozo fizičnega obsega proizvodnje, ki je bila pre-diskutiraria in dogovorjena na sestanku pri tehničnem direktorju. .	.
—	z ozirom na situacijo v podjetju se zahteva maksimalno angažiranje celotnega kolektiva za dosego realizacije 36 milj. N-din.
6.	Imenoval je centralno popisno komisijo ter posamezne popisne komisije za izvedbo letne inventure.
7.	Naknadno je odobril službena potovanja v inozemstvo.
8.	Na predlog Komisije za racionalizacije je sklenil, da se tovarišema ing. Gaberščeku Jožetu in Mlakar Danijelu iz naslova racio-nalizatorskega predloga »izboljšava barvanja v čistilnici livarne II« na osnovi prihranka v višini 174.709 din izplača nagrada za prvo leto koriščenja racionalizacije v višini 2.555.25 din, ki si jo predlagatelja delita v razmerju 50 : 50.
9.	Na znanje je sprejel potni poročili Fink Marjana in ing. Ži-bret Milana ter Šramelj Alojza o potovanjih v inozemstvo.
Prenos dela osebnih dohodkov na hranilne knjižice
Delavski svet tovarne je na svojem 16. zasedanju dne 22. septembra 1972 na predlog Ekonomsko-poslovnega odbora sprejel sklep, da priporoča, da se v kolektivu izvede akcija za delno izplačilo osebnih dohodkov po hranilnih knjižicah.
Utemeljitev: vse težji finančni položaj podjetja in splošno pomanjkanje likvidnih sredstev v gospodarstvu zahteva, da tudi v našem podjetju sprejmemo ustrezne ukrepe, katerih cilj je preko poslovne banke zbrati čim več prostih denarnih sredstev, da se zagotovi redno izplačilo osebnih dohodkov in preskrbi potrebni material posebno iz uvoza, potreben za redno delo v proizvodnji.
Iz polletne bilance je razvidno, da je znašal čisti priliv na žiro račun 20,77 % in kompenzacije 71 % od plačane realizacije, samo za osebne dohodke pa je bilo v istem razdobju izplačanih 20,8 % od fakturirane eksterne reàlizacije. Za osebne dohodke potrebujemo mesečno že ca. 770 S-milijonov, zato je najemanje kratkoročnih premostitvenih kreditov nujno, čeprav nam obremenjuje stroške proizvodnje.
Tehnična izvedba prenosa osebnih dohodkov na hranilne
knjižice
Izplačilni dan bi zaenkrat ostal nespremenjen, t.j. 15. v mesecu in zbiranje sredstev v banki od 5. v mesecu dalje.
Zaposleni bi prejeli v gotovini zneske izkazane v tabeli v celih dinarjih, ostanek bi se vnesel v hranilno knjižico. V kuverti bi ob izplačilu akontacije vsak prejel potrdilo, oziroma »obvestilo o knjiženju«, katerega da zavesti v hranilni knjižici ali ga takoj dvigne.
Tabela izplačil akontacij
Neto	Od tega
izplačila izplač. v gotovini ostanek na HK
I.	900	900	_
II.	900—1200	900	nad 900
III.	1200—1400	1100	1100
IV.	1400—1800	1200	1200
v.	1800—2600	1400	1400
VI.	2600 dalje	1600	1600
Izplačilno mesto bo za varčevalce v samem podjetju prilagojeno delovnemu času posameznih izmen, tako da bo lahko vsak varčevalec dvigal med delovnim časom v podjetju.
Hranilne Vloge se obrestujejo s 7,5% in sicer od dneva izplačila oziroma datuma izdaje »obvestila o knjiženju« ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico.
Hranilne knjižice varčevalcev Železarne Štore bodo imele pri banki posebno šifro oziroma oznako, da bo vedno možno spremljati znesek hranilnih vlog, v okviru te vsote bo lahko podjetje koristilo kratkoročne kredite. Banka bo podjetje 14-dnevno obveščala o stanju zbranih sredstev.
Za vloge jamči federacija. Tudi tajnost teh vlog je zajamčena, saj vodi stanje vlog za posameznega varčevalca banka.
Kdor že ima hranilno knjižico, jo lahko zadrži, zaželjeno pa je, da sredstva prenese na novo hranilno knjižico. Na hranilni knjižici mora ostati 5,00 din.
Danes je že skoraj nujno, da se banka in podjetje na ta način povezujejo. Gorenjska banka je s temi akcijami uspela in ima danes že preko 4 milijarde S-din na ta način zbranih sredstev, v kolektivno varčevanje je vključenih 21.000 zaposlenih ter že dela na razširitvi kolektivnega varčevanja. V prihodnjem mesecu se vključi še okrog 6.000 jeseniških železarjev po istem sistemu, kot ga predlagamo mi.
Delavski sveti enot naj za izvedbo predlaganega načina izplačevanja osebnih dohodkov sprejmejo sklep in pokrenejo široko akcijo v kolektivu za delno izplačilo osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic.	TOU
V ZNANJU JE NAPREDEK
SOLSKI KOVINARSKE IN METALURŠKI CENTER ŠTORE
Minili so časi, ko smo si izbrali poklic, se ga izučili in pri tem znanju je potem ostalo. Leta in leta si lahko delal, ne da bi se kaj izpopolnjeval. Pa tudi tisti, ki niso uspešno dokončali osnovne šole, so se po kakšnih par letih zaposlitve v podjetju lahko prerinili naprej, če so si le malo pri zadevali, priučiti se nekaterim fazam dela v kakšnem obratu. Danes pa ni več tako, to lahko opazi vsak zaposleni, ki se vrti na enem in istem mestu, pa še tam kmalu ne bo mogel slediti novostim v proizvodnji. Danes pa tudi nismo več zadovoljni s kakrš nimkoli delovnim mestom in osebnim dohodkom. Življenjski stroški naraščajo, če si hočeš kolikor toliko urediti in izboljšati življenje, se moraš pobrigati za napredovanje na svojem ali pa drugem delovnem mestu. Danes smo že vsi bolj zahtevni, ko vidi mo, da si iznajdljivi ljudje znajo izboljšati žirljenje. Vsak človek že danes teži po izboljšanju, napredku v življenju. To pa seveda ni enostavno, vedno zahtevnejši so pogoji dela in življenja, slednji so tudi vedno dražji. Ce pa hočemo napredovati se moramo izobraževati. Do boljšega standarda, kot danes že vsi pravimo življenjskim pogojem, se dokoplješ samo, če se boš potrudil in se strokovno izpopolnil. Že od nekdaj drži pravilo: več znaš, več veljaš. Dokopati se je treba torej do znanja, čim več razgledanosti in strokovnega izpopolnjevanja. Vsak še tako preprost človek uvidi danes, da samo tisti lahko napredujejo, ki so se izšolali, ali se na delovnih mestih strokovno izpopolnili. Vsi vemo da je delo v tovarni vedno zahtevnejše, bolj komplicirano. Razgledanost in strokovno izobraže vanje je danes nujnost za vsakega posameznika in za podjetje.
Izobraževanje se kaže kot bistveni pogoj za uresničenje'pravic do dela se pravi kot pogoj, da se posameznik dokoplje do določenega poklica in tako dose že osnovo za uveljavljanje vseh drugih pravic, ki so vezane na delo, še postbno uveljavljanje pravice do upravljanja. Upravljanje je danes pravica vsakega zaposlenega, seveda se pa mora tudi tu izobraziti, ker upravljanje ni enostavna zadeva. Znebiti se
moramo mrtvila in malomarno sti, ne moremo se zadovoljiti samo z navadnim, enostavnim opravljanjem najpreprostejših del, obenem pa samo kritizirati tiste, ki so višji od mene, ki so na boljšem. Vprašajmo se, zakaj so na boljšem? Ker več znajo, zato tudi več zaslužijo. Toda na nekaj pa pri tem pozabljamo. Če več znaš in se dokoplješ do boljše plačanega dela, imaš pa tudi več odgovornosti, več skrbi, ki te spremljajo še doma, poleg domačih skrbi. Bolj ko napreduješ, bolj si vezan na delovno mesto, na sodelavce, na podjetje. Danes pa podjetje potrebuje razgledane in strokovno čim bolj usposobljene delavce. Vsi vemo, da se proizvodni proces razvija na višjo stopnjo, tehnologija proizvodnje se menja, se izpopolnjuje, vedno manj bo potrebnih fizičnih delavcev, vedno več pa izučenih in strokovno usposobljenih za razne nove načine dela v proizvodnji. Zato mora vsak član naše delovne skupnosti težiti in si prizadevati, da se strokovno izpopolni, da postane strokovno in splošno bolj razgledan. Preprosto povedano, danes moramo vsi s časom in z razvojem naprej.
