UREDN]STVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna*!, nadstr.). Uradns ure za stranke so od 10. do 11. popoldne in od B. do 6. i>0| oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : : t NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Uiirsko in Hosno K 21-60, polletna K i0-80, četrtletna K S'40, mesečna K 1 "80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za : : oslalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : ; Posamezne številke po 8 vin. Stev. 563. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedeljo lu pratiko •* •* •* ob pol 11. dopoldne. •, •, • UPR.AVKISTVO *e nahaja v Stlonbnr^oTi ulici Itev. 3, U., j* uraduje za stranke od 8. do ^2. dopoldne In od 8. do 1. rrlfei Inserati: enoatopna p«Utvntica SO vin., podojen prostor, poslani ... iii i ek lame <0 vin. — loiemtfc sprejema upnT*i»tvo. Nefrankirana ali j»r*ni»lo fraaktnmg pisma «« ne •pnjmaj« Reklamacije Usta §o poštnin« prosta. - V Ljubljani, v torek dne 22. aprila 1913. Leto 111. »Vzajemnost" za Kranjsko — razpuščena. ^Včeraj dopoldne je prišel v društveni dom v beknburgovi ulici, št. 6/JI., policijski komisar g. Gersinich z dvema policijskima agentoma ter izročil sodr. Kocmurju naslednja v erarični slovenščini sestavljena dekreta: I. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. _ Ljubljana, dne 21. aprila 1913. Ste v. 113/pr. Naj prejme gospod Ivan Kocmur, zasebni uradnik, ta-časni predsednik društva »Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. V prigibu izroča se Vam odlok c. kr. deželnega predsedništva, glasom katerega se društvo Splošna delavska zveza »Vzajemnost« razpušča. Ob enem se Vam naznanja, da ustavi c. kr. policijsko ravnateljstvo na podlagi § 25 društv. zakona nadaljne delovanje društva do pravo-močnosti odloka c. kr. dež. predsedstva in da imate tuk. odposlancu izročiti imetje društva K. k. Polizei-Diiektion in Laibach. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani C. kr. vladni svetni in policijski ravnatelj grof Ktinigl m. p II. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko. Prejmi gospod Ivan Kocmur, zasebni uradnik in tačasni^ predsednik (načelnik) društva Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Ljubljani, Gosposka ulica 12 St. 101 O/Pol. Ljubljana, dne 19. aprila 1913. c\ |r- deželno predsedništvo razpušča na podlagi s rc-koračjlo svoj delokrog, se podalo na politično polje in je sokrivo državi sovražnega in nepa-trijotičnega vedenja in govorjenja pisatelja Cankar. Zaradi tega tudi ne odgovarja več pogojem pravega obstanka. Razpustitev društva je tedaj v zakonu popolnoma utemeljena. Tukajšnjo c. kr. policijsko ravnateljstvo ^lobi ob enem ukaz, vsako nadaljno društveno 'delo takoj ustaviti. C. kr. deželni predsednik. Baron Sclnvarz m. P Bruselj, 18. aprila. »Idealizem, iz katerega so si ustvarili višji razredi neko posebno čednost, je resnično Čednost ljudstva. Obsega vero, žrtve, vdanost, vedno pripravljeno junaštvo. Znamenje je visokega človečanstva, ki je ni moglo zadušiti materielno uživanje in ki jo oživlja globoko čuvstvo solidarnosti, v katerem se razkriva najgloblje bivstvo socialnega življenja. Pripoznajmo, da je neutrudljivo borenje naj-nižjih bitij v teku časa ustvarilo moralni svet. Armada najmanjših prabitij je zgradila nezmerne mase suhe zemlje, preden je človek nastopil na nji. Družba, ki bo jutri, je že ustvarjena v duši ljudstva. Voditelji, misleci, stavitelji so dali le posebno obliko temu. kar je že v njej.