'ai/o BuKarc^t. oDaile«/* j 4 ^LalČiHdrl iBrVnrpotj* lDo»n«li*5 Darij »f o iVafoMa ?§££§. mej c. ^n, , ,i'rmr ZeleaniC€. -—rcKc. © o o mesla 287. štev. i i i ,r ii"T[ '' '1 i iii ijijL Posamezna številka 6 vinarjev. BPAN° izhaja vsak dan — tudi ob aedeUah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseči.j K 1*20, z dostavljanjem na dom X 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5"—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se n: pošilja upravništvu. » :s Telefon številka 118. m Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. K Uredništvo ta upravnlStvoi n Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana In uhvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor Je priložiti znamko a e Telel.»n fttevilka 118. n Bodočnost Balkana. Avstrijsko-rusko vprašanje vznemirja čim dalje v^e kroge, ki žele končne rešitve na Balkanu. Nezaupanje je med obema državama, nezaupanje med Evropo in med Balkanom. Evropa ne veruje na mirno rešitev, tudi ako se ne vmešuje v vojno in balkanske države ne verujejo, da bodo imele za hrbtom mir. ako začno osvobodilni boj. Evropa še vedno gleda z visokega prestola na Balkan; ne more se sprijazniti z mislijo, da mora na razvalinah turške države zopet vzrasti krepka slovansko-grška kultura — ki bo počasi Izbrisala sledove stoletnega suženstva. Toda: ako to ne pride danes, pride jutri. Balkanska zveza In zveza balkanskih držav v skupno silo je naravna posledica razvijajočih se narodnih sil na Balkanu. Ako pogledamo karto Balkana, dobimo o tem takoj jasno predstavo. Sicer bodo ostali Albanci in drugi rodovi na gorah, ki jih ni dosegla niti stara grška, niti rimska, niti prva slovanska, niti srednjeveška benečanska kultura. V urejeni državi pa bi na vsak način tudi ti rodovi postali kmalu dostopnejši za kulturo in bi izginil oni skriti svet za Skutari in za Du-račem, ki je danes nepoznan in nedostopen — kakor da leži daleč od Evrope. In vendar gre preko njega pot Iz srednje Evrope na Solun... Tudi Turčija hi se ne dala tako izbrisati Iz Evrope, kakor bi si mislili. Toda tudi tu bi se morala azijatska kultura umakniti evropski sili... Pot do Carigrada pa gre čez slovanski Balkan. V Avstriji vidimo te dni mnogo zanimivega. — Razun nekaterih zagrizenih nemških listov in razven onih vladnih glasil, ki morajo zastopati stališče domače diplomacije — stoji vsa avstrijska javnost na strani balkanskih narodov. To je narayno — saj pač vsakdo mora izprevideti, na čegavi strani je pravica. Da celo glasovi, da je vojna nepotrebna — ne dobe poslušalcev. Res, vojna ie nepotrebna za nas. Za nas velja in bo v korist države in v korist balkanskega vprašanja, ako stojimo na stališču: Rešitev Avstrije ni na Balkanu izven današnjih mei — ampak doma. Ne enkrat se je povdarjala ta misel. Namesto negotovih špekulacij, ki nam pridobivajo le sovraštvo — skušajmo rajše podpirati balkanske težnje. Toda zdi se. da dobri sveti ne bodo zmagali — in preteči glasovi oznanjajo za prihodnji teden mobilizacijo dveh »balkanskih velesil.« S lem bi padli vsi upi na uspeh balkanskih držav. Toda tudi če se za zdaj prečrtajo plani balkanskih bojevnikov za evropsko kulturo — gotovo je, da bodočnost Balkana leži v njem samem — in ker je v njem velika večina slovanska — pride čas, ko bo na njem vladala mogočna slovanska sila. Leta 1870 se je v Carigradu zbrala konferenca velesil. Zviti Midhat paša je slovensno proglasil novo turško ustavo, ki navaja temeljna načela državne uprave in zagotavlja svobodo tiska, pouka, shodov, peticij in druge lepe reči. Mogočni zastopniki evropskih držav so dobro vedeli, da je vsa ta ustava le komedija prekanjenega Midhata, toda razšli so se brez zagotovila, da se bodo reforme tudi izvršile. Prepričani pa so bili tudi turški državniki, da je bila tudi konferenca le gola komedija. Di-plomatje se niso zbrali, da bi ozdravili bolnika, ampak da drug drugemu gledajo na prste, ki so jih lizali ob pogledu na bogati plen. LISTEK “ M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) V revno opremljeni sobici je sedel Lantne ob postelji, kjer je ležal Manfred; starka, ki smo jo spoznali podi menom Ciganka, mu je izmivala in obvezovala rane. Urno mu je mazililla rane z balzamom, ki ga je bila zvarila, in mu nadevala obkladke in obveze s takšno spretnostjo in rahlostjo, da je ranjenec jedva čutil dotikljej njenih prstov. »Tako, zdai je vse v redu,« je izpregovo-rila Ciganka zdajci. »Trije dnevi mirnega ležanja bodo zadoščali.« To rekša je skomizgnila z ramami in dodala nato: »To niso rane mečev; to so vbodijaji z iglami!« Manfred je pokimal z glavo. »Naši ljudje suvajo bolje, kadar se lotijo,« Je nadaljevala starka nekake zamišljena; njen pogled je blodil zdaj k Manfredu, zdaj k Lant-nčju. Manfred je upiral oči v prijatelja. Mlada moža si nista rekla besede. Le v njunih pogledih in njiju glasu je bilo 'toliko več bratovske ljubezni in gorkote, da sta čutila oba, da se je razpršila nedavna motnja njunega prijateljstva kakor megla v krepilnem solncu. V prvem trenotku po rešitvi sta se bila objela; to jima je zadoščalo brez besed. »Veliki profos. je torej ranjen?* je povzela Ciganka. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK n: To se je ponavljajo na Balkanu leta in leta — na Balkanu pa je rastel odpor. Žrtve so padale. Zato pa tem bolj veselo gredo na boj oni, ki vedo, da je zanje mir slabši od vojne. Kri ki bo tekla na Balkanu, bo maščevala preteklost in bo blagoslovila tla velike bodočnosti. Ako bo tekla za dobro stvar. Ako pa se začne prelivati zaradi kakili sebičnih tujih namenov — bo vpila k nebu za maščevanje. Zato bi bila dolžnost kulturne Evrope — ne preprečevati, kar se preprečiti ne da, ampak pospešiti rešl- »Ranjen je!« je odgovoril Lantne. »Kdo ga je ranil? Gotovo ti? Ali veš za gotovo, sinko?« — Starka je govorila s čudne milobo. Omeniti je treba, da ni bila radodarna s priimkom »sinko«, ki ga je dajala Lantnčju le poredkoma ob gotovih, jako nepogostih prilikah. »Siguren sem popolnoma!« je dejal Lantnč in vztrepetal. Zakaj primek »sinko« ga je navdal — vsled tona. kako ga je izgovarjala — vselej z neprijetnim čuvstvom. »To je nekaj čudovitega!« je povzela starka, in res so izražale njene oči nepritvor-jeno občudovanje. Kaj je pač občudovala? Zmajala je počasi z glavo in zamrmrala med zobmi: »Da, da. Čudne so zveze usod. Bogme, to je imenitno.« In dodala je z nenadnim vznemirjenjem: »Ali je rana nemara opasna?« »Mislim, da ne,« je odgovoril Lantnč. Zdaj je Ciganka izustila besede, ki ni razumel njih zmisla niti Manfred. niti Lantne: »Bog ne daj. da bi umrl, tega nočem, ne bilo bi pravično!« Neizogibno je, da uvrstimo tukaj dogodek, ki doslej še ni našel mesta v naši povesti, dasi je velike važnosti, ker utegne posvetiti vsaj nekoliko v temno globino Cigankine duše. Gotovo so ugenili naši bralci, da je bil Lan-tn€ tisti, ki je nagovoril rokovnjače, naj naskočijo Luver. 