Potrebe po gibanju na delovnem mestu, se pravi po prestavljanju z enega delovnega mesta na drugo, z manj strokovnega na bolj strokovno delovno mesto, seveda pa tudi svoboda izbire zaposlitve v najširšem smislu so povezane z izobraževanjem in usposabljanjem, usposobljenostjo. Vemo, da se delitev opravlja v naši družbi vse bolj po rezultatih dela, ti rezultati so pa odvisni od strokovnosti, strokovne usposobljenosti delavcev. Tudi samoupravljanje in opravljanje raznih družbeno-političnih pravic in dolžnosti občanov je pogojeno s stopnjo izobrazbe posameznikov.
Še bi lahko naštevali različne vidilke potreb po izobraževanju, toda vsakemu je vsak dan bolj jasno: če hočemo napredovati, se moramo učiti, razgledani in strokovno izpopolnjeni bomo imeli šele pogoje za napredovanje. Izkoristimo torej vsako priložnost, da se strokovno izpopolnimo in da postanemo nasploh bolj razgledani!
Šolski center v Štorah je v šolskem letu 1972/73 razširil svojo dejavnost. Redna dejavnost šole
—	izobraževanje mladinskih oddelkov za kovinarske poklice je bila razširjena še na sledeče dejavnosti:
—	izobraževanje metalurških po-poklicev,
—	permanentno izobraževanje odraslih.
S tem je šolski center prevzel del nalog izobraževalnega centra Železarne Štore.
Program razširjene deajvnosti, ki je bil sestavljen na osnovi potreb Železarne Štore, obsega:
—	1 mladinski oddelek — stroj-
nih kaluparjev in jedrarjev,
—	2 oddelka odraslih — strojni
kaluparji, jedrarji in topilci
—	1 oddelek žerjavovodij
—	1 seminar za inštruktorje za
praktični pouk na delovnih mestih v obratih Železarne Štore
—	1 seminar za vodilni kader Že-
lezarne Štore
—	1 seminar za tehnični kader
Železarne Štore
—	1 seminar za skupinovodje in
delovodje
—	več tečajev za priučevanje nà raznih delovnih mestih v jeklarni (delovodje, talilci, talil-niški pomočniki, avtogeni rezalci, vodje ognjestalnih zidarjev, livarji za konti-liv, operaterji ravnalnih naprav in Škarij, nadzorniki hladilnega sistema)
(1 oddelek delovodske šole metalurške smeri — zaenkrat še ni dokončno dogovorjeno!)
Osnova za izdelavo programa so bile potrebe Železarne Štore, ki pa izhajajo iz razvoja znanosti, tehnike, ekonomike in družbenih odnosov. Današnji tempo razvoja zahteva od proizvajalcev vsestransko uporabo znanosti v proizvodnji. Zato se izobraževanje ne omejuje več le na določeno starostno obdobje — šolsko mladino, temveč postaja proces, v katerega morajo biti vključeni vsi delavci kolektiva Železarne Štore, ne glede na starost, delo, ki ga opravljajo, oziroma ne glede na funkcijo ali položaj.
Ta posebnost izobraževanja je očitna predvsem v tem, da moramo z vso odgovornostjo reševati dvoje nalog. Na eni strani moramo z izobraževanjem odraslih popravljati posledice gospodarske in kulturne zaostalosti iz preteklosti ter sorazmeroma še slabo oziroma neenakomerno razvitega šolstva — po drugi strani pa se že z vso ostrino javljajo novi problemi, ki jih s seboj prinašajo hitre spremembe vedno novih tehnologij v proizvodnji. S posebno resnostjo se ti problemi odkrivajo v času, ko si prizadevamo do sledno uresničevati tiste naloge, ki jih je sprožila naša gospodarska situacija. Živimo v času, ko je naš obstoj odvisen od tega, ali bomo izbrali pravilno strukturo proizvodnje, uvedli moderno tehnologijo in sodobnejšo organizacijo dela — skrajšali čas uvajanja v novih obratih in posvečali večjo vlogo znanosti v proizvodnji, kar pa zahteva obenem mnogo višjo raven strokovne in splošne
izobrazbe vseh članov kolektiva. Višjo izobrazbeno raven pa terjajo pri nas še posebej samoupravni odnosi ter vedno odgovornejša vloga delovnih ljudi pri razreševanju ekonomskih in družbenih problemov.
Pri pregledu izobrazbene strukture zaposlenih v Železarni Štore smo ugotovili, kako velike so še rezerve za nujno potrebno dopolnilno izobraževanje. Mnogokrat tudi slišimo mnenja, da gre pri neustreznih kadrih predvsem za starejše ljudi in da se bo kadrovska struktura v našem gospodarstvu spremenila po naravni poti, t. j. z izmenjavo generacij. Spet drugi zagovarjajo tezo, da je možno pomanjkljivo izobrazbo nadoknaditi s prakso. Ne eno, ne drugo ni točno. Prevelike bi pa bile želje, če bi pričakovali, da bomo že kmalu iz rednih šol dobili dovolj kadrov za vsa delovna mesta, ki so trenutno zasedena z delavci, ki nimajo ustrezne izobrazbe. To še toliko manj, če gledamo na razvoj gospodarstva napredno, t. j. če računamo tudi na premike, ki bodo nujni ob večji specializaciji proizvodnje in hitrejšem uvajanju znanstveno organiziranega dela.
—	Naš interes mora biti v tem, da dopolnilno izobrazimo in usposobimo osebje, ki je na delovnih mestih in ima določeno prakso, ne pa da bi to osebje morali zamenjati.
—	Mnenje, da je praksa naj-
boljši način izobraževanja, drži le delno. Vrednost prakse je vedno odvisna od poprejšnje izobrazbe in dopolnilne izobrazbe. Preskok iz ene v drugo stopnjo izo-obrazbe je možen in tudi pogost. Zelo redki oziroma izjemni so primeri, ko bi nekdo lahko z izkušnjami iz prakse preskočil dve ali celo tri stopnje izobrazbe (da bi na primer KV delavec pridobil s prakso enakovredno znanje, kot ga ima inženir in podobno). Zato je nujno, da se proizvajalci, ki hočejo in želijo v svojem poklicu napredovati, tudi izobražujejo in da svojo delovno prakso stalno izpopolnjujejo s strokovno teoretičnimi in splošnimi znanji, oziroma s sistematičnim osvajanjem teoretičnih znanj. To pa seveda terja izgradnjo takega izobraževalnega sistema, ki bo omogočal sočasno delo in izobraževanje.	Vlado Gorjup
SPREMEMRA V VRHU UJŽ
Dolgoletni generalni sekretar Združenja jugoslovanskih železarn Djordje Andrejevič je na
lastno željo prešel na novo dolžnost in sicer za pomočnika generalnega direktorja združenega podjetja »Jugometal - kombinat« v Beogradu, v katerega sestavu je tudi Železarna Smederevo. Na sedanjem položaju je bil od leta 1951.
Za novega generalnega sekretarja je bil izvoljen dipl. ek. Djordje Mesečković, ki je bil do sedaj 16 let glavni direktor Valjaonice lima Zemun.
Ulitki '
Metalurška poklicna šola
Šolski kovinarski in metalurški center Štore ima v svojem sestavu od 1. 9. 1972 metalurško poklicno šolo. V šolskem letu 1972/73 je planiranih 5 oddelkov
I.	letnika in sicer:
1 mladinski oddelek za potrebe Železarne Štore
1	mladinski oddelek za potrebe Ferralita iz Žalca
2	oddelka odraslih za potrebe Železarne Štore
1 oddelek odraslih za potrebe Ferralita iz Žalca To je nov tip strokovnih šol — šol za nekatere poklice (specializirani poklici). Ti poklici so manj obsežni in zahtevni, kot poklici, za katere je potrebna 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja manj kot dve leti. Težišče poklic ne priprave je na praktičnem delu, vendar je ves pouk spremljan tudi s strokovnimi in splošno izobraževalnimi predmeti kot so: slovenski jezik, nastanek in razvoj nove Jugoslavije, ekonomika podjetij, telesna vzgoja (samo za mladinske oddelke), strokovno računstvo, tehnično risanje s strojnimi elementi, tehnologija gradiv, poklicna tehnologija in varnost pri delu.