« Te lepe in globoke besede je posveitl Ca* mille Lemonier belgijskemu proletariatu v njegovi usodni uri, pokazal je v njih nepremagljivost in končno zmago boreče se množice. Število stavkajočih narašča od dne do dne, le nekateri klerikalni belgijski listi trdovratno dopovedujejo svojim lehkovernim čitateljem, da splošna stavka ni pravzaprav splošna stavka, temveč le ponesrečen poizkus. Ta trditev ima pa vendar eno dobro stran: stavkajoči se pri čitanju takih r>oročil prav pošteno nasmejejo. Sicer se bodo pa naivni bralci klerikalnih listov kaj kmalu prepričali o obsegu stavke, ker bo najbrže Bruselj v bližnjih dneh brez plinove in električne luči; premogovniki mirujejo in Bru-seljčani bodo lehko hodili ob sedmih spat. Vlada je osupnjena: 10 miljonov izgublja industrija vsak dan. Japonska je naročila železniških tračnic za več miljonov, naročilo bo splavalo po vodi, če stavka kmalu ne jenja. Po bruseljskih ulicah pa se mirno sprehajajo skupine stavkajočih, v prazničnih oblekah so in vsakdo občuduje njih mirno, dostojno obnašanje. Ena skupina krene v muzeje, druga zopet h koncertom, tretja k predavanju ali k igram pod milim nebom. V Bruslju in okolici je 36 kuhinj za juho. Do pondeljka velja liter juhe 10 centimov, od pondeljka dalje jo bodo dobivali stavkajoči brezplačno. S tramvajsko železnico se popeljemo v delavsko predmestje Anderlecht do ljudskega doma — »Ons Huis« — vlamsko ime, ker smo sredi vlamskih delavcev. Na pročelju doma pozdravlja napis: »Vojaki, ne streljajte na mirno stavkajoče!« Dve deklici drobita čez ulico, v rokah vrče za juho. Grem za njima skozi vrt do ograjenega prostora, ki je pripravljen za kuhinjo. Naval je mogočen, kakor bi ves Anderlecht poželel prav to juho. Sodružicam. ki dele juho, žare lica, saj pa to tudi ni nič čudnega. Ko se unese naval, pristopim in na svoje začudenje zapazim, da ni voditeljica te kuhinje nobena druga kakor znana voditeljica belgijskega ženskega gibanja, sodružica Tillemansova. Stoji tukaj. v kuharski uniformi, z zavihanimi rokavi, veliko zajemalko v roki. S svojim svežim, mladim, veselim obrazom — ni čudno, če so se ude-ležniki kongresa neverjetno smehljali, ko je lansko leto povedala, da deluje že štiriindvajset let med belgijskimi delavkami — se mi zasmeje. »Da, danes je bilo dovelj dela. Kalcor divjaki so planili ljudje na juho . . .« »Ali je res tako dobra?« Nekaj juhe je še v kotlu, sicer že naročena, a vendar jo dobim za pokušnjo. Pokusim, in priznati moram, da ni sodružica Tille-mansova nič manj spretna kuharica kot govornica. Sedem različnih juh — tako pripoveduje imamo za ves teden, vsak dan drugačno. Vse so mesne juhe, za pridatek imajo priljubljena bruseljska zelišča ali pa se vkuha grah, meso Pa je zmleto v juhi. Takoj poleg stoji mlin za meso. Sodružice, članice ženskega odseka v Anderlechtu, delajo v šihtah, vedno pod vodstvom načelnice odseka, sodružice Tilleman-sove. Toplo ji stisnem roko in se poslovim . . . V četrtek je odpotovalo 2000 otrok iz Bruslja na Holandsko in Francosko. Sodrugi so spremili mlade popotnike z godbo in zastavami na kolodvor ter prepevali marzeljezo in internacionalo. Matere so bridko jokale. Gibanje zidarjev v Trstu. Vsled neumne avstrijske politike in vsled balkanske vojne, občutimo po vsej Avstriji industrijsko krizo in vsled te veliko brezposelnost. Finančno krizo najbolj občuti stavbinska obrt. Po vsej Avstriji imamo na tisoče zidarjev in drugih stavbinskih delavcev brez dela. Po mnogih krajih so že na pričetih stavbah popolnoma z delom prenehali, ker podjetniki nimajo denarja za nadaljevanje dela. Kakor po drugih mestih tako se tudi v Trstu občuti stavbinsko krizo. V Trstu je precej pričetega dela, ali kaj pomaga, ker na teh delih bi lahko delalo mnogo več zidarjev, kakor jih dela. Na drugi strani pa prihajajo v Trst zidarji iz vseh krajev iskat si dela. Okolo stavb vidimo dan za dnem cele trume zidarjev, ki za delo prosijo in ga večinoma ne dobe. Zato imamo danes več sto brezposelnih domačih zidarjev, ki si morajo iskati zaslužka v prosti luki in drugod. Naravno je torej, da se v taki krizi težko pričakuje, kdaj se bo pričelo s kakšnim novim delom. In ravno sedaj se ima v Trstu pričeti graditi nova vojašnica in smo na to delo nestrpno čakali, kajti pri tej zgradbi bo delalo najmanj 300 zidarjev, ki so danes brez