2e od prvega hipa ni dvomil Lantnč niti majčkeno, da je Manfredov sklep neomajen. Kaj mu je bilo storiti? Ali naj ga spremi y. tev brez velikih žrtev. Le tisti, ki se bodo tega držali bodo Imeli bodočnost na Balkanu. Luver? To je pomenilo samo gotovo smrt obeh. A Lantnč je bil zaljubljen: hotel je še živeti. Umreti je bil pripravljen samo, če bi ne bilo drugega izhoda. In tako se jc porodil v njegovi glavi smeli načrt, vdreti v Luver z rokovnjači kolikor mogoče naglo nato. ko pojde Manfred vanj. Tistih par dni, ko je bil Manfred zaprt v svojem stanovanju v ulici Froamantel, je porabil Lantnč v to. da je pregovoril glavne poveljnike rokovnjačev: kralja Tunskega, voj- vodo Egiptovskega, cesarja Galilejskega in njih najvažnejše grofe in podložnike — same osebe, ki se bomo imeli nedvomno še priliko seznaniti z njimi. Lantnč je naletel na precej živahen odpor: njegov predlog se je zdel — kar je popolnoma umevno — sama blazna predrznost. Hrabri tovariši se niso spuščali v takšna podjetja, ako niso vedeli, da imajo tehten vzrok — to je, ako se niso nadejali od njih bogatega dobička. Obupavši nad uspehom, je zahteval Lantne naposled glavno skupščino vsega rokov-njaštva. Ta skupščina se je vršila na predvečer dne ko je šel Manfred v Luver. Tisto noč je pridrlo v Dvor Čudežev osem do deset tisoč moških in ženskih in se razvrstilo v najboljšem redu; cigani in ciganke s svojimi tamburini, pokvečenci in capini vseh vrst, in vse veličanstvo rokovnjaških dvorov s svojimi dostojanstveniki. Globoko molčanje je počivalo nad to množico. Vsak je vedel, da se niso zbrali na pojedino. Pili so kljub temu. Prostor je bil poln miz; okrog njih so stali stoli. In zdajci so pohiteli med vrstami podaniki, Izvirna poročila iz Cetinja na 3. strani. grofje, pisarji in drugi uradniki rokovnjaških bratovščin — same razcapane in strašne prikazni — in v par minutah je bil sleherni brat poučen o namenu nocojšnjega sestanka. Vzdignilo se je veliko mrmranje, zamolkli šum posvetujočih se ljudi. Trajalo je dobrih deset minut. Nato so izpregovoriii po vrsti vsi veliki poveljniki. Prvi je govoril kralj Tunski. Ime mu je bilo Trikot. Čez dan je opravljal pošteni in dobička-nosni posel berača, ponoči pa še poštenejši in dobičkanosnejši posel tatu in razbojnika. Ta zaposlenost pa ga ni utrudila nikoli; narobe, na^el je še čas, da je zlagal balade, ki jih je pel tovarišem, kadar je bil dobre volje, Bil je človek, sumljiv in neprikupen že po svoji zunanjosti. Vzpel se je na sod ter izpregovoril z močnim glasom: »Radi imamo svojega brata Manfreda. To-bi hodili mi? Mi se ne maramo spuščati v aventuro, ki utegne imeti strašen izid in še strašnejše posledice za mir v našem kraljestvu. Povedal sem svoje mnenje.« Obče molčanje ie pozdravilo ta govor, govorjen z ostrim, hreščečim glasom in spremljan s strastnimi gestami. Vse je čakalo, da se oglase še ostali poveljniki. Lantnč. ki je stal ob znožju prestola, to je, poleg soda, kakor se je bil povzpel Trikot, s) je tesnobno grizel ustnice. Cesar Galilejski se je izrekel istotako zoper njegov predlog. Začel se je hrup; glasno prerekanje se Jzv'l Stermljanu nož iz rok. Ta je postal vsled tega še bolj razburjen, prijel je hitro Škarje, ki jih je imel pri sebi in je zabodel z njimi Kožuha v hrbet. Orožniki so odpeljali Sterrniirma k okrajnemu sodišču v Laško. Skrivnost vile na samoti. Med Diinkirchen in belgijsko mejo stoji samotna vila, ki je bila pred kratkim pozorišče skrivnostne tragedije. Nova odkritja so sedaj posvetila s čudno lučjo v one skrivnostne razmere. To poletje je prišel stanovat v to vilo neki arhitekt iz Bruselja s svojo mlado ženo. Stanovala sta tam sama. V prvih dneh pretečenega meseca pa se je mlada žena vsak dan s strahom ozirala skozi okno, ne da bi videla kaj sumljivega ali slišala kako glasno besedo. To je vzbudilo pri sosedih sum in nekega dne so udrli v hišo, kjer so našli gospo Demany, soprogo deset let starejšega arhitekta, vso s krvjo oblito ležati nad umorjenim truplom njenega moža. Pritiskala je prst na ustnice in s tem prosila prišlece, naj stopajo potihoma, da ne zbudijo njenega moža. V resnici pa je bil on, kakor je preiskava dognala, že pet dni mrtev. Arhitekt je imel v sencih strel iz samokresa in v rokah je držal vojaško pištolo. Madame Demany Je bila lahko ranjena in je pravila, da jo je hotel njen mož umoriti in potem samega sebe ustreliti. Tej izpovedi je policija popolnoma verjela in ker se je spoznalo, da je gospa slaboumna, so jo tudi pustili pri miru. V zadnjem času pa se Je policija zopet začela zanimati za to zadevo, ker so se oglasili sorodniki ranjkega. In prišlo je na dan, da je skoro vse premoženje arhitektom približno 900.000 kron, izginilo in da je ostalo od cele^ svote le kakih 4000 kron. Našli so tudi listino o vrednostnih papirjih in o mnogovrstnem kinču. Vse je bilo spravljeno v domači posebni blagajni. Ko pa so blagajno odprli, je bila prazna. Policiji se je tudi posrečilo izvedeti, da so videli v oni noči, ko je bil arhitekt umorjen, nekega tujega človeka v bližini vile, ki je hitel z nekim težkim predmetom. Kje biva sedaj gospa Demany ni znano. V vilo pride sedaj komisija iz Dunkirchna, ki bo razjasnila to skrivnostno zadevo in ki bo z novo lučjo posvetila v to temno tragedijo. Smrt na železničnem tiru. Iz Gorenjega Litvinova poročajo, da so našli železnični uslužbenci pri Gorenjem Litvinovu na tiru 161etnega delavca Viljema Šiško. Lokomotiva tovornega vlaka je odrezala mladeniču glavo od telesa. Najbrže se gre tu za samomor. Unos grofice. Na Ogrskem se je zvršila te dni romantična ljubezenska štorija, ki se je odigrala na dunajskih tleh. Včerajšnji buda-peški uradni list poroča, da so dali grofico Se-renyi pod kuratelo vsled slaboumnosti. Grofica Elizabeta Serenyi je najstarejša hči grofa Ivana Serenyija, člana ogrske magnatne hiše. Mlada dama. kateri je šele 26 let, se je omožila leta 1908, torej pred štirimi leti, z dr. Ti-borjem Reviczkim pl. Revisnyjem, ogrskim veleposestnikom. Zakon, ki je bil brez otrok, se je moral vsled rodbinskih disharmonij ločiti. Po ločitvi je šla mlada dama v očetovo hišo. Ekstravagance ločene grofice pa niso mogle dobiti v hiši posebnega ugleda. Pred nekaj tedni se je preselila na Dunaj, kjer so jo dali v neki sanatorij. Reklo se je, da se mora ozdraviti tam silne nervoznosti. Malo časa po interniranju grofice Elizabete Serenyi v sanatoriju je dobila dunajska policija zanimivo poročilo. Nenadoma je namreč zapustila mlada grofica vkljub strogemu nadzorstvu, sanatorij, in se ni vedelo, kje sedaj biva. Krogi, ki so občevali z grofico, so izpovedali policiji, da mora biti njen beg najbrže v kaki zvezi z njenim prejšnjim življenjem. Pripovedovalo se je, da so mlado grofico dali samo zato v sanatorij, ker se je ustavljala nekemu ženitovanjskemu načrtu svojega očeta. Menili so jo omožiti z nekim višjim kavalerijskim častnikom, katerega pa je grofica odbila. Sklicevala se je na