Za vpis v te šole zadošča uspešno končanih 6 razredov osnovne šole. Po uspešno zaključeni_ šoli dobijo učenci prvič javno priznano spričevalo. Doslej tak način
oziroma sistem šolanja ni bil uzakonjen in kjer se je to opravljalo, so kandidati dobili le interno priznano spričevalo, včasih pa samo potrdilo, ki je seveda veljalo samo v delovni organizaciji, ki jé izobraževanje organizirala.
Značilnost teh poklicev je, da so opravila, ki jih obsegajo, tehnološko in organizacijsko do podrobnosti vnaprej pripravljena; tehnološki ali delovni postopek se v delovnem dnevu velikokrat ponavlja; tudi opravila, ki obsegajo delo na strojih, potekajo po razmeroma stalnem postopku, ki se ponavlja v določenem ritmu (strojni kalupar, topilec, valjavec ...).
Ti poklici niso naključen pojav ali ostanek v preteklosti nujnega zaposlovanja nekvalificiranih delavcev in njihovega prilagajanja delu. Tako delitev dela narekuje sedania organizacija proizvodnje. Za določeno stopnjo proizvodnje je to zakonit pojav. Nepravilno bi bilo, če bi za vsa taka delovna mesta, izobraževali ljudi po načinu univerzalnih poklicev. Ne gre torej za delovna mesta, za katera bi zadoščali nekvalificirani ali polkvalificirani delavci, ampak za poklice, ki zahtevajo ožjo kvalifikacijo: na širši splošni izobrazbi krajšo, toda pospešeno strokovno in praktično usposabljanje.
^ed industrijskimi poklici, ki jih navaja nomenklatura, je 11
metalurških poklicev (talilec pri plavžu, pri SM peči in pri elek-tropeči, hladno valjavec, valjavec profilov, valjavec pločevine, strojni kovač, jedrar, strojni kalupar in drugi).
Šole za navedene poklice spadajo v skupino strokovnih šol, ki dajo poklicno kvalifikacijo oziroma usposabljajo kvalificirane delavce.
Izobraževanje, ki mu je dal pravico javnosti zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju
Požar uniči stanovanje, neprevidnost pri pranju perila z bencinom povzročila nesrečo, elektrika, igra otrok z ognjem, plinski štedilnik in podobni naslovi v dnevnem časopisju nas obveščajo o vzrokih požarov in drugih nesrečah. V letu 1971 je bilo do sedaj v Sloveniji največje število požarov in požarne škode, saj presega število požarov številko 1.500 z blizu 7 milijardami starih dinarjev škode. Največkrat, to je 354 so gorele kmetijsko gospodarske zgradbe, sledijo s številko 332 stanovanjske zgradbe itd.
Med številnimi vzroki za požar je na prvem mestu neznanje, malomarnost in neprevidnost — kar 590 primerov ali 33,4 %. Na četrtem mestu je igra otrok z ognjem 149 primerov, na petem mestu elektrika 141 primerov itd.
Tudi na območju Krajevne skupnosti Štore je bilo več primerov začetnega požara iz zgoraj omenjenih razlogov. Marsikatera gospodinja se zavestno ali podzavestno izpostavlja nevarnosti pri uporabi vnetljivih tekočin za pranje, lakiranje, vkuhavanje sadja, kurjenja peči itd. Znani so primeri požarov, zaradi nepravilne uporabe električnih gospodinjskih aparatov, preobremenitve električnih inštalacij, nestrokovnega popravila in izvedbe električnih priključkov, pomanjkljivega znanja o uporabi plina in plinskih štedilnikov, nereda v kleteh, na podstrešjih, garažah, igrah otrok z ognjem itd. Znani so primeri v Štorah, ko so si gospodinjstva nabavila plinski štedilnik, pa ga zaradi pomanjklji-
In. Ali ste drage žene res popolnoma seznanjene o nevarnosti plina v domači rabi. Hoteli smo vam marsikaj povedati pa vas ni bilo na res zanimivo predavanje v tednu požarne varnosti.
učnih razmerij, je namenjeno tako mladini kot odraslim. Predvideni tehnološki in gospodarski razvoj pri nas napovedujeta nujnost, da dobi večina mladih po osnovni šoli še tudi poklicno izobrazbo. Predvideni gospodarski razvoj bo terjal tudi to, da bo precejšen del že zaposlenih nekvalificiranih in polkvalifiiciranih delavcev dopolnilo svojo pomanjkljivo poklicno usposobljenost v šoli za metalurške poklice.	Vlado Gorjup
vega znanja ne upajo uporabljati. Da bi občane opozorili na navedene pomanjkljivosti, jim svetovali, kako je treba postopati, da do nesreče ne bi prišlo, je Občinska gasilska zveza Celje, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Štore in gasilsko enoto v Štorah, v okviru »Tedna požarne varnosti« organizirala strokovno predavanje s predvajanjem filma. S tem v zvezi je bilo razdeljenih preko 600 vabil in objavljeno v Radiu — Celje. Žal so vsa prizadevanja gasilske organizacije in ostalih forumov naletela pri občanih Štor na gluha ušesa, kot da še v Štorah ni nikdar bilo nevarnosti in da je tudi ne bo. V dvorani Gasilskega doma so se dne 29. septembra zbrali »ŠTIRJE
V primeru požara kliči telefonsko številko 302, 303 ali 300!
Zapomni si, kje visi gasilni aparat, kako ga boš uporabljal in kaj lahko z njim gasiš!
UPOKOJENCI« in to Franc Seni-čar, Franc Gajšek, Müler Pepca in Dobovišek Marija. Vprašamo se ali so vsi ostali občani štor smatrali omenjeno akcijo za nepotrebno. Popolna brezbrižnost do tega problema ne gre v škodo gasilske organizacije in Krajevne skupnosti, ki je pripravljena svetovati in ukrepati, dokler je še čas, temveč gre v riziko vsakega posameznika. Da je brez osnove trditi »PRI NAS NIMA KAJ GORETI« so dokaz številni primeri požarov in drugih nesreč, zato bi moral pri preprečevanju teh nesreč sodelovati sleherni občan predpogoj pa je, da je o tem tudi strokovno poučen.
Štefan Krumpak
In čisto preprosto vprašanje. Koliko šefov in obratovodij sploh zna uporabljati take aparate?
Teden požarne varnosti je bil, pa se nihče ni zanimal.
RAZPISI
za strokovno izobraževanje v šolskem kovinarskem in metalurškem centru v Štorah v šolskem letu 1972-73
I. RAZPIS v oddelek za metalurške delavce
Vsako leto skrbi Železarna Štore za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje delavcev.
Te dni razpisuje šolski center po naročilu kadrovskega sektorja Železarne Štore izobraževalni program v sezoni 1972-73 v večerni strokovni šoli. Izobraževanje je namenjeno nekvalificiranim delavcem delovnega kolektiva Železarne Štore s ciljem, da si pridobijo kvalifikacijo ali določeno strokovno usposobljenost v poklicih:
jedrar, strojni kalupar, talilec, valjar profilov
Pogoj za vpis je uspešno zaključenih 6 razredov osnovne šole.
V času usposabljanja bodo kandidati razporejeni na določena strokovna področja. Pouk bo pričel v začetku novembra 1972.
Prijave oddajte v kadrovskem sektorju železarne, oddelek za izobraževanje do 31. 10. 1972.
II. RAZPIS v oddelek žerjavovodij
Vsi, ki se želite usposobiti za žerjavovodje v Železarni Štore, se prijavite v oddelek za žerjavovodje.
Tečaj je v popoldanskem času in bo trajal 3 mesece. Pouk je teoretičen in praktičen.
Vpisni pogoji:
—	najmanj 6 razredov osnovne šole (uspešno končanih)
—	zdravstvena sposobnost
Prijave zbira kadrovski sektor — oddelek za izobraževanje do 31. 10. 1972.
Za vse informacije se obračajte na oddelek za izobraževanje Železarne Štore ali pa na Šolski kovinarski in metalurški center Štore.
Kadrovski sektor Oddelek za izobraževanje
Zakaj takšna brezbrižnost
PRAVILNIK 0 ODGOVORNOSTI
PRAVILNIK
O ODGOVORNOSTI DELAVCA
na delu v Železarni Štore — v nadaljnjem ga bomo na kratko imenovali Pravilnik — vsebuje 153 členov in so njegova določila povzeta v skrajšani, pa bistveno pregledni obliki, takšna-le:
V	členih 1 do 17 je prikazan obseg pravilnika: dolžnosti članov, odgovornosti za kršitve delovnih dolžnosti, ukrepi zaradi kršenja, organi, ki ukrepe izrekajo, postopek, ki se uvede ob kršitvah,. pogoje, ko je delavec lahko odstranjen z dela, odnosno iz delovne skupnosti ter delavčeva materialna odgovornost.
