Poštnina plačana ▼ gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naroinina Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto III	Celje, dne 30. decembra 1932	Štev. 27
Srečno novo leto!
Veselo in srečno novo leto — tako zvene te dni ob prisrčnem stiskanju desnic od ust do ust dobrohotna voščila med sosedi, prijatelji in znanci. 2e od davnih dni je taka navada, da si ob koncu starega leta želimo med seboj čim več sreče, zdravja, zadovoljnosti in veselja v bodočem letu.
Letos so slične želje še prav posebno upravičene. Saj nam preteklo leto ni bilo nič kaj veselo in srečno. Hmeljsko krizo smo sicer okušali že prej nekaj let, toda preteklo leto nas je pa splošna gospodarska kriza tako kruto pritisnila, da res že skoraj ne vemo več ne kod ne kam. Vse, kar pridelaš, prodajaš napol zastonj, kar pa kupuješ, ker že neobhodno moraš, obilo preplačaš. Res je že prava umetnost, obdržati v teh okolnostih vsaj še kolikortoliko ravnovesja. Pa kaj hočeš, ko je pa enako hudo po vsem svetu. Če nam je v prejšnjih časih trda predla, smo se kar na kratko odločili, da gremo v Ameriko, si prislužimo dolarjev ter z njimi zopet učvrstimo temelje' svojega gospodarstva. Toda danes je kriza tudi v Ameriki in ni tam prav nič boljše kakor drugod. Pa Francija in Nemčija, kamor smo tudi zahajali po zaslužek? Prav tako je in še mnogo hujše kakor pri nas. Ostati moramo torej na domači grudi in si prizadevati, da na vsak način zdržimo, dokler ne pridejo zopet boljši časi, ko si bomo lahko oddahnili in se zopet odpočili po težkem trudu in naporu v boju z neizprosno usodo.
Ponovno smo že čitali ali slišali, da se bliža konec krize in bo skoraj zopet bolje. Žal pa je dalo tem razveseljivim vestem navadno povod le trenotno izboljšanje, ki pa se ni izkazalo kot trajno, temveč mu je navadno sledila še hujša kriza. Kako pa je pri hmelju? V hmeljarstvu smo občutili krizo
najprej, vendar smo jo lažje prenašali v začetku kakor pa pozneje, ko se je pojavila tudi povsod drugod. Če pa je pričela kriza najprej v hmeljarstvu, je prav in v redu, da tu tudi najprej konča. In kakor vse kaže, se nam nekaj sličnega tudi obeta. Po letošnji sezoni sodeč, se nam v hmeljarstvu vzlic vsemu namreč res že obeta izboljšanje — ker smo končno le že uravnovesili produkcijo in potrebo.
Temeljni povod za gibanje cen je vedno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, katero zopet zavisi od višine produkcije in potrebe. Dolga leta je trajalo, da smo prekomerno razširjene nasade zopet skrčili toliko, da produkcija ne prekaša več potrebe. Kar je preveč, je poceni, in kar primanjkuje, je drago! Hmelj je bil drag v tistih lepih časih dobre konjunkture, ker ga je primanjkovalo, bil poceni, ker smo razširili nasade in ga je bilo preveč, ter obeta biti zopet drag, ker smo nasade skrčili in ga je malo. Seveda pa ne smemo sedaj nesmiselno širiti nasade, da ne povzročimo zopet nadprodukcije in slabih cen. Obdelujmo skrbno že obstoječe nasade in jih nikar več ne stradajmo, pa bomo pridelali tudi na teh dovolj in prvovrstnega pridelka! Nikar zopet ne šarimo s slabim blagom, da ne ubijemo zopet dobro ime zelenega Štajerca! V gospodarstvu je potrebna stalnost in v hmeljarstvu še prav posebno. Kdor pa lovi konjunkturo ter vedno širi in krči nasade, bo kmalu dogospodaril. Kolikor hmelja tvoje gospodarstvo prenese v vsakem slučaju, drži stalno, pa ti bo hmeljarstvo res trajen vir blagostanja! Pa še nekaj. Po starem pravilu, da je le v slogi moč, se združimo vsi hmeljarji v naše hmeljarsko društvo, ker bomo skupno lahko vedno več dosegli za naše skupne koristi. Ker pa moraš biti stalno o vsem obveščen in čim bolje poučen, naroči ter pridno
čitaj in prebiraj edini strokovni list, ki ga imamo, to je »Slov. hmeljar«; če se boš po njem ravnal, boš pridelal dosti prvovrstnega blaga in ga vedno tudi ugodno prodal. Da pa se vsaj deloma rešiš skrbi glede prodaje in čim bolje izkoristiš vsakokratno konjunkturo, včlani se tudi pri hmeljarski prodajni zadrugi. Na ta način storiš vse, kar je za tvojo lastno ter našo skupno korist potrebno in tudi uspeh ne bo izostal.