svoj prvi zakon, ki je bil nesrečen in ni hotela postati vdrugič žrtev kake konvencije. Ker pa so se starši bali. da si ne bi grofica napravila kaj žalega, so jo poslali v sanatorij. Ko je grofica bivala na Dunaju v sanatoriju, se je seznanila tam z nekim mladim inženirjem Alfredom Baderjem. Oba sta se medsebojno zaljubila. Ker pa sta oba vedela, da ne bo grofičin oče nikdar privolil, da bi se vzela, sta sklenila, da ubežita. Predpriprave za beg so bile skrbno uravnane. Z denarjem, ki ga je dobila grofica za kinč in dragocenosti in z denarjem, ki nra je dobil inženir od raznih strani je parček odpotoval na Angleško. Tam sta živela v nekem malem mestecu, poročila sta se in čakala na očetov blagoslov. Namesto blagoslova pa je prišla kletev — v podobi kuratele. Ker pa ie bila dama polnoletna, so se vsi poizkusi, spra-io pocl kuratelo, ponesrečili. Tako živi-seda' mladi par srečno in zadovoljno, kakor v raju. Mi jima to tudi privoščimo. Mater pretepal je 271etni kmečki sin Janez Osek v Spodnjem Sečevem pri Rogatcu. Celjska okrožna sodnija mu je prisodila tri tedne ječe* Pred naborom pobegniti je hotel Janez Lešnik iz jeronimske občine pri Vranskem. Potuho sta mu dajala Martin Ropaš in Matevž Strožič. Dobili so vsak po 5 dni zapora. Očeta pretepala. Anton Vajdič iz Sedlarjevega pri Podčetrtku je bil obsojen pri okrožni sodniji v Celju na teden dni zapora, ker je pretepal svojega očeta. Zaradi enakega pregreška je bil obsojen 171etni Valentin Černesl na sedem mesecev ječe, ker je očeta pri tem tudi hudo poškodoval. Iz Šmarja pri Jelšah je prestavljen nad-komisar finančne straže Juri Klampfer v Ptuj. Mož je nemškega mišljenja. V Otiškem vrhu pri Spodnjem Dravogradu je bil 7. t. m. izvoljen za župana g. Vincenc Jamnik, veleposestnik in lastnik umetnega mlina. _, , Nov kolodvor bodo stavili v St. liju v Slov. Gor. Dne 8. t. m. se je vršil politični obhod. Dozdanje poslopje (postajališče) se bo podrlo in postavil se bo velik kolodvor s skladiščem in drugimi potrebnimi prostori. V to svrho je kupila južna železnica krog 13.000 kvadr. metrov zemlje. Novi kolodvor bo služil tovornemu in osebnemu prometu ter prometu za br-zovozno blago. Selnica ob Dravi. Tukajšnjo c. kr. pošto vodi zagrizena nemčurka, veletrgovčeva soproga gospa Jagritsch. Ta visoka gospa si upa zahtevati od kmetov za izpolnjenje postnih po-ložnic za vplačevanje davkov pisarino od 10 do 20 vinarjev. — Obračamo se do gospodov poslancev s prošnjo, da se pobrigajo za to zadevo, ter pri c. kr. poštnem ravnateljstvu odločno protestirajo proti takemu izsesanju ubogih slovenskih kmetovalcev, ki že itak komaj pridobijo denar za visoke davke, oziroma »ubogi« poštarici izposlujejo večjo plačo, da ji ne ba treba na ta nelep način pobirati krajcarjev. Zločin proti kalečemu življenju. Pred sodnim senatom v Hebu na Češkem ie stalo JV žensk in 10 deklet zaradi zločina proh kalečemu življenju. Izmed vseh je bilo oproščenih 27( sedem jih je bilo obsojenih na 5tednov ječe oziroma na 3 in 4 mesece zapora. Glavni obto-ženec Franc Gotz je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe Aretacija defravdanta. Bivšega bančnega slugo Draždanske banke v Draždanih, ki jfi ubežal s 300.000 markami so predvčerajšnje« v Norimberku aretirali. Nezgoda. 231etni delavec Ivan Flis iz Stob* pri Domžalah se je predvčerajšnjem iz nepre< vidnosti obstrelil s pištolo in se težko ranil. Za opeklinami je umrla. Sedemletna gluho« nema posestnikova hčerka Frančiška Logar ia •Vrbovega je bila te dni sama 'doma in se je igrala v kuhinji na ognjišču. Prišla je preveč blizu ognja, vsled česar se ji je obleka vnela. Preden so ogenj pogasili, je zadobita nesrečna 'deklica tako težke opekline, da je že naslednjega dne za njimi umrla. S kozarci sta se obmetavala. Te dni sta dva delavca v neki gostilni v Potokih pri Kranjski gori silno razgrajala. V prepiru sta se začela obmetavati skozarci, nakar so ju ostali gosti vrgli na cesto. Na cesti sta se petelina pretepala še naprej in se do krvavega pretepla. Konečuo je eden potegnil za samokres in ustrelil na svojega nasprotnika, ne da bi ga zadel, nakar je bil mir. Z nožem ga je sunil. 8. septembra t. 1. so pili v Podmolku, občina Selce, v neki gostilni trije fantje: Šmid Prane, Janez Rejc in Franc Sturm. Pili so seveda najboljšo pijačo od vseh:, žganje. Kmalu so ga imeli v glavi in so se začeli prepirati. Med drugim je rekel Franc Smid, ki se ie zelo oblastno obnašal, naj gre Rojc domov spat. Temu pa nikakor ni bilo prav in je svoje ogorčenje izrazil v krepkih besedah: i»Kaj, ti misliš, da ti bomo vsi v strahu? 1 Ti smrkavec! Šmid se je te besede dobro zapomnil in je bil razžaljen na dno svoje duše. Ko je odšel^nekoliko pozneje Rejc s svojim tovarišem Šturmom iz gostilne domov, je pritekel za njima Šmid, vzel je iz žepa krivec in je sunil t njim Rejca na levo stran vratu ter ga je težko ranil. Po svojem izredno junaškem činu je zbežal. Sodišče je obsodilo Šmida, tega »fest« fanta zaradi težke telesne poškodbe na deset mesecev težke ječe, poostrene vsak teden z enim postom in vsakih štirinajst dni s trdim ležiščem, lauezn Rejcu pa bo moral dati poleg tega še 100 K za bolečine in 11 K za zdravniško pomoč. Bogve če ga bo to spametovalo, da ne bo drugo pot suval Ijudij z nožem. Smrten padec avijatika. Iz Petrograda poročajo: V sredo zjutraj je padel s precejšnje jvisme na zemljo avijatik Rajevski, ki se je švignil v zrak na nekem novem aeoroplanu. Stanje avijatika je brezupno. Zagoneten samomor švedskega Igralca. Igralec Winoard, ki je bil znan kot eden izmed najboljših igralcev Švedske, se je vstrelil. Njegovi tovariši po poklicu njegovi prijatelji so ga našli mrtvega. Zdelo se jim je namreč čudno, ker ga že več dni niso videli, zato so ga šli iskat na njegovo stanovanje. Samomor tega v celi Švediji nenavadno priljubljenega in daleč tez mejo znanega igralca, ki je živel v najboljših razmerah, je vzbudil veliko senzacijo. Vzrok .tega zagonetnega samomora doslej še ni znan. Defravdlral deset tisoč kron In se vstrelil. Iz Homutova na Češkem se poroča: V tukajšnji Binderjevi vinami uslužbenega oskrbnika 'Antona J iraška, ki je prejšnji teden vsled de-fravdacijc 10.000 K zbežal, so našli v okolici Ifomtuova ustreljenega. Dognali so. da je izvršil Jirasek samomor takoj po svojem begu, Kaka) obleka mrtvega oskrbnika je bila vsa premočena od dežja, ki je ravno lil prejšnje dni. Smodnišnica zletela v zrak. Po brzojavkah gStampike v Mehiki je zletela ta teden v zrak mošnja smodnišnica. Doslej so izvlekli izpod razvalin 22 trupel, vendar mislijo, da se je ponesrečilo še več Ijudij. Liubliana. — Današnji naš zemljevid si vsak lahko Izpopolni s tem, da si meie držav zaznamuje z raznimi barvami. Potem šele dobi natančen pregled. Naenkrat se potem pokaže tudi to, da Se vojna vrši po določenem načrtu. — Vsled obhega dela marsikomu zaostane korespondenca. Zamujeno pa vsak najlepše popravi s tem. da kupi