Odrejene so: splošne dolžnosti: redno prihajanje na delo, ostajanje na delovnem mestu v odrejenem delovnem času, vestno opravljanje delovnih nalog z uporabo vsega svojega znanja in sposobnosti, aktivno sodelovanje v samoupravnem procesu, spoštovanje in upoštevanje varnostnih ukrepov.
Posebne dolžnosti določa delavcu akt o sistematizaciji delovnih mest za vsako delovno mesto posebej. Dolžnosti do drugega delavca odrejajo odnose: varno delo, da se sodelavca ne ogroža, dostojni odnosi in tovarištvo ter pripravljenost nuditi po potrebi pomoč.
Dolžnosti do delovnih sredstev narekujejo varovanje družbenega premoženja pred poškodbami odnosno odtujitvami.
Dolžnosti do delovne skupnosti nalagajo varovanje ugleda delovne organizacije in interesov (čuvanje podatkov in poslovne tajnosti). Tudi izven organizacije mora delavec svoje obnašanje urediti v skladu z ugledom podjetja. Delovni nalog mora delavec izvršiti, razen če meni, da je nezakonit. Nadrejeni delavec odgovarja za izvršitev prevzetih in naloženih delovnih nalog, kakor za ukrepe, ki so za izvršitev nalog potrebni.
Ukrepi zaradi kršitev delovnih dolžnosti so določeni s tem pravilnikom. Odgovornost obstaja le za tiste kršitve delovnih dolžnosti, ki so kot takšne določene v pravilniku, zakonu ali statutu, odnosno drugem normativnem aktu.
Preden delavec ni zaslišan, se mu ne more izreči noben ukrep, razen če se ne odzove na poziv. Postopek mora biti uveden hitro, brez zavlačevanja.
Preden se izreče ukrep, je treba delavca ustno opozarjati.
V	členih 18 do 36 se določa zlasti:
V	postopku glede kršitve delovne dolžnosti je treba dosledno storiti vse, da se ugotovi materialna resnica, zahtevati dokaze, ne glede na samo priznanje kršitelja, upoštevati je treba načelo enakopravnosti, hitrosti in javnosti postopka.
Organ, ki postopek vodi, mora delavcu, ki je v postopku, vedno dati možnost, da se izjavi o očitanih mu kršitvah. Delavec, ki je v postopku, ima pravico do odvetnika.
Morebitnih stroškov, ki nastanejo v zvezi s postopkom, ni mogoče naložiti delavcu.
V	določenih okoliščinah, če je podan razlog, se člana, ki sodeluje v postopku za ugotavljanje kršitev, lahko izloči, če je v isti zadevi priča, izvedenec, če je podan sum glede nepristranosti, če je podana stopnja sorodstva.
V	členih 36. do 40. obravnava pravilnik razmerje do kazenskega posiopka: stek postopkov,
združitev postopkov in primere stekov kršitev delovnih dolžnosti. Torej, kadar gre za več kršitev, ali za več kršiteljev ali pa za več postopkov, se izvrši združitev odnosno stek.
V	členih 41. do 44. določa Pravilnik, kako in kdaj morajo biti delavcu, ki je v postopku, vročena vabila, obvestila, odločbe in drugi pismeni akti. Vročanje se mora izvršiti osebno proti podpisu ali pa priporočeno, ali s povratnico na delavčev naslov, ki ga je sam podal.
Pošiljke morajo biti delavcu vročene pravočasno — najmanj pet dni pred pričetkom obravnave.
Členi 45 — 49 določajo uvedbo postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti, kaj mora biti na obvestilu označeno (kraj, dan in čas obravnave, razlog obravnave, obvestilo glede zagovornika, opozorilo, da se obravnava, če se ne bo brez upravičenega razloga odzval, opravila v njegovi odsotnosti).
Kaj mora biti storjeno v pripravljalnem postopku, da opravijo obravnavo organi, ki jih določa pravilnik, o drugostopenjskem za pritožbo pristojnem organu. Organi so naslednji:
—	komisija za kršitve delovnih dolžnosti pri svetih enot, ki izrekajo vse ukrepe, razen izključitve za delavce do vključno XXI. ranga.
—	Komisija za kršitve delovnih dolžnosti in delovne odnose pri DST tovarne, ki ima iste pristojnosti za delavce od XXII. ranga navzgor, obenem pa je pritožbeni organ za izdane odločbe komisije za kršitve delovnih dolž nosti pri svetih enot.
—	Odbor za kadrovsko socialne zadeve pri DS tovarne odloča o predlogih komisije pri svetih enot, v zadevah izključitve iz delovne skupnosti. Delavski svet je pritožbeni organ.
Člen 50: kršitve delovnih dolžnosti so: lažje, težje in posebno hude. V členih 51, 52, 53, 54 in 55 so vrste kršitev po stopnjah navedene. Določeno je tudi, da o uvrščanju kršitev v hujše ali po sebno hude odloča tudi ponavljanje. Med posebno hude spadajo zlasti kraja družbenega ali zasebnega premoženja, telesne poškodbe, povzročene v napadih, pretepih ipd., poneverbe, v členih 57 do 62 je določeno, kako se uvaja postopek in pripravljalni postopek zaradi prijavljene kršitve delovne dolžnosti, kdo daje predlog — predlog namreč lahko poda vsak delavec, ki je zaposlen v tovarni, če ugotovi, da je bila kršena delovna dolžnost, nadalje dolžnost, omogočiti, da ima obravnavani delavec zagovornike, kdaj se pripravljalni postopek ustavi in kako se obravnava pripravi.
V	čl. 63 in 75 so določila:
—	o tem, kdo obravnavo vodi (predsednik komisije)
—	o morebitni preložitvi obravnave, če ni bilo ustreznega vabila ali poziva,
—	o tem, da je treba o celotni obravnavi in poteku voditi zapisnik in kaj vse mora priti v zapisnik,
—	o dolžnostih predsednika med vodenjem obravnave, o poteku obravnave, o dokaznem postopku in zasliševanju, o za
ključku obravnave. O odgovornosti in izreku ukrepa se odloča z glasovanjem. Odloča večina glasov.
Vsebina odločanja je odrejena v čl. 71: organ lahko odloči —• da se delavca oprosti
—	da se predlog za uvedbo postopka zavrne
—	da se zadevo odstopi drugemu pristojnemu organu
—	da je delavec odgovoren za kršitev in se izreče ukrep.
Oprostitev se izreče: če ni dokazov, da je delavec kršil delovno dolžnost, če ni dokaza o krivdi ali če je sicer podan dokaz, vendar je pomen kršitve razmeroma majhen za interese delovne skupnosti.
Ukrepi, ki se lahko izrekajo, pa so: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti. Vsak ukrep se lahko izreče po večkrat, razen izključitve.
Pri odmeri ukrepa je zlasti treba upoštevati težo kršitve delovne dolžnosti, stopnjo odgovornosti, okoliščine, v katerih je kršitev bila storjena, prejšnje delo in vedenje delavca (člen 77). V členih 78 do 80 se odreja, kaj mora vsebovati odločba o ukrepu in v koliko izvodih se razdeli.
V	členih 81 do 96 je določeno, katera so pravna sredstva: da je zoper vsako odločbo možno podati ugovor, kar mora biti razvidno že v odločbi s tem, ko je podan pravni poduk, kdo lahko ugovor poda, kako se ugovor vloži, kako se obravnavajo pritožbe pri drugostopenjskem organu, kdo je pristojen za pritožbe glede na stopnje, katere so dolžnosti pritožbenih organov o odločanju o ugovoru, potrditvi odnosno razveljavitvi odločb organov, ki izdajo odločbe, o spremembi odločbe, zavrnitvi ugovora, pravnem pouku o tožbi.
V	členih 97 do 101 so določila, kako se ukrepi izvršujejo: namreč ko je odločba dokončna, o organu, ki je pristojen za izvršitev ukrepa. V členih 102 do 107 so določila o zastaranju, o začetku zastaralnih rokov, o zastaranju izvršitve ukrepa.