In sedaj ob novem letu si želimo hmeljarji za bodoče leto poleg sreče, zdravja, veselja in zadovoljnosti tudi dobre hmeljske cene v bodoči sezoni. Da bi nas upravičene nade ne prevarile in bi končno res že bilo konec hmeljske krize in potem po redu, kakor je začelo, tudi gospodarske krize sploh! Da bi potem lahko zopet svobodneje zadihali in nastopili zopet pot gospodarstva navzgor ter si čim prej opomogli iz težke stiske zadnjih let! S tem upanjem in to željo vstopamo v bodoče leto in če se naše želje uresničijo, bo leto gotovo srečno in veselo.
Savinjski :
O letošnji sezoni
Celo drugo etapo je hmeljska kupčija bila povsod prav klavrna. Toda v Nemčiji se je cena držala, ker je hmeljska prometna družba razpolagala z 21 milijoni Din ter z intervenčnimi nakupi preprečila vsako nazadovanje cen. Trgovina je pač morala plačati cene, ki jih je držala družba, ker ji je sicer pretila nevarnost, da sploh ne dobi zadosti blaga v svoje roke. Tudi na Češkem so se cene v glavnem držale, ker češki hmelj ima pač svoj stari sloves in silno število interesentov, ki ga končno le morajo kupiti, pa naj že bodo cene včasih tudi nekoliko pretirane. Tega pa se češki hmeljarji dobro zavedajo in so zato v svojih zahtevah zelo nepopustljivi. Tako češki kot nemški hmeljarji so se tudi dobro zavedali, da je letos pridelek izredno pičel in da bodo zato tudi pivovarne končno le morale kupiti ter je zato vsak riziko skoraj popolnoma izključen. Poleg tega pa je na obzorju sijala že tudi zarja ukinitve prohibicije v Ameriki. Tako je v Nemčiji držala ceno v šahu hmeljska prometna družba, na Češkem pa zavest hmeljarjev, da bo vsekakor moral iti v denar tudi žateški hmelj, kakor še vedno doslej.