nekaj serij sokolskih razglednic in jih pošlje svojim znancem in prijateljem. Pošiljajte sokolske razglednice! Ogled c. kr. tobačne tovarne. Društvo zdravnikov na Kranjskem si je dne 3. t. m. ogledalo c. kr. tobačno tovarno. Akoravno je ogledovanje trajalo celo predpeludne. kar je mnogim zdravnikom onemogočilo udeležbo, zbralo se je vender precejšnje število društvenih članov. tako iz Ljubljane, kakor z dežele. Sprejel jih je prav ljubeznjivo gospod ravnatelj Pros in jih je spremljal po tovarni. Higienične naprave razkazal je tovarniški zdravnik, gosp. dr. Hogler, oddelek za smodke gosp. tajnik Mandelj, oddelek za duhan in svalčice pa gosp. oficijal Tomc. Pri ogledovanju ordinacijskih prostorov, izolčne sobe in prostrane ter higienično izborno urejene kopalnice so se zdravniki prepričali, da je v zdravstvenem oziru za delavce prav dobro preskrbljeno. Obsežna kuhinja, ki daje delavcem za zmerno ceno zdravo in tečno hrano ter ravnokar dodelane jaslice za dojence pa kažejo, da skuša c. kr. tobačna režija ugoditi tudi splošnim socialnim potrebam. Pri obhodu tovarniških prostorov imeli so zdravniki priliko, opazovati obdelovanje tobaka od naravnega stanja pa do izgotovljenih izdelkov in so se pri tem prepričali, da vlada pri delu stroga snaga in natančnost. Posebno zanimanje zbujali so stroji, ki izdelajo na dan do 150.000 svalčic, ki jih zavijejo v papir, napolnijo z dtihanom, opremijo z natiskom in ki oskrbijo pri novih vrstah cigaret tulec s koš-čekom bombaža, ki sreba nikotin. Vse to delo ivrši se avtomatično. Delavci opremijo stroj z I 'duhanom, papirjem in bombažem; vse drugo napravi stroj sam. Le strokovnjak bi mogel popisati različne fabrikacijske metode in zanimive tehnične pripomočke. Tu bodi le povdar-jano, da so vsi delavni prostori v higienskem oziru dobro urejeni; povsod je preskrbljeno za garderobe, umivalnike in za izdatno ventilacijo. Škodljivega prahu ni bilo nikjer opaziti. Koder se pri fabrikaciji sploh pojavlja prah, ga ha licu mesta posrebajo ekshaustorji. Zdravniki so se prepričali, da delo v tobačni tovarni zdravju delavcev ni kvarno in da osobito ne provzroča kake specifične škode. V kolikor se med delavstvom pojavljajo bolezni, n, pr. tuberkuloza, so pač bolj posledica neugodnih so-cijalnih razmer v obče. posebno stanovanjskih heprilik, ne pa tovarniškega dela. — Konj jo je podrl. Ko je v petek neljal jermenar g. Josip Stupica iz dvorišča hiše št. 6 v Slomškovi ulici na cesto, je prišla ravno mimo 871etna Marija Sitar iz Vodmata. Kočijaž je skušal konja ustaviti, a bilo je že prepozno. Konj je gospo podrl na tla. Ponesrečenka je obležala nezavestna na tleh. Na odredbo policije so jo takoj odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Dobila je le male poškodbe na levi rami. — V past se je vjel. 2e večkrat pred-kaznovani potepuh Franc Galjot iz Cerkelj na Gorenjskem, se je splazil v četrtek v spalnico Knezovih hlapcev na Dunajski cesti. Slekel si je čivlje, preplezal neko ograjo in prišel tako skozi odprta vrata v sobo. V sobi, kjer so spali trije hlapci, je napravil revizijo. Ker so bili vsi kovčegi zaprti, se je zadovoljil z enimi hlačami, jopičem, z dvema suknjama in parom čevljev. . V tem trenotku se je eden izmed hlapcev zbudil in prižgal luč. 'lat se je takoj vrgel na tla in se delal, kakor da bi spal. Hlapec se je v resnici zmotil. Mislil je, da se je tu vlegel neki tuji mož in ga lepo pustil pri miru. Ko se je čez nekaj časa zopet zbudil in zapazil v culjo zavito obleko, je sobna vrata zaprl in poklical stražnika, ki je tata aretiral. Galjot, ki je obdolžen še raznih drugih tatvin, se nahaja sedaj na tukajšnjem sodišču v kletki. Tatinski ptič. Martinu Bauerju iz Št. Jurija na Gorenjem Štajerskem, ki je bil v prisilni delavnici na Kodeljevem, ni bil posebno po-všeči ta zavod. Zato je sklenil, da se neopaženo izmuzne ven. Kar je sklenil, to je tudi napravil. Ampak sedaj je bil križ, kje bo dobil drugo uniformo, zakaj po munduri. ki je jo imel v prisilni delavnici, bi ga ljudje kmalu spoznali in Martin Bauer bi moral kmalu zopet odriniti tja, od koder je prišel. Ponudila se mu je prilika in ukradel je nekje hlače in dolg kuhinjski nož. Pa to še ni zadostovalo. Treba je bilo še druge obleke in tudi kaj denarja ne bi škodilo. No, tu pa Martin Bauer ni bil v zadregi, saj je bil že neštetokrat zaprt zaradi tatvine. Svoj načrt je izvršil takole: Hiša, kjer stanuje Marija Kukavica s svojim možem in z otroki; stoji na samem. Prišel je tja 23. avgusta kot ponižen berač in je z žalostnim glasom prosil vbogajme. Vsaj en krajcar naj bi mu dali Ku-kavičeva mati. Pri tem ponižnem obnašanju pa se je pozorno razgledal okoli in je spoznal, da je mati sama doma z otroci. Mati Kukavica mu je rekla, da nima krajcarja. Martine pa tega ni hotel verjeti, in se je vstavil na pragu: »Pa niti enega krajcarja mi ne daste?« »Ja, če ga pa nimam,« je bil odgovor. Bauer se je obrnil in je počasi odšel. Vendar njegov sklep je bil v onem trenotku že trden. Skril se je za neko grmovje na bližnjem holmu in je čakal. Opo-ludne je zapustila Marija Kukavica hišo in je nesla svojemu možu kosilo. Tega trenotka je čakal Martine. Vzel je s seboj oni ukradeni, dolgi nož in se je previdno bližal hiši. Doma’ so bili samo otroci, ki so se igrali. Vežna vrata so bila zaprta. Toda to Martineta ni prav nič motilo. Mislil si je: »čemu pa so okna?« in je zlezel skozenj. V sobi je zastrašil otroke z dolgim nožem, da sc se začeli tresti in jokati in da so nato pri drugih vratih zbežali ven. Nato je Maritne (revidiral) najprej postelje, pa ker tam ni bilo ničesar, kar je poželelo njegovo srce, se je spravil nad škrinjo in omare. Pa imel je že nesrečo. Vse ie lulo zakljenjeno. Ko je videl, da ničesar ne opravi, jo je pobrisal po isti poti, po kateri je prišel, zopet nazaj. Medtem pa so dohiteli otroci materi in ji povedali, da se neki tuj mož prav podomače obnaša v »naši« hiši. Mati je takoj odhitela domov, pa ptiček ie bil že bogvekje. Vendar ni dolgo vži-Val svobode. Prijeli so ga, pristrigli mu peroti in ga zopet dali v kletko. Je že tako na svetu! — Dobavni razpis. C. in kr. komisija za zagotovitev menaže v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi po trgovskem običaju razne predmete, med katerimi so tudi: pšenična moka, pšenični zdrob, kumina, kava, fižol, kaša. grah, leča, riž, testenine, sladkor, moka za polento, poper, paprika i. dr. Pismene ponudbe in vzorce dobre srednje kakovosti je poslati c. in kr. komisiji za zagotovitev menaže (k. u. k. Menagesicher-stelhmgskommission) v Pulju najkasneje do 24. oktobra t. 1. 10. ure dopoldne. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. »Slovan«. Oktobrova številka tega mesečnika je bogateje ilustrirana, nego so bile dosedanje številke; slike se odlikujejo tudi kvalitativno, to je vesel napredek. Prof. Saša Santel, znani slovenski umetnik nam je ilustriral zanimivi otroški i>rizor »Modre ptice«, te senzacijonelne Maeterlinckove drame, in sicer z dvema slikama. Umetnica, gdč. Melita Rejčeva v Gorici nam podaje Gorenjsko v narodni noši (večbarvno). Idejno znamenit je relief s pročelja nove vseučiliške knjižnice v Zagrebu, ki se pravkar gradi (umetniško delo l>rof. R. Valdeca.) Poleg tega imamo še dve sliki zagrebškega umetnika Pele Cikoša (»Tolažba« in »Spominjanje«) ter tri slike k članku prof. Fr. Saherja o k. umetniškem kongresu v Draždanih (med njimi reprezentančni dom v Pragi). — G. pisatelj Govekar nam prikazuje t Aškerca, kako inicijativno je skrbel za kulturno središče slovensko, našo Ljubljano; kulturnega zgodovinarja bo zanimal spis Prosto-slava Kretanova, ki piše o Aškercu na osnovi svoje korespondence. V Ignaciju Grudnu, se zdi, dobimo nadarjenega pesnika. Med pesmimi je zastopan zopet g. Premk, ki ga je šteti med najboljše mlajše svoje pesnike. Trgovski koledar za leto 1913 je izšel ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, koledar za dnevne beležke, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, kolkov-na lestvica, mere za sukno, uteži, dolgostna mera. kovani denar raznih držav, preračunje-valne tabele, tabela za preračunanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega, preračunjanje anuitet in sestavljanje amortizačnih načrtov, amortizačni načrt, anuitetni faktorji, užitninska tarifa za mesto Ljubljano, užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev, tabela za osebno dohodnino, vojaška taksa, občna pri-dobniua, hišni davek, avstrijski konzulati, kako se dobiva davka prosti bencin, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kov-čeke z vzorci, doimstnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firma, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev črevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, delovni čas v trafikah in zapiranje trafik, nedeljski počitek v trgovinskih obrtih na Kranjskem, najvažnejša določila sotrudniškega zakona, trgovsko obrtni strokovni tolmač, pravilnik podpornega zaklada slov. trg. društva »Merkur«. Letošnji koledar se odlikuje po obširni in izborni vsebini tako. da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva »Merkur«, oziroma je še boljši ter veliko praktičnejši od prejšnjih. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil gosp. dr. Rudolf Marn. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 h. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacijske drame »Smrtna žrtev«. Kakor tudi ostalih 6 krasnih slik. Jutri »Srčno zlato«. Nor-diskfilm. Trst Proč z zauikrnostjo! V Trstu je preko 70 tisoč Slovencev, od katerih je le par tisoč, ki so zavedni in čitajo napredne časopise. Potem res ni čuda. da se nam tržaškim Slovencem godi tako slabo. Kdor ne čita. je neumen in se pusti pretepati. In če takega neumneža nasprotnik ?e tako pritiska k tlom, je zadovoljen. Poglejmo v nasprotni tabor! Pri Italijanih opazimo, da radi Čitajo. Je sicer tudi med njimi dosti takih, ki nič ne čitajo, toda veliko manj je med njimi takih nezavednežev. Kadar gredo zjutraj italijanski delavci na delo, vidimo, da ima skoraj vsak v rokah »Picco-Io«, dasi je »Piccolo« protidelavski list. Ta list čita vse, inteligentje in navadni delavci. Poleg tega pa imajo Italijani še več drugih listov. Na vsak način lahko brezskrbno rečemo, da je med Italijani za 5Ue? manj takih, ki nič ne i čitajo, kakor med nami Slovenci. Slovenci, posebno mi tržaški, pa smo v tem oziru tako zanikrni. Ce pogledamo v Ljubljano, vidimo, da se tam veliko bolj čita. V Ljubljani izhajajo štiri dnevniki: »Dan«, »Zarja«, »Slovenski Narod« in »Slovenec«. Ljubljana šteje kakih 45 tisoč Slovencev, Trs' pa preko 70 tisoč. Torej, če bi se v Trstu toliko čitalo. kakor v Ljubljani, bi moralo izhajati v Trstu sedem dnevnikov. Tako pa izhaja samo eden — »Edinost«. Je res. da se razpeča ljubljanskega »Dneva« v Trstu zel ) veliko, toda vse to ie z ozirom na veliko število tržaških Slovencev, še vse premalo. Ko bi vsaj kakih 10 tisoč bilo zavednih! Žalost mora prijeti človeka, ki opazuje to ubogo tržaško slovensko ljudstvo. Gode se temu ljudstvu velikanske krivice, a vzlic temu je mirno. Ko bi to ljudstvo količkaj čitalo. bi ne moglo mirno prenašati krutih udarcev: zbudilo bi se. ter spoznavši vse vzroke njegovega trpljenja, nastopilo ostro proti nasprotnikom. Pra- vi napreden list, kakršen je »Dan« naprimer, budi narod k življenju. Zato bi ga moral čitati vsakdo. »Dan« se je do danes vedno potegoval za zatirani slovenski narod v Trstu, posebno pa ie branil izkoriščano slovensko delavstvo. Zato bi moral vsaki tržaški Slovenec agitirati za »Dan«. Noč, ki se razprostira nad slovenskim narodom v Trstu, se mora umakniti dnevu Kdaj se vse to zgodi? Kratek odgovor: Kadar bo vsak tržaški Slovenec čital »Dan«, kajti le »Dan« preganja nezavednost, »Dan« sovraži neumnost in temo. Toda veliko število je takih, ki vsega tega ne marajo slišati, laki so zanikrni in s svojo zanikernostjo priznajo. da radi trpe. in .da bi hoteli, da bi ostal naš ubogi narod vkovan vedno, na večne čase v verigah. To pa ne sme biti! Verige morajo pasti, narod mora postati svoboden!! Na to delajmo da dospe naš narod do srečnih dni. da se izkoplje iz blata, iz trpljenja. Proč z zani-krnostjo! »Dan« med ljudstvo! Na deloj DRUŠTVA. »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je pridobilo od deželne vlade za svojo društveno knjižnico pravico javnosti. Društvo je zategadelj spremenilo svojo sedanjo društveno knjižnico v javno ljudsko knjižnico, v katero ima pristop vsakdo. Izjiopolnilo je svojo že doslej bogato knjižnico deloma z darili, deloma vsled nakupa z najnovejšimi, sploh Pa z najboljšimi deli slovenske in n e in š k e književnosti, da vstreže lahko vsem željam in okusom čitajočega občinstva. — Pričakujemo, da se bodo knjižnice osobito zaradi bližajočih se dolgih zimskih večerov pridno posluževali ne le vsi ljubljanski sloji, ampak tudi okoličani, sosebno iz Viča in Rožne doline. Knjižnica je nastanjena Pred igriščem St. 3 pritlično levo in je odprta ob sredah od četrt na 7. do 8. ure zvečer in ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne, po potrebi tudi dalje. Izkaznica za 42 knjig stane samo 10 vinarjev, od knjige se pa plača 2 vin. za 14 dni. Izposodi se tudi po več knjig naenkrat. Zveza slovenskih javnih ljudskih knjižnic v Ljubljani prosi da vse one knjižnice, ki so dobile prospekte o Zvezi, takoj prijavijo svoj pristop. da se ve določiti visokost števila tiskovin Ravno tako naj se vse one knjižnice, ki bi rade pristopile, obrnejo do Zveze za prospekte, katere jim rade volje pošlje. In za vse informacije je Zveza slovenskih knjižnic vedno na razpolago. Sedež ima v Ljubljani, Wolfova ulica 10, Simon Gregorčičeva knjižnica. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Pepca Mahorčič z Divače 10 K, dar »Slovenskega planinskega društva« mesto venca na krsto pok. B. Šteblaja. C. M, podružnica za Volčjo drago je nabrala 5 K mesto brzojavke glavni skupščini. V Vrhpolju je bil g. Jos. Ko- sec 29. septembra šentjernejske podružnice sestanek, za družbo se je nabralo 22 K. G. Iv. Korenčan, veletržec v Ljubljani, je izročil po svojem trgovskem potniku g. Valenčiču C. M. podružnici v Matenji vasi za lista »Republikan« in »Tehtnica« 5 K, g. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani pa je daroval C. M. podružnici na Savi povodom njene veselice 10 K. — Vinska trgatev podružnice posavske je vrgla dne 6. t. m. v gostilni »Pri ruskem carju« čistih 144 kron 55 vin. navzlic — turškim napadom na dobre Slovence. Hvala! Z bojnega polja. (Od našega cetinjskega poročevalca). Cetinje, 9. oktobra 1912. I. Danes, na dan napovedi vojne, je izdal kralj Nikola I. proklamacijo na Crno goro, pisano v krasnem poetičnem slogu, v kateri poudarja, koliko trpi narod v Stari Srbiji, kar nalaga miroljubni Crnigori, da proži tlačenim bratom pomoči. Njegove nade, da se najde način osvoboditi brez prelivanja krvi Srbe v Turčiji so se izjalovile. Kakor je težko kralju kaliti tišino evropskega miru, vendar ne preostaja druzega, nego da potegne Crnagora sablje, one sablje, ki so prelivale kri na Vučjem Dolu, Nikšiču, Baru in Vilčinju. Kocka je padla! Treba je nuditi pomoč bratom in Malisorom, ki se že dve leti junaški bore za svoje pravice, slobodo in zjedinjenje s Crnogoro, s katero je Bog, balkanske krščanske kraljevine. Kralj zaupa v žilavost, red in poslušnost sinov svojih starih vojnikov, ki jim bo mogoče dvigniti ugled domovine in črnogorskega orožja. Smelo je sicer započeti vojno z velikim cesarstvom, toda tu se gre za brate. Crnogoro bodo spremljale simpatije vsega izobraženega sveta, vsega srbskega naroda* vsega Slovanstva. Pomoč nudi Srbija, Bolgarska in Grška. Crnagora ne napada Turčije iz zavisti, nego iz najplemenitejšega nagiba, da prepreči uničenje obmejnih bratov. Črnogorska armada pohiti tja, kjer se strada, kjer se muči. kjer se piaka. Tam bo videti črnogorske barjake. Pa poreko starosrbski bratje: evo jih osvetnikov izpod Lovčena, Koma, Durmitova; sedaj nismo več niti sirote, niti sužnji. Tam se združi Crnagora z dragimi brati iz Srbije, ki jih vodi njen vitežki kralj, da skupaj z njimi poneso tlačenim slobodo. K sklepu želi kralj božjega blagoslova in pripominja, da je slutil ta veliki moment, ko ie pel: »Onamo, onamo, za brda ona!« II. . Črnogorskega poslanika v Carigradu, Pla-menaca, ki je odpotoval, zastopa ruski konsul, a turškega poslanika na Cetinju zastopa nemški konsul. Istotako sta odšla vicekonsula turška iz Podgorice in Bara. PREVOD. OZIROMA EKSCERPT IZ URADNEGA POROČILA O BOMBARDIRANJU TURŠKIH UTRDB PRI DEClCU. Cetinje. 10. oktobra 1912. f. Včeraj zjutraj je pojezdil zarano kralj Nikola s knezom Mirkom in spremstvom iz Hru-ševaca na Gorico, burno pozdravljen od mno-gobrojnega naroda. Na vrhu Gorice je kralj razjahal in zavzel mesto, od koder se nudi pogled na Dečič in na brda okoli. Spremstvo čaka nestrpljivo, da se prične streljanje. Točno ob osmi uri je zagrmel prvi top črnogorski, namerjen na utrdbo Dečič. Top je izpalil knez Peter. Kralj vstane, se odkrije, liokriža in istotako vsi prisotni iz spremstva, med katerimi so tudi vojvode Božo in Sako Petrovič. Vojaška godba igra himno. Granata, izpaljena iz j rvega črnogorskega topa pade v sredo turške baterije na Planinici. Dvigne se gost dim. Prizor veličasten. Kralj pazljivo motri razvoj artilerijskega dvoboja. Druga za drugo padajo granate iz črnogorskih topov na Planinico. Turki odgovarjajo redko in slabo. Naenkrat razbije črnogorska granata glavno turško šanco na Planinici, ki jo Turki v begu zapuščajo. Streljanje iz topov se rajširi nato proti Rugama. Boj se razširi na celo fronto, od Planinice do Jezera. F.fekt črnogorske artilerije silen. Popoldne so naši topovi zadevali z uspehom Dečič. Knez prestolonaslednik, kot glavni poveljnik, je bil prisoten boju, ki ga je vodil s Kaka-ricke gore. Dvoboj artilerije traja do noči. Turki slabo odgovarjajo. Popoldne se je čulo izpred Dečiča močno streljanje iz pušk. Kralj se je proti poldnevu vrnil na Kruševac. Tja so dospeli popoldne tudi knez prestolonaslednik in knez Peter. Kralj je prejel z vseh strani sveta brzojavne pozdrave, ki so polni slave in navdušenja za Crnogoro. II. General Blažo Boškovlč. Generalu Blažo Boškoviču, komandantu retsko-brdske brigade, se je omračil um. Prestal je pred dvemi leti težko in nevarno operacijo (baje na ledicah), ki je imela za posledico malokrvnost in hudo nervoznost. Boječ se, da se ne mogel podati na vojsko in na bojnem polju intenzivno sodelovati, je postal duševno skrajno depriiniran, kateremu razpoloženju je sledilo omračenje uma. General Bo-škovič, junak velikih zmožnosti, je star 43 let Da bi se bil ustrelil, je neresnično. hi; Črnogorska armada in nje deli: I. retsko-brdski, operativna točka Podgorica. Načeluje brigadir Blažo Boškovič, ki se mu je sedaj omračil um; II. barski: Komandant Mitar Martinovič, vojni minister, s prideljenima brigadirjema Mi-lutinom Vukotičem in Ivo Durovičem. III. Kolašinski: brigadir Janko Vukotičin Lakič Vojvodič. Vrhovni poveljnik je prestolonaslednik Danilo. Kralj se nahaja y Kruševacu pri Podgorici. Deželna električna centrala v Mosteh. Dvanajsta ura je že odbila in deželni mlinar melje naprej — saj se je pok. dež. glavar zbal njega po profesorsko prijeti za ... njegove prekanjene kupčije in preplačila onih petero mlinov nad Medvodami, zbog tega da je bil in je že do dobrega prepričan, da bo to električno podjetje prvo deželno, a tudi pasivno. Vztrajnost ie lepa stvar in ako pl. Suklje prerokuje, da bo velika potezna ta akcija ostala častno združena z imenom g. dež. odbornika dr. Lampeta, morem pač kot strokovnjak, dvomiti na tej časti, in jc smatrati za dvomljivo. Pri jednakih podjetjih je potreba v prvi vrsti, da temeljijo na tehnični podlagi izpeljivosti; vztrajnost je tedaj v tem pogledu in v prvi vrsti potrebna tehnika. To je in ostane naloga tehnikov, ki so potem tudi deloma odgovorni za učinek podjetja. Ako pa bi se bila zadeva Zaveršnice v prvi stopnji natančneje študirala, bi po mojem mnenju izostalo na tem potoku vsako delo dežele in ne bilo bi trebalo skrpucati novega vodnega zakona v sedanji obliki — bil je namreč ta zakon deloma potreben, da se razlastijo tudi kmetski podjetniki in se s tem opomore pičli vodni sili v Mostah. Poznana mi je cela Kranjska, zlasti v hy-drografičnem oziru in smelo trdim, da naša dežela vsled orografičnega značaja za vodno-električna podjetja ni posebno ugodna, in da jo ie v tem oziru prištevati v drugo vrsto. Naše gorovje je večinoma golo — gorskih jezerov s primerno padavino nam manjka in tako pride tehnika do zaključka, da imajo struge z strmcem malo vode, nasproti pa imajo polne struge malo strmca. To kar daje drugim deželam, Tirolski, Švici itd. prednost za gorska jezera — ledeniki s