Členi 108 — 111 vsebujejo določila o evidenci in izbrisu ukrepov. Evidenco vodi kadrovska in pravna služba. Opomini se izbrišejo po 6 mesecih, javni in zadnji javni opomini pa se izbrišejo po enem letu, če medtem ni bil izrečen kak ukrep.
Z izbrisom ukrepa se postavi stanje, kot da izrek ni bil izrečen.
V	členih 112 do 115 se določa, kdaj je mogoče postopek obnoviti, namreč, če temelji odločba na krivi izpovedbi priče ali izvedenca, če se opira na ponarejene listine, če delavec zve za nova dejstva, zaradi katerih bi ga bilo moči oprostiti.
V	členih 116 do 128 so določila o odstranitvi z delovnega mesta
oziroma iz delovne organizacije. Odstranitev z delovnega mesta je izjemen in začasen ukrep, ki ima namen, da s svojo izvršitvijo prepreči nadaljnje kršenje delovne dolžnosti na dotedanjem delovnem mestu, ali siceršnjega povzročanja škode v tovarni. Lahko se izvrši ali na drugo delovno mesto ali iz tovarne.
Ukrep traja:
—	dokler trajajo izredne razmere, zaradi katerih je prišlo do odstranitve,
—	dokler se v postopku ne ugotovi odgovornost, krivda, zaradi katere je do ukrepa prišlo
—	najdalje 6 mesecev po storjenem dejanju.
O odstranitvi se izda odločba, na katero je možen ugovor, vendar ugovor ne zadrži izvršitve ukrepa. Odločba o odstranitvi pomeni obenem tudi predlog o uvedbi postopka zaradi ugotavljanja kršitve delovne dolžnosti.
Med odstranitvijo iz tovarne ima odstranjeni delavec vse pravice in dolžnosti člana delovne skupnosti. Glede osebnega dohodka ima pravico do nadomestila, ki je enako polovici povprečne akontacije osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev. Določeni so pogoji, ko je mogoče izvršiti odstranitev z delovnega mesta.
Členi 129 do 146 obravnavajo materialno odgovornost delavca v tovarni. Delavec je odgovoren za vsako materialno škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom v delovni organizaciji s kaznivim dejanjem, s kršitvijo delovne dolžnosti, aT z drugimi namernimi dejanji ali dejanjem, storjenim z veliko nepazljivostjo. Ta odgovornost pomeni povrnitev povzročene materialne škode delovni organizaciji. Sleherni član delovne skupnosti, zlasti pa odgovorne osebe, morajo prijaviti materialno škodo. V prijavi je treba uvesti postopek. Poseben člen določa pogoje odškodninske odgovornosti.
V	postopku je delavec ob določenih pogojih oproščen odškodnine. Kriteriji in način ugotavljanja škode je v delokrogu komisi je. Prav tako je možna pritožba zoper odločbo o plačilu odškodnine.
Člen 147 določa odgovornost zaradi samovoljnega prenehanja dela.
V	členih 149 do 153 so prehodne in končne določbe. Povsod, kjer je v Pravilniku uporabljen izraz delavec ali kršitelj velja to seveda za slehernega člana delovne skupnosti. Komisije odločajo in ukrepajo v imenu delovne skupnosti.
Za razlago pravilnika je pristojen delavski svet tovarne.
Člen 152 določa, da z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, prenehajo veljati:
—	določila o delovnih dolžnostih in kršitvah v Pravilniku z‘dne
10.	2. 1967
—	vsa določila drugih splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem pravilnikom.
KOMEMORACIJE ZA DAN MRTVIH
V ponedeljek, 30. 10. 1972.
Ob 11. uri pri skupni grobnici na Svetini s programom osnovne šole Svetina iin govorom predstavnika organizacije ZB.
Ob 16. uri pred spominsko ploščo na osemletki v Štorah s programom šole in govorom predstavnika organizacije ZB NOV.
Krajevna organizacija ZB NOV štore
REKREACIJA
Vse letošnje leto so potekala v našem podjetju, živahna, razburljiva MEDOBRATNA TEKMOVANJA v devetih športnih panogah, v katerih je sodelovalo čez 400 članov naše delovne skupnosti.
Po posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati:
SMUČANJE
1.	El. delavnica 11, 2. Mehanična 10, 3. Uslužbenci 9, 4. Valjarna II. 8, 5.-6. OTK in Obdeloval-nice 7, 7. Livarna 5, 8. Valjarna
I.	4.
NAMIZNI TENIS
1.	Mehanična 11, 2. El. delavnica 10, 3. Livarna 9, 4. Valjarna II.
8,	5. Uslužbenci 7, 6. Obdelovalni-ca 6, 7. OTK 5, 8. Valjarna I. 4.
ŠAH
1. Uslužbenci 12, 2. Valjarna II.
II,	3. El. delavnica 10, 4. Livarna
9,	5. Mehanična 8, 6. Obdelovalni-ca 7, 7. OTK 6, 8. Valjarna I. 5,
9.	Jeklarna 4.
ODBOJKA
L Uslužbenci 12, 2. Valjarna II. 11, 3. OTK 10, 4. El. delavnica 9,
5.	Livarna 8, 6. Mehanična 7, 7. Jeklarna 6, 8. Valjarna I. 5, 9. Ob-delovalnica 4.
KEGLJANJE
1. Uslužbenci 12, 2. OTK 11, 3. Livarna 10, 4. El. delavnica 9, 5. Valjarna I. 8, 6. Obdelovalnica 7,
7.	Mehanična 6, 8. Valjarna II. 5,
9.	Jeklarna 4.
STRELJANJE
L Livarna 12, 2. Mehanična 11,
3.	Uslužbenci 10, 4. El. delavnica 9, 5. Valjarna II. 8, 6. Valjarna I.
7,	7. Obdelovalnica 6, 8. OTK 5,
9.	Jeklarna 4.
RIBOLOV
L Valjarna II. 12, 2. Valjarna I. 11, 3. Obdelovalnica 10, 4.—5. OTK 9, 4.—5. Livarna 9, Jeklarna 3, Uslužbenci 3, El. delavnica 3, Mehanična 3.
MALI NOGOMET
L El. delavnica 11, 2. OTK 10,
3.	Obdelovalnica 9, 4. Valjarna II.
8,	5. Livarna 7, 6. Mehanična 6, Valjarna L, Uslužbenci.
ROKOMET
1. El. delavnica 11, 2. Mehanična 10, 3. Valjarna I. 9, 4. Obdelovalnica 8, 5. Valjarna II. 7, 6. Uslužbenci 3, 7. OTK 2, 8. Livarna L
Končni vrstni red v skupni uvrstitvi
1. Elektrodelavnica 83, 2. Valjarna II. 78, 4. Mehanična 72, 4. Livarna 70, 5. Uslužbenci 68, 6. OTK 65, 7. Obdelovalnica 64, 8. Valjarna I. 53, 9. Jeklarna 21. Število tekmovalcev v posamez-
nih panogah:	
smučanje	65
odbojka	70
namizni tenis	30
kegljanje	131
šah	40
streljanje	160
ribolov	66
rokomet	60
mali nogomet	60
SKUPAJ:	682
Pri skupnem številu je upoštevati, da je več tekmovalcev na-stoipilo v več panogah. Iz naše nepopolne evidence je v medob-ratnem tekmovanju sodelovalo nekaj nad 400 tekmovalcev, ostali do skupne številke 682 pa so sodelovali v več panogah.
Na osnovi števila udeležencev smo ob zaključku medobratnega tekmovanja lahko zadovoljni.
Zadovoljni smo predvsem zato, kei' so vsa tekmovanja potekala v pravem športnem duhu. Kot izredno važen moment je upoštevati tudi to, da pri vseh nastopih, ki jih ni bilo malo, nismo imeli prav nobene poškodbe.
Organizator pa se zaveda, da bi bilo v marsičem lahko še bolje in vas zato vljudno prosimo za sodelovanje pri programiranju rekreacije v prihodnje. Ker je možnosti še veliko naj se naše delo iz leta v leto stopnjuje.
Obveščamo vas, da moramo program dela za leto 1973 pripraviti do prve polovice novembra
1.1.	in vas zato prosimo, da vaše predloge pripravite do naše skupne seje, ki bo predvidoma v začetku novembra.	T. V.