Popolnoma drugače pa je bilo pri nas. Ko je prišlo do zastoja v kupčiji, je večina hmeljarjev kaj hitro postala zbegana. Le poglejte nazaj redne in posebne izdaje »Slov. hmeljarja« za časa sezone! Nikjer na svetu niso imeli tedaj hmeljarji tako jasnih nasvetov, kako jim je ravnati, kakor
vprav pri nas. Toda žal naši hmeljarji vse premalo zasledujejo in upoštevajo poročila. Saj so se dogajali slučaji, da so zaradi nepoučenosti še v prvi etapi, ko je bila cena že 20 Din, prodajali nekateri prvovrstno blago po 15 Din! Prav tako z lahkoto nasedajo razburljivim vestem mešetarjev, ki jih je zlasti letos bilo kot listja in trave. Še nikdar ni in ne bo noben nakupovalec govoril v korist prodajalca, temveč vedno le v svojo; prav tako ravna tudi hmeljar, kadar kaj kupuje, pa je že kar smešno, da od hmeljskega nakupovalca pričakuje kaj drugega! Nasi hmeljarji tudi upoštevajo preveč potek samo prošle sezone; tako so se letos vsi zavedali, da je lani cena dosegla višek, potem pa stalno padala in se ni več dvignila. V svoji kratko-miselnosti so pač enostavno mislili, da mora tudi letos biti tako in so zato hiteli prodajati. Samo intervenčni nakupi bi bili tedaj pri nas zajezili ponudbo in prodajo ter preprečili padanje cene, toda za to ni bilo denarja. Samozavesti čeških hmeljarjev pa tudi ne moremo imeti, ker je naš okoliš pač premajhen ter imamo premalo blaga, da bi z njim svetovni trg moral vedno in v vsakem slučaju resno računati. Saj tudi vse trgovce, ki redno kupujejo naš pridelek, lahko skoraj na prste seštejemo, neglede seveda na to, koliko tvrdk zastopajo, in ti se seveda lahko tudi nekoliko poigrajo z nami. Imeli smo pač v rokah tri adute — izredno pičli svetovni pridelek, naraščajoč konsum piva in ukinitev ameriške prohibicije — toda žal jih nismo izkoristili, ker kljub vsem izpod-bujajočim vestem tiska ni bilo potrebnega zaupanja in samozavesti.
In tako smo ga v drugi etapi prav grdo polomili.
Krmilo je vzela v roke trgovina in narekovala cene po mili volji, mi pa smo šli na led ter ponujali in prodajali izpod cene. Sicer pa se je letos tudi pokazala trgovina v tako slabi luči, kakor že dolgo ne. Nekateri trgovci so imeli v zaključnem listu pripombo, da je po nakupovalcu sklenjena kupčija veljavna šele tedaj, ako jo trgovec tekom 48 ur ne razveljavi. Naš hmeljar je pač podpisal ter večinoma opazil pripombo šele, ko mu je kupec kupčijo razveljavil. Te pripombe so se namreč trgovci, ko je prišlo do zastoja v kupčiji, kaj pridno posluževali za blago, nakupljeno še v prvi etapi po 20—22 Din. To je, milo rečeno, skrajno umazano. Ako se trgovec ne zanese na svojega nakupovalca, naj si pač poišče drugega, kateremu bo lahko zaupal. Vezati prodajalca, dočim ostane kupec nevezan, pa je vse prej kot solidno in se takega načina nakupovanja poštena hmeljska trgovina doslej še ni posluževala! Popolnoma isto velja za basarja, katerega pošlje kupec in je v nje-
govi službi, pa naj zanj odgovarja — prodajalec! — In poiem prevzemanje! Ko so cene oslabele, se je še po višji ceni kupljeno in še ne prevzeto blago pri prevzemu zavračalo v prav mnogih slučajih, češ da ne odgovarja vzorcu. Kdo pa jamči hmeljarju, da je vzorec, katerega se trgovec poslužuje pri prevzemanju, res vzet iz njegovega kupa in ni že davno slučajno ali namenoma zamenjan? Če se cena dviga, odgovarja vse, če pada, pa ne! Sicer pa je bilo kaj prozorno, da se zavrača blago le zato, da se ponovno kupi ceneje. Saj je neki trgovec celó odkrito izjavil hmeljarju, da hmelja ne bo prevzel, ker je predrag! In drugi je v skladišču prevzemal in zavračal hmelj, zunaj pa je imel kar nastavljene nakupovalce, ki so zvrženo blago zopet kupovali, po znatno nižji ceni seveda! Ako se to danes smatra za solidno in pošteno, se je moral res svet zadnje čase prekopicniti že čisto na glavo! Sicer pa je iáko podlo in brezobzirno izkoriščanje hmeljarjev menda pač samo pri nas mogoče.