strmci, pri nas pa tega ni. Z ozirom na ta dejstva je opreznost in pozornost pri sestavljanju načrtov in še več pri izvršitvi tistih. Zato rečeno, da se je dežela Kranjska zbog neugodnega denarnega in krajevnega položaja izbrala malo in nestalno Za-vršnico, da si ondi ustanovi svoje prvo električno podjetje. Završnico je šteti med divje potoke, ki vsled golega padovinskega gorovja ob nalivih takoj narastejo po prenehanju dežja takoj tudi upadejo. To povzročuje tudi globoko ujedeno strugo. Na taki strugi dalo bi se napraviti malo podjetje sposobno za kako malo tovarno, nikakor pa deželno podjetje, od katerega se pričakuje na tisoče konjskih sil. Za jednaka podjetja zahteva se pa tudi stalno§t moči. Električna ali sploh motorna sila je odvisna v prvi vrsti od množine vode in strmca. Ako pogledamo Završnico, ima ista v poletni suši in mrzli zim? komaj 400 litrov v minuti —- s to množino bile bi tedaj mogoče za stalno računiti. Strmec se sme pri tej vodni tnnožini računati z 80 do 125 m. kar daje pri napravi z 75 % električnega izkoriščanja okroglo do 50 HP, to je konjskih sil. Dežela ima sedaj na Završnici računati stalno samo z maksimom 500 HP in za to množino bi se imela ondi t. j. v Mostah izvršiti vsa tozadevna dela. Dežela Kranjska pa se je tukaj lotila del v veliko večjem obsegu. — Predor 800 m dolg ima premera 3 m* t. j, on je prirejen voditi 3000 litrov v sekundi, kar bi dalo po prejšnjem računu do 3750 HP, koje številke tudi strašijo po časopisju in pri opisih tega podjetja. Poleg tega se zgradita nad tem predorom dva odprta nabiralnika v dolini Za-vršnlce, katerih obseg bode baje nabral do 200.000 kubičnih metrov vode. To je seveda za lajika nekaj velikanskega. Strokovni tehnik pa si bode pri teh številkah kmalu na jasnem, in račun mu bode povedal, da ta dva nabiralnika s predorom vred t. J. vsa množina vode z 202.400 kubičnih metrov z naravnim pritokom 400 sek. litrov proizvaja zgoraj omenjeno 3750 HP samo 77 sekund, ter da zadošča za 1000 HP skozi 42 minut t. j. komaj za tri četrt ure. Ker se pri jednakih podjetjih vedno računa s stalno močjo, videti je. da so vsa ta velika dela zgrajena z ogromnimi vsotami brez potrebe — in v tem tiči tudi efekt vstrajnosti deželnega mlinarja, ki bo ostala za vedno združena z njegovim imenom. Predobro poznam okoličane na Gorenjskem in tudi Bleda, da b» se spuščal glede uporabe elektrike v tem kraju — toliko pa trdim. da se na odjemalce motorne sile in električne razsvetljave z ugodnim uspehom, za podjetje samo od strani posestnikov kmetov kakor tudi posestnikov vil dežela ne more računati. Kmet si drage razsvetljave ne bode umiš-ljeval, še manj pa motorno silo — električno — posestniki vil na Bledu in okolici pa se z cenami njihovih večinoma priprostih stanovanj že tako visoko, da se promet s tujci, glede na male udobnosti in drago življenje na Bledu, dvigniti ne more. Cene stanovanj presegajo skoraj one prvih gorskih in morskih hotelov — z elektriko in drugimi udobnostmi, — ako se tedaj hoče pridobiti tujca tu sem, potreba je stroške znižati ne pa iste še povečati. To sem hotel pribiti glede električne centrale v Žirovnici, da se občinstvo o tehničnem stanju še o pravem času pouči — odgovornost in čast gre naravno pti vsem tem le onim, ki so po logičnem umovanju to velikopotezno akcijo iz jedra izluščili. Neodvisni tehnik. kvišku vsi tisti, katerim je šlo za lastni jaz. V Ljubljani se je zgodilo še nekaj druzega, in tako se dandanes misli, da je vse gibanje narodnih socijalistov polagoma in neslišno zaspalo. Tisti, ki so preprečili občni zbor v Ljubljani, so se veselili svojega uspeha tako, da so odkrito priznali v svojih listih veselje, da so pokončali ljudi, kateri so jim hodili na pot in jih ovirali pri »težavnem« delu za nadaljni obstoj rodoijubja pri nas. Drugi so se objemali ž njimi, in če niso vedeli prej. kaj pomeni beseda »mir«, so izvedeli za njen pomen tisti čas. Eni in drugi s tretjimi vred so se veselili nepričakovanega uspeha. Predpripravam, ki so se vršile v Trstu sporazumno z ljubljanskim odborom, ni bil načelno sprva nihče nasproti; komaj pa se je izvedelo, kaj nameravajo takile 18- do 201etni mladeniči, ki poznajo življenje iz knjig, se jim je prepovedalo pošiljanje notic v tržaško »Edinost«. Odkrito rečeno, veliki neumneži bi bili sami, če bi silili golobradce, ki so se navžili svojih »neumnih idej« bogsigavedikje, med do- j pisnike »rodoljubnega« lista. Zato smo, razumevajoči položaj, v prvem trenotku naredili čez »Edinost« tri velike križe, in nesli to. kar smo prej namenili nji, drugam. '1 ako Je bilo nekaj polemike, potem pa »clara pacta« in ostali smo medseboj sovražniki. Narodna Delavska Organizacija pa se je vzdignila: od kje, ne vemo, in nekaj ljudi med njenimi člani je pričelo hujsakti proti vsemu, kar je naredil in uredil tržaški odbor, ter pričela loviti lahkoverne ljudi v svojo »Mladinsko organizacijo«. Kje se je to maslo skuhalo, dobro znamo, in uverjeni naj bodo tisti, ki hočejo vso stvar ugonobiti, da nalete na silen odpor. Nam so razmere v N. D. O. prav natančno znane, zato ne bode tega, česar nekateri gospodje pričakujejo. Prokleto slabo in nevarno breme so vzeli na svoje rame, da ga spuste v dolino pozab-nosti. Ej vi, Vseslovenci, v slabem kraju ste zasadili plug v zemljo, da bi porili na ta način tem lažje tisto cvetje, ki rase polagoma, a gotovo! Pomislite vendar, da narodnost ni fraza, temveč vse kaj druzega. In rdeče-modro-beli trakovi ne morejo pokriti tiste krinke, ki zakriva čestokrat hinavska obličja! Vsekakor pa smo si danes glede tega na jasnem; pomisliti morate, da živimo v dvajsetem stoletju, ker je ves svet preplavljen s socijalnimi idejami; in ker nam ni le do narodnjaštva tistih ljudi, ki se potikajo po kavarnah in kriče o prilikah po shodih, temveč do dela med maso. Ne zatajujte v sebi tistih dvomov, temveč Izprašajte sl svoje grešne vesti In priznajte: Peccavlmus! Še smo tu. O gibanju raznih ljudi, ki so nasprotovali idejam, katere so objavili pripravljalni odbori narodno-socijalnih snujočih se strank po večjih slovenskih mestih, bi se lahko napisalo k temi marsikakšen zanimiv komentar. Komaj so se zganili člani odborov, da pred-lože pravila namestništvom, so že planili na- Nainovejša telefonska in brzojavna poročila. Balkanska vojna. Iz uradnih brzojavk: (Od našega cetinjskega poročevalca.) I. Mojkovac, 10. oktobra ob 10. uri 7 min. zvečer. Včeraj okoli osme ure zjutraj je započel general Vukotič z obstreljevanjem Mojkovaca. Grom topov je izzval veliko navdušenje med vojsko. Po dveh urah trde borbe je bil Mojkovac v črnogorskih rokah. Malo pozneje so bile zavzete vse glavne pozicije ob reki Tari. Nad Mojkovacem so se neprijatelji zelo uporno borili. Zavzete so glavne pozicije. Črnogorci so udrli dve uri daleč v turško zemljo in se utaborili na I.epenovcu, tri ure daleč od Bje-lega Polja. Med vojsko vlada najboljši red in neobičajno navdušenje