Koncert za oskrbovance v Novem Celju
Nekdanja bolnišnica za TBC bolnike v Novem Celju je preurejena v dom oskrbovancev, y katerem so našli zatočišče številni starejši, pa tudi mlajši oskrbovanci iz vseh krajev Slovenije. Tu jim ob skrbni ‘negi zdravstvenega in strežnega osebja minevajo dnevi, tedni, meseci in leta. Nekateri srečnejši med njimi dobijo občasno obiske, žal pa je med hjimi več takih, ki so popoh noma pozabljeni od svojcev, niti se jih ne spomni kdo drugi iz njihovega kraja. To enoličnost pa od časa do časa spremenijo posamezni kulturno zabavni ansambli, ki na pobudo organizacije Rdečega križa obiščejo dom za uro — dve, razveselijo oskrbovance, kateri po odhodu ansamblov živahno razpravljajo o trenutkih, ko so lahko pozabili na tisto, za kar jih je usoda prikrajšala. Eden takih veselih dni je bila tudi nedelja, 8. oktobra letos, ko jih je na pobudo osnovne organizacije Rdečega križa obiskala godba na pihala iz Štor. Vsi godbeniki so pod vodstvom
profesorja Zupanca in prizadevnega organizatorja tovariša Verbiča, z veseljem sprejeli humano gesto — izvajati koncert brezplačno za oskrbovance doma. Tako se je omenjenega dne zbralo 36 godbenikov pred glavno zgradbo doma oskrbovancev v Novem Celju in izvajalo enourni program v izredno zadovoljstvo vseh navzočih oskrbovancev, kakor tudi vodstva doma.
Uprava doma je za godbenike pripravila zakusko ter so se ob tej priliki tudi pogovorili o delu, težavah in življenju v tej ustanovi. V imenu ustanove sta se za nastop naših godbenikov prisrčno zahvalila domski zdravnik dr. Vengust in upravnik tovariš Svetličič z željo, da bi jih še večkrat obiskali. Osnovna organizacija Rdečega križa Štore pa se ob tej priliki iskreno zahvaljuje tako vodstvu godbene sekcije, kakor tudi vsem godbenikom za pripravljenost, katero so pokazali in jim želimo čimveč uspešnega dela.
OO RK Štore
Prvo mesto v republiki in državi
Na kegljišču Ingrada v Celju se je odigravalo v soboto 14. in v nedeljo 15. oktobra t. 1. republiško kegljaško prvenstvo ženskih parov (moški pari so tekmovali v Kranju). Razveseljivo za nas je, da sta prvo mesto zasedli LUDVIG Eva in URH Magda z 849 podrtimi keglji (413, 436), medtem ko je par Marinčeva — Ocvirkova zasedel z 811 podrtimi keglji deveto mesto.
Rezultati prvih štirih parov so zelo tesni, 849, 849, 847 in 846 podrtih kegljev, kar pomeni, da je bilo tekmovanje zelo borbeno in izenačeno, o prvakinjah je odlo-
čil boljši zbir kegljev pri čiščenju.
V nedeljo 22. 10. pa sta Ludvi-gova in Urhova v Zagrebu na državnem prvenstvu posameznic dosegli še večji uspeh. Ludvigova je s 856 keglji postala državna prvakinja, Urhova pa je z rezultatom 848 kegljev druga.
Partizanu-Kovinarju sta Ludvigova in Urhova še enkrat priboril ičasten naslov in potrdili dober ugled društva, ki je ponosno, da ima v svoji sredini tako izkušeni in borbeni reprezentantki. Zmagovalkama veljajo tudi naše čestitke.	R. U.
Krvodajalci niso razočarali
Ob redni krvodajalski akciji 29. novembra tega leta, se je odzvalo vabilu 161 članov kolektiva, da bi darovalo kri. Le 8 oseb je bilo odklonjenih zaradi mladosti ali zdravstvenega stanja. Tako so tudi tokrat železarji dokazali, da so pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči. Pri vsem tem pa ne moremo mimo početja nekaterih članov kolektiva, ki se predhodno niso javili svojemu delovodji, zaradi ureditve odsotnosti z dela, kar je v nekaterih primerih otež-kočalo redno delo. Zato opozarjamo vse, ki se bodo v bodoče
odločili darovati kri, da to predhodno uredijo. Sporočamo tudi, da bo komisija za krvodajalstvo skupaj s kadrovsko službo Železarne Štore in transfuzijsko postajo Celje proučila, kako v bodoče organizirati krvodajalske akcije, da bi se lahko udeležilo akcij čimveč članov kolektiva, da pa pri tem ne bi bilo ogroženo redno delo. Kakšna bo odločitev po tem vprašanju, bo objavljeno pred naslednjo akcijo.
Vsem krvodajalcem iskrena hvala.
Vstopimo v vrste planincev
Med našimi ljudmi se je porodila zamisel o ustanovitvi planinskega društva v Štorah. Zbrali so se na pomenek in glavni pobudnik Tine VEBER je pojasnil, da jim je Planinska zveza Slovenije z obratno pošto poslala obširno pojasnilo, kako lahko ustanovijo svoje društvo. Priložen je bil Osnutek za sestavo pravil planinskih društev. Zdaj ga bodo predelali, se v kratkem spet sestali in dali svoje morebitne pripombe in dopolnila. Obenem pa bodo pripravili vse potrebno za sklic ustanovnega občnega zbora Planinskega društva Železar v Štorah. Prepričani so, da bodo do prvih dni novembra zbrali 50 članov društva, kolikor je potrebno, da lahko društvo sploh ustanovijo. Razdeljeni so že obrazci vprašalnika, oziroma priglasnice med člane kolektiva železarne in druge občane, ki so se že doslej radi pridružili železarjem na izletih.
Ustanovni občni zbor planinskega društva Železar ho predvidoma 10. novembra (petek) ob 17. uri v Domu železar jev na Teharjah.
Namen planinskih društev je, navajati državljane, predvsem mlade ljudi k aktivnemu udejstvovanju v prirodi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja prirodnih lepot in kulturnih znamenitosti ter zaradi telesnovzgojne dejavnosti in jih s planinsko in alpinistično dejavnostjo vzgajati v skromnosti, v pogumu, v srčni kulturi, v spoštovanju do dela, s tem pa krepiti njihov značaj, predvsem pa pozitivne lastnosti družbeno aktivne in napredne osebnosti, kar jim ustvarja in izboljšuje pogoje za organizirano in kolektivno delo. S spoznavanjem prirodnih lepot pa vzbujajo ta društva ljubezen do domovine, ustvarjajo pogoje za bivanje čim večjega števila ljudi v prirodi, predvsem v gorah.
Železarji na Turski gori
Letošnjega tradicionalnega pohoda železarjev na Triglav ni bi-
lo.	Muhasto septembersko vreme je onemogočilo, da bi se že tretje leto zapovrstjo zbrali železarji na naj višjem vrhu Jugoslavije.
Zato je bil sprejet sklep, da se pohod štorskih železarjev vrši v smeri Okrešelj—Turska gora— Okrešelj, v dneh 23. in 24. septembra pod enakimi pogoji.
Po 30 minutni hoji mimo slapa Rinke smo prispeli v Frišaufov dom na Okrešlju. Po končanem kosilu okrog 12,15 smo krenili na pot.
Na čelu kolone je bil vodič Marko. Pot nas je vodila po Turškem žlebu; tu nas je pričakalo snežno presenečnje. Hoja po snegu, jeklenih klinih in držanje za jeklene vrvi je zahtevalo od nas maksimalne sposobnosti. Toda dobra volja in pa cilj, premagati dvatisočaka, nas je ohrabrila do vrha Turske gore, ki meri 2233 m. Po grebenih pa so se podile megle tako, da nam je bil razgled v smeri Kamniških alp zastrt, dočim je bil razgled po Zgornji Savinjski dolini in smeri proti Avstriji zelo lep.
NEZGODE PRI DELU
MŠI UPOKOJENCI
Pri delu so se poškodovali:
VALJARNA I.
HOSTNIK Robert (2 mes.) si je je porezal sredinec leve roke pri nameščanju valjne palice.
JERNEJŠEK Janez (4 leta) si je poškodoval dlan leve roke na ostrem robu valjanca.
MASTNAK Ferdo (2 leti). Pri vezanju valjne palice je potisnil palec leve roke pod ščitnik in si ga poškodoval.
VODIŠEK Antona (3 mes.) je sodelavec zadel pri podajanju valjane palice v kazalec desne roke.
VALJARNA II.
GRAJŽL Slavko (17 mes.). Zaradi nekoordiniranega dela z žer-javovodjo, so mu gredice stisnile nart desne noge (osebna neprevidnost!).
LIVARNA I.