Pa ti nakupovalci! Prej so bili to navadno le resni ljudje, ki so imeli tudi nekaj pojma o hmelju. Letos pa je šlo med. nakupovalce menda vse, kar za nobeno drugo rabo ni bilo. Pa so lagali in begali hmeljarje z bedastimi izmišljotinami in zabavljali na zlasti letos izredno točna poročila tiska, da je bilo joj. Posebno jim je bil v želodcu »Slovenski hmeljar« s svojimi dobro preračunanimi nasveti! Zmagoslavno so že razglašali po dolini, kako strašno odgovornost bo nosil urednik, ker zapeljuje hmeljarje k zadrževanju blaga, da bodo morali naposled prodati hmelj napol zastonj. Žal se je našlo tudi nekaj resnih trgovcev in celó drugih činiteljev iz hmeljarskih krogov, ki so te priganjače podpirali v tej gonji in s tem pomagali tlačiti ceno ter tako odkrito pokazali svoje na-sprotstvo proti našemu prvemu in edinemu strokovnemu glasilu. List jim je pač trn v peti in kar ne gre jim v račun, da že tretje leto uspešno pro-svetljuje hmeljarje, ker se zavedajo, da čim bolj nepoučeni in neorganizirani ostanejo hmeljarji, tem mastnejše dobičke bodo delali na račun njihovih žuljev, lažje jih izkoriščali po mili volji.
Ni čudno torej, da so hmeljarji končno le nasedli in v drugi etapi niso več vzdržali cene.
V tretji etapi pa je v začetku še vplivalo malodušje iz druge etape, končno pa je bilo že tudi premalo blaga v rokah hmeljarjev, da bi zanesljivo privlačevalo zanimanje svetovnega trga.
Pa so nam bili milijoni, ki jih smatramo za izgubljene, res tako lahko dosegljivi? Ne, prav gotovo ne! Če bi se držali v drugi etapi kakor v prvi, bi pač lahko izkupili par milijonov več
za hmelj, in če jih nismo, je to naša krivda, ker poučeni smo bili dovolj in opozorjeni pravočasno. Toda sanjariti o tem, da bi ves hmelj lahko prodali po 30—40 Din, je sedaj lahko, stvarno pa to ni. Če bi mi v tretji etapi imeli še desetkrat več hmelja, kakor pa smo ga, bi se cene prav gotovo ne dvigale tako hitro in visoko. Tudi Čehi, Nemci, Erancozi in Poljaki niso izkoristili mnogo bolje preokreta konjunkture in niso prodali največ hmelja po zadnjih visokih cenah, temveč večinoma že prej po znatno nižjih. Odrezali so bolje le v toliko, v kolikor so se v drugi etapi bolje držali, toda visokih cen tretje etape tudi niso izkoristili, ker je bilo to tudi popolnoma nemogoče. Cene so se namreč dvignile le zato, ker je bila povsod večina pridelka že razprodana in se je že točno videlo, da ga bo primanjkovalo. Jasno je torej, da smo morali najprej vsi skupaj večino pridelka razprodati po nižjih cenah, ker smo le na ta način mogli povzročiti poznejše visoke. Edini še drugi način, doseči višje cene, bi bil le popolen hmeljarski sporazum, ki ga pa ni in je danes še mnogo manj dosegljiv kakor pa kedaj poprej ter izgleda trenotno kot popolna utopija.
Po toči zvoniti je prepozno, pravijo. In kakor stvarno pojasnjeno, je tudi nesmisel sedaj žalovati za povprečno ceno 30—40 Din, ker ta v letošnji sezoni sploh ni bila dosegljiva. Upravičeno pa lahko žalujemo za povprečno ceno 23 Din, ker vsaj to bi bili pa lahko dosegli, če bi prvotno samozavest ohranili skozi. Pa ne samo to! Tudi bi bili pritegnili v tem slučaju letos v dolino še mnogo novih kupcev, ki bi nam ostali tudi v bodoče in bi tako sploh lažje in bolje prodajali. Da nismo tega dosegli, je še mnogo večja in trajna škoda!