neglede na jako slabo vreme in gorsko meglo: Zveze med levim in desnim krilom centra naše vojske, v katerem se nahaja glavni stan. so izborne. General Vukotič je izdal sedaj nove odredbe za nadaljno kretanje vojske. Na pohodu smo zadeli na veliko množico mrtvih in ranjenih sovražnikov. Naših je poginilo 8, ranjenih 15. H. Podgorica, 10. oktobra ob 10. uri 7 min. zvečer. Dečič pal danes zjutrai ob deveti uri. Okoli njega je bila silna borba. Črnogorska artiljerija je dosegla velik uspeh. Na utrdbi Dečiča vihra črnogorska zastava, ki se iz Podgorice na daljnogled lepo vidi. Komandant Dečiča, polkovnik Salah-Edin se je preda! z nekoliko častniki in mnogo vojaki. Cel dan od ranega jutra traja bitka na celi fronti. Okoli Šipčamka proti večeru najhujši boj. Naše izgube na Dečiču so znatne, osobito na oficirjih. Izgube sovražnikov so ogromne. Število še neznano. Navdušenje vsled prve zmage pri Dečiču nepopisno. Tako-rekoč vsa Podgorica zasleduje tok borbe. Pre-stolonaslenik in knez Peter so obiskavali pozicije drugo za drugo. Črnogorska vojska se drži izvanredno junaški. Ves bojni stroj funk-cijonira s čudovito brzino in točnostjo. Mali-sori podpirajo junaški črnogorske čete. Pot na Tuzi je odprt. Stari brigadir Mitar obvešča vrhovno komando, da vojska uspešno koraka proti Tarabošu. Severna črnogorska vojska je prekoračila Taro, vzhodne čete so prešle v Be-ransko nahijo. Do temnega mraka se čuje živahno streljanje iz topov in pušk okoli Šipča-nika. Na Dečiču so zaplenjeni štirje turški topovi. III. Pogorlca, 10. oktobra ob 11. uri ponoči: Pal je tudi Šipčanik, pozno popoldne zavzet. Črnogorska vojska ga je vzela v naskoku, ki so ga vojaki izvedli nevstrašeno in s složno požrtvovalnostjo. Mlada črnogorska generacija se je pokazala s svojimi sijajnimi zmagami na Dečiču in Šipčaniku vredno svojih slavnih pradedov Gralovaca in Vučiga Dola. Artiljeriia in pehota stojita na .višini za- htev. Ključ potov iz severne strani v Skader je v rokah Črne gore. Turki so se zelo hrabro branili. Kasno na večer so dovedli pred kralja na Kruševac komandanta Dečiča Sarah-Edina, ki se je predal. Kralj ga je vitežki sprejeL ❖ NOVA ČRNOGORSKA ZMAGA. Podgorica, 13. oktobra. Severna črnogorska armada pod vodstvom generala Savo Vukotiča ie včerai po krvavem boju zavzela mesto Bjelo polic na Bjelem polju. Turki so sicer napeli vse s;le. da bi mesto vzdržali, a bilo ie vse zastonj. Na črnogorski strani so se bojevali tudi srbski vsfaši katerih ie tamkaj zelo veliko. Črnogorcev ie v boju iako malo padlo. Turška posadka se ie udala. Odpeljali so jo takoj v Nikšič. Cetinje, 13. oktobra. Zmagovito črnogorsko armado so prebivalci zavzetega mesta Bielo polje sprejeli z velikanskim navdušenjem. Pri vhodu v mesto so srbski domačini tako ženske kakor moški poljubovali črnogorske junake Črnogorski vojaki so pred magistratom zapeli narodno himno »Onam. onamo,« kar ie vzbudilo še večie navdušenje. Po zmagi je bje-lopoliski srbski pon imel slavnostno mašo, kateri so prisostvovali vsi vojaki in prebivalci. Po maši ie prišlo med vojaštvom in prebivalstvom. kr so komai čakali, da se iznebe turškega iarma do zelo ganljivih prizorov. Cetinje, 13. oktobra. General Vukotič je razpnustil v Bielem polju dosedanji turški občinski zastop in nastavil posebno provizorično srbsko oblast. Pogorlca. 13. oktobra. Vest o zavzetju Bjelega polia se potrjuje. Cetinje, 13. oktobra. Essad-paša je proti neprestano prodirajoči armadi generala Mar-tinoviča, ki prodira od južne strani proti Skadru. odposlal iz Skadra večji oddelek vojakov, katerega je pa general Martinovič v več manjših bitkah pognal nazaj. General Martinovič je zavzel turški utrdbi Katrkol in Pet Ubala. Sedaj se vršijo kruti boji okolu Taraboša. Mar-tinovičeva armada se pojavi najbrže že jutri pred Skadrom. Cetinje, 13. oktobra. Armada prestolonaslednika Danila se bojuje sedaj za Kakaričke gore tik pred Tuzijem. Po zavzetju teh hribov, ki so jako močno utrjeni, bo tudi prestolonaslednikova armada v kratkem prišla v Skader. BOLGARSKI VSTAŠI. Carigrad, 13. oktobra. Iz Soluna je došlo semkaj poročilo, da je 200 mož broječa bolgarska vstaška četa napadla kraj Jenidje Vadar, severozapadno od Soluna. Bolgarskim vsta-šem so pomagali tudi prebivalci vasi Ksira. Bolgari so po mestu metali na Turke bombe in jih mnogo pobili. Proti večeru so zginili. BOLGARSKA PRED VOJNO. Sofija, 13. oktobra. Vlada izroči danes zvečer velevlastim odgovor na njih zadnjo noto. Istotako bo izročila tudi Turčiji posebno noto. ZA VOJAŠKE RODBINE. ootlja, 13. oktobra Občinski svet je voti-ral 500.000 K za one rodbine, katerili člani so odšli na vojno. GRŠKA ARMADA. Atene, 13. oktobra. Mobilizacija grške a tornade je končana. Rezervisti so se v polnem številu odzvali mobilizačnem pozivu. Dosedaj je na grški meji koncentriranih 170.000 grških vojakov. SRBSKA SKUPŠČINA ZAKLJUČENA. Belgrad, 13. oktobra. Srbska skupščina je danes sprejela vse nove vojne kredite v znesku 44 miljonov dinarjev. Nato je ministrski predsednik Pasič prebral kraljevo pismo, s katerim se izvanredno zasedanje skupščine zaključuje. Odgovorni urednik Radivoi Korene Last in tisk »UčitelKke tiskarne«. Pridobfvaitenovihiiaročnikov! Mali oglasi. Hišnik, kateri bi bil lahko tudi za kočiiaža išče primernega mesta. Ponudbe spreiema »Prva anončna pisarna«. _ 699—3 Posebna specialiteta likerja lil se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati ali pa direktno pri Lurro Šebeniku v feiški pri Ljubljani. Stanovanjc iz 2 sob in pritlikami se odda z novembrom na Dolenjski cesti v vili gospoda Popoviča. Poizve se pri gosp. Jebačinu, trgovcu na Dolenjski cesti. Prazne sode od malage in konjaka po 16, 32, 64, 120, 200 in 300 litrov ima naprodaj trgovina s špecerijo, delikatesami in vinarna Miklošičeva cesta štev. 8. Glavno zastopstvo danajske dražbe ZS tfi kurjave s svežim zrakom v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 31 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šol«, gostilne, cerkve itd. A. SKAZA, glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko. H 1 Velika zaloga čevlgev A. SfHWFITZER. Prešernova ulica48. Specialiteta: Posebno močni čevlji za dečke in deklice po zelo nizki ceni. Popravila. Higijenični in lovski čevlji. Lastna delavnica. V nobenem glavnih mest avstrijske monarhije ne dobite tako velike detailirane trgovine, ki bi imela v zalogi toliko damske konfekcije kot moja. — Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših inaiiteljev, poletotov, ragnalov gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejšega izdelka. — BlllSe. klila. Spodlljft klila, pletene jopice kakor tudi obleke za otroke in dečke fino izdelane, po Čudovito nizkih cenah. — Nobenemu ni pri meni težka izbira jopic, paletotOV in kOStlllllOV za deklice. Na deželo pošiljam brez povzetja na izbiro. — Postrežba točna. »Angleško skladišče ob!ek“ O« Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.