BREČKO Rudi (18 mes.). Ko je izvlekel jedrovnik, se je ta pri polovici utrgal in mu padel na nart desne noge.
LIPOVŠEK Ludvik (15 let).Pri obračanju kokile na delovni mizi je kokila padla z mize po železnem drogu, ta pa je udaril ponesrečenca po golenu desne noge.
PLANKO Jože (10 dni). Pri zapenjanju zlomnine so mu klešče stisnile mezinec leve roke.
SPOLOVNAK Jože (1 mes.). Kos zlomnine mu je stisnil četrti prst leve roke.
ŠTRUBEJ Franc (10 dni). Pri zapenjanju hruške v razbijalnici je zdrsnila veriga in mu poškodovala palec leve roke.
VIDEC Jože (6 mes.). Pri za-
penjanju posode za pesek mu je vrv zaradi nepazljivosti stisnila tretji, četrti in peti prst leve ro-
Jjg
LIVARNA II.
JELOVŠEK Ignacu (2 leti) se je prevrnila plošča po narti leve noge pri odbijanju nalivka.
PEČEK Ludvik (13 let). Pri čiščenju žlindre iz žleba kupolke se je opekel po členku in peti leve noge.
ŠPEGELJ Jože (2 mes.). Pri obračanju zobate letve, ga je ulitek udaril po levi rami.
ŠAMOTARNA
KOLAR Cvetko (3 mes.). Pri transportu opeke mu je stisnilo sredinec leve roke ob steno.
ZIDANŠKI Anton (5 let). Pri transportu materiala mu je stisnilo palec desne roke.
ŽAFRAN Jože (18 let). Zaradi eksplozije plina v sušilni peči mu je vrglo pesek in plamen v o-braz.
OBDELOVALNICA VALJEV
REZAR Franc (21 dni), si je poškodoval prst leve roke, ko je nespretno ravnal ključ.
VODIŠEK Mirko (10 mes.) je nespretno stopil s stružnice in si poškodoval levo koleno.
PROMET
ROMIH Ivanu (5 let) je stisnilo sredinec leve roke pri vlaganju tračnice v prag (ni nosil zaščitnih rokavic!).
EKSPEDIT
POVALEJ Ivan (9 let) je izbijal ročico federala, pri čemer so se visoko naložene vezi vsule iz voza in mu poškodovale nart desne noge.
Koliko še imamo tako »zaščitenih« strojev?
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
MARTIN ROMIH, rojen 17. 10. 1919 v Kanjucah, kjer še sedaj stanuje. Njegova prva zaposlitev je bila od 1941—1943 v Apneniku Pečovnik. Po osvoboditvi se je ponovno zaposlil v Pečovniku, kjer je delal do leta 1959. Dne 5.
12.	1959 se je zaposlil v Železarni Štore na prometu. Leta 1960 je bil premeščen v obrat valjarno, kjer je delal na raznih delovnih mestih vse do 26. 9. 1972, ko je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
Vsem upokojenim želimo uživali zasluženo pokojnino!
jo zdravja in da bi veliko let
KARL HOLCINGER, rojen 28.
10.	1919 v Štorah, sedaj stanuje v Laški vasi nad Štorami, po poklicu valjar. V Železarno Štore je bil sprejet leta 1934 in bil razporejen k zidarjem za pomožna dela. Po dveh letih dela pri zidarjih je bil premeščen v valjarno in je valjarsko delo opravljal vse do upokojitve. V Železarni Štore je delal do 1941. leta, ko je bil premeščen v jeklarno Kapfenberg in, bil v letu 1945 do konca vojne v NOB. Ponovno je začel delati v našem podjetju septembra 1946. Od januarja 1958 dalje je bil razporejen na delovnem mestu delovodja. Dne 11. 9. 1972 pa je bil invalidsko upokojen.
CIRIL FRAJTAG, rojen 28. 9. 1919 v Celju, sedaj pa stanuje na Vrheh pri Teharjih. Leta 1938 se je izučil čevljarske obrti in nato nekaj časa delal kot čevljarski pomočnik pri privatniku. Nato je delal pri več delodajalcih, in sicer nekaj časa pri regulaciji Savinje, nato v Cinkarni, od leta 1947 naprej pa v Apneniku Pečovnik. Dne 15. 1. 1960 se je zaposlil v Železarni Štore — najprej v valjarni I, nato valjarni II, opravljal delo na raznih delovnih mestih vse do 26. 9. 1972, ko je bil upokojen kot invalid I. kategorije.
ALBERT DUŠEJ, rojen 22. 3. 1916 — Vrh pri Slovenskih Konjicah, sedaj stanuje na Dolgi gori pri Ponikvi. Najprej se je zaposlil kot delavec pri privatniku v Poljčanah, kjer je bil do leta 1943. Po vojni je delal nekaj čas v podjetju »Konus« v Slovenskih Konjicah. V Železarno Štore se je vključil aprila 1947. Bil je razporejen na ekspeditu, zadnja leta kot skupinovodja. Dne 21. 9. 1972 je bil zaradi zdravstvenega stanja invalidsko upokojen.
JOŽE MLAKAR, rojen 13. 8. 1921, v Brezah nad Laškim, sedaj stanuje v Štorah. Dne 16. 4. 1948 se je zaposlil in to v Železarni Štore — v splošnem sektorju — nadzorni službi, kjer je do leta 1959 delal kot čuvaj, nadalje pa vse do 25. 9. 1972, ko je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen kot invalid I kategorije, na delovnem mestu vratarja glavnega vhoda.
VOLAVŠEK MARIJA, rojena 23. avgusta 1916 na Vrhniki pri Ljubljani, sedaj stanuje v Celju. Po zaključenem šolanju na Trgovski akademiji v Ljubljani leta 1936 se je zaposlila v svojem poklicu v Ljubljani in Kamniku, kjer je delala do oktobra 1946, ko je bila sprejeta v naše podjetje. Razporejena je bila na delo v knjigovodstvu, nato v pripravo dela in od leta 1961 dalje kot vodja ekonomskega oddelka v upravi osnovnih sredstev, kjer je vodila finančne posle investicijskih del vse do starostne upokojitve, to je 30. septembra 1972.
iiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiimmiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiniimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiimmiiiiiK
Ne uporabljaj vnetljivih teko- Včasih je za vžig plinov in hla-čin ob odprtem ognju!	pov že dovolj cigaretni ogorek,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KADROVSK E VESTI
V	mesecu septembru so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni organizaciji.
Iz JLA so se vrnili:
STANKO KODELA in MARTIN VREŠAK, NK delavca, valjarna I, ZORAN CVAHTE, strojni tehnik, vzdrževal, sklop, JOŽE SLAPNIK, strojni tehnik, metalurški laboratorij, FRANC LONČAR, NK delavec, livarna valjev.
Novi člani delovne skupnosti:
V	valjarni I: JOŽE GRADIČ, BOGDAN ZGONEC — vsi NK delavci; v livarni valjev; BRANISLAV VOJSK, ANTON KNEZ, MARJAN ARLIC, JANKO KA-NJIR, VECKO PAVLEVSKI, IVAN PENIC, AJDAROVIC ESAD, NUREDINI CAZIM, STANISLAV VREŠAK, MARJAN VERK, KLEPIC ĐURO — vsi NK delavci. V livarni sive litine: RUDOLF MUŽAR, BERNARDA TR-ŽAN — vsi NK delavci. V mehanični delavnici: JOŽE ZAPUŠEK, KV strojni ključavničar, ANDREJ BREČKO, KV rezkalec. V obdelovalnici litine: STANISLAV MARKOVIČ, NK delavec, DARKO KOSTANJŠEK, PK rezkalec, ANTON VODIŠEK, PK strugar, IVAN ZAPUŠEK, BRANKO ZIDAR, SREČKO PAJK — vsi PK strugarji, STANISLAV HORJAK, NK delavec, VIKTOR KOK, PK ključavničar, SREČKO ZUPANC, PK rezkalec, DUŠAN JEREB, PK stroj, ključavničar, BRANIMIR REBERNAK, PK strugar. Kot pripravniki v obdelovalnici pa so: MIRKO TURNŠEK, JOŽE ŠKOBERNE, BRANISLAV CAN-ŽEK, IVAN ROMIH, SREČKO KOPRIVC. V jeklarni: IVAN STRAŠEK, KV avtomehanik, ALBIN TRŽAN, NK delavec. V ša-motarni: IVAN ZEME, MARJAN ROMIH, ROMAN PUŠNIK, ZDRAVKO PERSOLJA, BRANKO PERTINAČ, MILAN ŽEKAR — vsi NK delavci. V gostinski enoti: PLANKAR KRISTINA in KUNTARIČ DANIJELA — obe KV kuharici. V komunalnem oddelku: MARKO BOLE, KV vrtnar. V finančnem sektorju: PAJK CVETKA, KV natakarica, MIROSLAV KRUMPAK, strojni tehnik, pripravnik v. tehničnem sektorju, VINKO PEVCIN, predmetni učitelj, komercialni sektor, ANTON DRAME, NK delavec, valjarna I. V elektroobratu: FRANC OJSTERŠEK, NK delavec. Na ekspeditu: BOJAN INKRET, NK delavec. Na elektro-plavžu: MRATIN BREČKO, NK delavec, VLADIMIR OBLAK, ab-sol. TSŠ, pripravnik, IVAN MASTNAK, NK delavec, ekspe-dit.