Kes po smrti ne pomaga, pravijo. Zato pa izkoristimo dobri nauk letošnje sezone, da bomo v bodoče bolje odrezali. Zapomnimo si tiste, ki smo jim letos nasedli, da jim ne nasedemo nikoli več. Poskrbimo, da dobimo neobhodno potrebne enotne uzance naše hmeljske trgovine, ker nam bodo sicer trgovci v bodoče stavili v zaključne liste morda celo pripombo, da je zanje kupčija veljavna šele tedaj, če pridelek naših žuljev prodajo naprej z vsaj stoodstotnim dobičkom, in da nosi odgovornost za blago hmeljar prav do pivovarne. V letošnji sezoni se je tudi pokazalo jasno dovolj, kako potrebno je naše strokovno glasilo.
Veselo in srečno novo teto ter visoke hmeljske cene želita naročnikom, inserentom in čitateljem Usta
Uredništvo in uprava
Marsikomu je žal 20 Din na leto in lista ne drži ter je zato »zafural» letos sto- in stokrat po 20 Din. Štediti je prav in potrebno, toda ne štediti po kovačih in zametavati po stotakih! Če smo poprej slabo odrezali, smo vedno jadikovali, da tavamo v popolni temi. Letos pa smo bili poučeni dobro in cesto dovolj, če pa nismo sledili, čutijo pač sedaj to naši žepi. Zapomnimo si torej to za bodoče in izkoristimo mnoge dobre nauke iz precej bridke izkušnje letošnje sezone čim bolje zabodočo!
Razno
Pivovarn v češkoslovaški je obratovalo letos meseca avgusta le 424, dočim lani v istem času še 432. Proizvodnja piva pa je znašala 1,187.372 hi, dočim lani v istem času le 1,025.486 hi. Kakor kaže, se torej kon-sum piva polagoma zopet dviga.
Nemški pivovaritelji za Ameriko. V Nemčiji se je računalo, da bodo nezaposleni pivovaritelji prav lahko našli zaposlenje v pivovarski industriji v Ameriki, ko bo ukinjena prohibicija. To bi vsekakor bilo dobro za Nemčijo tudi radi tega, ker bi s tem imela najboljše izglede za uvoz pivovarskih surovin, zlasti hmelja, v Ameriko. Kakor izgleda, pa iz te moke ne bo dosti kruha, ker je eden največjih ameriških pivovarskih koncernov na tozadevno vprašanje izjavil, da imajo Američani sami za slučaj ukinitve prohibicije na razpolago dovolj izvrstnega tehničnega osobja, ki je že usposobljeno za posebne tamkajšnje razmere; poleg tega pa se bo v kratkem odprlo tudi v Ameriki zopet večje število pivovarskih šol in institutov.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Položaj v celoti nespremenjen. Za letnik 1933 se nudi v predprodaji 20 Din za kg, za starejše letnike pa ni povpraševanja.
Češkoslovaška: Zadnjih štirinajst dni je bilo povpraševanje predvsem za prvovrstno in srednje blago in je zopet par sto stotov hmelja prešlo v druge roke. Trgovalo se je v prvih vrstah za inozemski račun. Tendenca je nadalje čvrsta in notira izbrano prvovrstno žateško blago letošnjega pridelka 48—53 Din, prvovrstno 44—48 Din, dobro srednje 38 — 42 Din, srednje 33—41 Din za kg, slabše pa tudi ceneje. Znamkovanih je bilo dosedaj 30.717 bal letošnjega ža-teškega hmelja v skupni teži 38.363 stotov, t. j.skoro 70% pridelka. Hmelj iz Ušteka in Roudnice pridelek 1932 notira 31—39 Din, zelenjak iz Dube pa 22—26 Din za kilogram.
Nemčija: Položaj je v glavnem nespremenjen. Deloma tudi radi praznikov je bila kupčija zadnji čas bolj klavrna ter izkazuje prav malo prometa. Vkljub temu pa se cene držijo skoro nespremenjene in notira Hallertauski hmelj letošnjega pridelka 56—79 Din, gorski (Hersbruck) 42—65 Din, Spaltski boljše kakovosti 60—83 Din in Tettnangski 74—80 Din za kg. Prodano pa je bilo le nekaj Hallertauskega hmelja po 62—72 Din za kg. V začetku preteklih štirinajst dni se je pojavilo pač nekaj več živahnosti, ki pa je kmalu zopet ponehala in se šele po novem letu zopet računa z boljšo kupčijo. Sicer pa pivovarne še niso krite in
je bilo v zadnjem času baje nakupljenih za domačo potrebo več tisoč stotov pridelka 1929 in 1930 po 24 do 32 Din za kilogram.
Francija: Pri sicer še vedno čvrsti tržni tendenci je prometa prav malo. Čeprav so zaloge res že zelo izčrpane, se vendar splošno računa po novem letu zopet z večjo živahnostjo v hmeljski kupčiji. Prodano je bilo zadnji čas le nekaj alzaškega hmelja letošnjega pridelka in so cene dosegle do 51 Din za kg. V StraFjburgu je partija 200 stotov hmelja že pripravljena za izvoz v Ameriko. Izgledi za uvozni kontingent hmelja po znižani carini iz Poljske v Francijo so se zelo poslabšali. Celokupni letošnji pridelek hmelja v Franciji znaša letos le 5137 stotov na 1357 ha C3’8 stota na 1 ha), dočim je znašal leta 1929 še 45.000 stotov na 3000 ha (15-2 stota na 1 ha). Pač pa so dosegli hmeljarji letos povprečno ceno 37 Din za kg, dočim lani le 20 Din in predlani celo komaj 11 Din za kg.
Poljska: Vkljub pičlim zalogam je razmeroma malo povpraševanja in zanimanja. Računa se, da znašajo neprodane zaloge letošnjega pridelka komaj še 600 stotov, dočim lanskega 1300 stotov, starejših letnikov pa precej več.
Belgija: Tržna tendenca je nadalje mirna in prometa ni. Letnik 1932 notira Poperinghe nominalno 24 Din za kg. Zaključna tendenca za letnik 1933 v predprodaji je čvrsta in notira Poperinghe 22 Din za kg.
Anglija: Položaj je nadalje čvrst in je mnogo zanimanja zlasti za cenejše vrste hmelja letošnjega pridelka, ki pa so že zelo razprodane. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in doseže letošnji pridelek 35—52 Din za kg. Najbolj iskane vrste so Fuggles, ki notira 43—51 Din za kg, in Golding, ki notira 44 do 50 Din za kg, vendar so tu zaloge že skoro razprodane; Fuggles se kupuje zlasti tudi za izvoz. Za starejše letnike pa ni zanimanja in notirajo le nominalno lanski 7—12 Din in predlanski hmelj 7—9 Din za kg.
Amerika: Na vseh tržiščih traja dalje živahno zanimanje in povpraševanje, ki le semtertja za par dni nekoliko popusti, da se potem še živahnejše pojavi. Po predsedniških volitvah so se z ozirom na obetajočo ukinitev prohibicije cene dvignile povprečno že najmanj za 15 Din pri kg. Sedaj notira letošnji pridelek 45—53 Din, lanski 30—44 Din, starejši letniki pa 14—28 Din za kg. Zaključna tendenca je čvrsta. Glasom ameriškega statističnega urada znaša celokupni letošnji pridelek hmelja 115.000 stotov.
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu.
Za razvedrilo
V trgovini.
»Povi'šnik mi je všeč in tudi prilega se mi dobro. Koliko pa stane?«
»Dvanajststo dinarjev.«
»Dobro, vzel bi ga, toda nekaj bi mi morali še popraviti na njem.«
»Z veseljem, kaj pa?«
»Ceno — na osem sto dinarjev.«
Vsak po svoje.
Gospod Bog je čul pritožbe človeštva in se odpravil na zemljo, da mu pomore. Najprej se oglasi pri
katoličanu in mu na njegovo tarnanje o slabih časih obljubi izpolniti prvo željo, naj le pove, kaj si najbolj želi.