Želimo, da bi se v našem kolektivu kar najbolje počutili.
Na odslužitev vojaškega roka v JLA je odšel:
BOJAN ZUPANC, KV strugar iz obdelovalnice valjev.
Po lastni želji je prenehalo delovno razmerje:
JOŽE ŽERJAV, čistilec litine iz livarne sive litine, STANKO TOP-LIŠEK, delavec iz valjarne.
Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje:
FRANC SELIČ, delavec iz livarne I, ANTON JANC, strugar iz obdelovalnice litine, SLAVKO PIRC, vrtalec PK, iz obdelovalnice valjev, IVAN JAZBINŠEK, delavec iz valjarne I, FRANC PEVEC, delavec iz livarne valjev, BOGDAN ZGONEC, delavec iz valjarne I, MARTIN KOPRIVC, delavec iz livarne valjev, ZDRAVKO GORIŠEK, delavec iz valjarne I, FRANJO LOVRENC, ključavničar iz kalibrirske delavnice, FRANC KOLAR, delavec iz livarne sive litine, ROMAN STOJN-ŠEK, delavec iz valjarne I, VECKO PAVLEVSKI, ključavničar iz livarne valjev, JOŽEF BELAK, delavec iz valjarne I, FRANC VUK, PK strugar iz obdelovalnice valjev, KOPRIVC VIDA, NS uslužbenka iz finančnega sektorja, MARTIN KOKLIC, ključavničar iz kalibrir. delavnice.
Sporazumno s podjetjem je prenehalo delovno razmerje:
FRANC OŽEK, KV kuhar iz gostinske enote, STANISLAV LUŽNIK, ekonomski tehnik iz komercialnega sektorja.
Zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti, je bil izključen iz delovne organizacije:
MIROSLAV PUŠNIK, delavec iz valjarne I.
Naraščaj v družini so dobili:
JOŽE ROMIH iz kalibrirske delavnice, ADOLF GRADIČ iz elektroplavža, IVAN BRANTUŠA iz priprave vzdrževanja, NIKOLAJ ŽLENDER iz prometa, ANTON ŠTARKL iz valjarne I, JOŽE ŽLENDER iz livarne valjev, ALOJZ LABOHAR iz prometa.
Čestitamo!
Izredni študij sta končala:
Na Višji komercialni šoli v Mariboru je zaključila študij OLGA MASTNAK, zaposlena v kadrovskem sektorju kot vodja oddelka za nagrajevanje ter si pridobila naziv ekonomist.
Na Višji pravni šoli v Mariboru je zaključil študij ALBIN POTOČNIK, iz komercialnega sektorja, zaposlen v nabavni službi, kot vodja poslovalnice II., ter si pridobil naziv pravnik.
Obema iskreno čestitamo!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
V mesecu avgustu 1972 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu enot metalurške, kovinske, vzdrževalnih obratov in skupnih služb sestale štirikrat in obravnavale 82 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
Hujše so prekršili delovno dolžnost:
1.	Predlagan za izključitev iz delovne skupnosti:
MIRKO PUŠNIK, valjarna I: 23. 5 1972 in 18. 7. 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — izključen iz delovne skupnosti.
Z zadnjim javnim opominom:
1.	STANKO VOGA, nadzorna služba: 6. 7. 1972 samovoljno zamenjal dnino, razen tega pa 10.
8.	1972 samovoljno zapustil delovno mesto — zadnji javni opomin.
2.	ALOJZ PAJK, ekspedit: 27. 5. 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
3.	ZDRAVKO GORIŠEK, valjarna I: 19. 7. 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
4.	VIKO KOCMAN, valjarna II:
19.	6. 1972 in 10. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
5.	HINKO VOLAVŠEK, elek-troplavž: 8. 8. 1972 prišel na delo v vinjenem stanju, razen tega pa
8.	8., 13. 8. in 21. 8. 1972 še neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
6.	FRANC ŽAGAR, valjarna II: 17. 7. 1972 prišel na delo v vinjenem stanju in je bil v tej posledici odstranjen z dela — zadnji javni opomin.
7.	FRANC TERŽAN, jeklarna: 29. 5. 1972 fizično napadel skupi-novodjo in ga pri tem lažje poškodoval — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
1.	ANTON ŠARLAH, livarna II:
21.	8. 1972 je samovoljno zapustil delovno mesto ob 15. uri in se z izposojenim mopedom odpeljal v gostilno na pivo ter se do konca izmene ni vrnil na delo — javni opomin.
2.	DOMINIK DROFENIK, livarna II: 21. 8. 1972 je samovoljno zapustil delovno mesto ob 15. uri in se vrnil v obrat ob 21. uri vinjen. Razen tega je 14. 7. 1972 kršil HTV predpise s tem, ko se je vozil z žei javom po deponijski hali obrata, dne 15. 7. 1972 pa je bil vinjen v obratu — javni opomin.
3. STANKO ČEPIN, livarna valjev: 9. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Vidiš žena. Most bo pa le. Počasi, pa gvišno.
4.	DRAGOMIR LIPOŠEK, livarna II: 19. 6. 1972, 17. 7. in 27. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
5.	VALTER JELEN, livarna II:
2.	8. 1972 neprimerno izpadel proti sodelavcu — javni opomin.
6.	FRANC ANTLEJ, livarna II:
10.	8. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
7.	KARL DREŠČAK, ekspedit:
16.	3. 1972 bil malomaren pri opravljanju svojega dela in je vsled tega prišlo do napačne odpreme materiala — javni opomin.
8.	MAKS FERME, komerciala:
15.	3. 1972 si je brez dovoljenja in proti volji odgovornega delovodje odpeljal železo iz skladišča — javni opomin.
9.	IVAN ĐURĐEVIĆ, mehanična delavnica: 31. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	VILI VERŠNAK, energetski obrat: 17. 5. 1972 je malomarno opravljal svoje delo, razen tega pa 18. 5., 20. 8. in 21. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
11.	DRAGO KNEZ, promet: 14.
8.	1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
12.	IVAN LORENČAK, elektro-plavž: 6. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	RAFKO BOROVŠAK, valjarna: 18. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
14.	JOŽE ROMIH, valjarna II:
17.	6. m 2. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
15.	DUŠAN SELIČ, valjarna I:
19.	8. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
16.	SREČKO GROBOVŠEK, valjarna I: 21. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
17.	STANKO KOVČE, jeklarna:
24.	in 29. 5. 1972 samovoljno zapustil svoje delovno mesto — javni opomin.
18.	MARJAN JOŠT, jeklarna:
2.	8. 1972 prišel na delo v vinjenem stanju in je bil v tej posledici odstranjen z delovnega mesta — javni opomin.
19.	ALOJZ OGRIZEK, jeklarna: 2. 8. 1972 prišel na delo v vinjenem stanju in je bil v tej posledici odstranjen z delovnega mesta — javni opomin.
20.	KARL ZORKO, valjarna I:
14.	in 15. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
21.	IVAN POTOČNIK, elektro-plavž: 23. 7. 1972 bil odstranjen z delovnega mesta zaradi neprimernega obnašanja do predpostavljenega, poleg tega pa 2. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
Bodi previden, ko delaš z varilnim aparatom. Poglej okolico in odstrani vnetljive predmete!
Skrbi za red in snago v obratu in okolici. Tudi s tem preprečuješ požar!
Pazi! Število požarov zaradi električnih naprav in vnetljivih tekočin narašča!
Tri četrtine požarov povzroča malomarnost in brezbrižnost. Zato bodi pri delu vedno in povsod previden!
STORSKI ZELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barbone, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tisk: AERO kemična in grafična industrija Celje