»Želim si ves denar tega sveta,« pravi katoličan.
»Naj ti bo,« pravi gospod Bog, nič kaj ojuševljen nad tako željo, in se odpravi dalje. Oglasi se pri protestantu ter mu tudi obljubi izpolniti prvo željo, vendar ga opozori, da je denar že prejel katoličan.
»Želim si vso moč tega sveta,« pravi protestant.
»Naj ti bo,« pravi gospod Bog in se odpravi k Židu in tudi temu obljubi izpolniti prvo željo, vendar ga opozori, da sta moč in denar že oddana katoličanu in protestantu.
»Nič ne stori,« pravi Žid, »moja želja je skromna: povej mi le točni naslov one srečne dvojice.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Srečno in veselo novo leto 1933 želijo:
VINKO KUKOVEC LAVA PRI CELJU Oblastveno koncesionirani mestni tesarski mojster Parna žaga in lesna trgovina		PAVLA SLUGOVA CELJE, VODNIKOVA ULICA Ročna dela, volna in predtisharija
		
Vegi & Bevc
Celje
Glavni trg 10 Modna
in manufakturna trgovina
HOTEL
ZVEZDA
RESTAVRACIJA
MESARIJA
Josip Žumer
Celje, Glavni trg
VALENTIN
HLADIN
CELJE
Prešernova ulica (poleg Marijine cerkve)
Modna in manufakturna trgovina
Anton Brumec		Rafael Salmič
Celje, Gosposka ulica		Celje, Narodni dom
Manufakturna in modna trgovina		Trgovina z urami, zlatnino in optiko
J. JELLENZ CELJE		1T1
S		HOTEL EVROPA
Trgovina s kožami in usnjem. Zaloga čevljarshih, sedlarskih in tapetniških potrebščin		RESTAVRACIJA KAVARNA CELJE * ALEKSANDROVA ULICA
FRANC
DOBOVIČNIK
CELJE
GOSPOSKA ULICA
a
Manulahturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila
FRANJO
KALAN
CELJE

TRGOVINA PREMOGA IN DRV
MANUFAKTURNA TRGOVINA, CELJE, PREŠERNOVA UL.
Drago Gams
Celje
Mariborska cesta 16 Podružnica: Prešernova ulica 16
Trgo vina s kolesi, šivalnimi slroji in mehan. delavnica
DROGERIJñ		IVAN RAVNIKAR
+ SHNITHS +		CEUE
CELJE		Umetna gnojila, seme-
		na, barve, špecerijsko in kolonijalno blago po najnižjih cenah
Alojz Drofenik / Celje, Glavni trg
Razprodaja
Sukno za moške obleke In zimske suknje, volneno blago za kostume plašče itd. po zelo nizkih cenah
Josip Jagodič / Celje, Glavni trg
Podružnica
Celje, Matija Gubčeva ulica
Trgovina s špecerijo in železnino, nakup poljedelskih pridelkov
		
IVAN MASTNAK, CELJE		Anton Fazarinc, Celje Kralja Petra cesta 20 Špecerija, koloniale in delikatese
KRALJA PETRA CESTA 15		
Manufakturna in konfekcijska trgovina Velika zaloga usnjenih sukenj		
		
Hmeljarji! Gnojite nasade s 40s kalijevo soljo,
če hočete pridelati prvovrstno blago!
Hmelj je pravcata kalijeva rastlina in potrebuje izmed vseh hranilnih snovi največ kalija. Če hmeljski rastlini ne nudimo dosli kalija, so kobule slabe in imajo malo smole ler slabo aromo. Kalij pa rastlino tudi krepi, da je odpornejša proti raznim boleznim, zlasti proti peronospori. Najboljše, najizdatnejše in najcenejše kalijevo gnojilo pa je 40°|0 kalijeva sol.
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
V ŽALCU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
__________♦__________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnico v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	"	“
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celj'u
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.