posla. Še se ni z delom pričelo, že smo slišali glasove, da tvrdka »Union« (ki ima to delo v režiji) pripelje nad 200 zidarjev Iz Ogrske. Ta novica se je kakor blisk raznesla med zidarje in napravila med njimi veliko razburjenje. Naša organizacija je takoj sklicala zidarski shod, na katerem je zidarjem pojasnila, da je ta novica precej resnična, ker Je »Union« popravila veliko lesenih stanovanj, kjer bodo zunanji delavci stanovali. Na tem shodu se je našemu tajništvu naročilo, da napravi vse potrebne korake, da se to prepreči. Ker je to delo občinsko delo in ker ima občina dolžnost skrbeti, da na tem delu dobe zaslužek najprej domači delavci, ki bodo morali to vojašnico tudi plačati z indirektnimi davki, smo poslali občinskemu odboru sledečo resolucijo: Slavnemu občinskemu odboru v Trstu I »Podpisani organizaciji je znano, da namerava podjetje »Union«, ki ima zgraditi nove vojašnice v Trstu, najeti za dovršitev tega dela okolo 200 ogrskih delavcev. Mi gotovo ne bi nasprotovali najemanju delavcev iz Ogrskega, ako ne bi bilo to v nesoglasju z razlogi, ki jih tukaj navajamo: 1. Med obema stavbinskima organizacijama v I rstu — delodajalsko in delavsko — je bila sklenjena i>retečeno leto kolektivna delovna pogodba, v kateri se določa (člen 1, črka j): »pri najemanju delavcev je v mejah mogočega dajati prednost domačim delavcem; to se pravi: delavcem stanujočim v Trstu brez razlike narodnosti ali državljanstva«. 2. Vsled te možnosti in z ozirom na omenjena dela je sedaj v Trstu na stotine domačih delavcev brezposelnih — in nekateri teh že po več mesecev — ki bi ostali še mnogo časa brez zaslužka, ako se za pričakovano občinsko zgradbo najamejo delavci od zunaj. Prihod teh bi značil prelomitev i>ogodbe od strani podjetja »Union« in obenem znatno poslabšanje delovnih razmer zidarjev v Trstu. Nočemo navajati drugih konstatacij in izreči primernih opazk. Slavni občinski odbor naj ukrene vse potrebno v zadevi, ki smo jo želeli pravočasno j)ojasniti.« Za organizecijo zidarjev Josip Petejan, tajnik. Obenem smo obvestili naše sodruge občinske svetovalce, da se za to stvar pobrigajo. Da ;-e zidarjem poroča o naših inteivenci-jah in o uspehih našega gibanja, smo sklicali za v sredo 16. t. m. zidarski »hod. katerega se je udeležilo toliko zidarjev, da Je bila velika dvorana »Delavskega doma« in stranski prostori tako natlačeni, da je moralo veliko število zi- darjev oditi, ker niso prostora dobili. Meščan- innn •! poroia1'- 1« bilo na shodu do 1000 zidarjev. ?f°du J® ^sedoval sodrug Pregaz, po-s led e če* * Pe‘ela". ki le uvajal približno Danli?'S- Pri.t0Ž£vali Pf0ti P^o-panju tvrdke »Union« m njenim delovodjem ki naravnost bojkotirajo naše domače zidarje in jemljejo raje zunanje Italijane in Nemce čeravno vedo, da je to proti naši pogodbi O tem nekorektnem postopanju te tvrdke smo obvestili Za^ru8e. stavbnih lii-ojstrov (konsorcij) Odbor konsorcija je na našo' zahtevo takoj interveniral pri »Unionu« in uspeh intervencije je bil ta, da je »Union« podala izjavo, da obžaluje ako se je odklanjalo in bojkotiralo dotnače zidarje ah to se ni godilo z vednostjo tvrdke, temveč so to delali polirji na svojo roko. Izjavlja, da se od sedaj naprej ne bo to več zgodilo, temveč darji V VISH k111311 "a de,° domači zi' Ravno na ta način izjavlja tvrdka, da ne bo vzela za zgradbo vojašnice zidarjev iz Ogrske temveč bo vzela v prvi vrsti domače. To izjavo, nam je poslal konsorcij v imenu »Uniona« Sodr. Senigaglia je o tem interpeliral župana, ako je njemu kaj o tem znanega, župan je izjavil, da se bo o stvari informiral in potem bo odgovoril. V pondeljek je župan sodrugu Se-nigagliu naznanil, da mu je tvrdka »Union« slo« vesno izjavila, da ne bo pripeljala 200 zidarjev iz Ogrske, temveč da bo vzela naše domače zidarje. S tema izjavama smo lahko zasedaj zadovoljni in upamo, da se bodo gosjjodje tega držali. Ali prepričani smo, da ako bi naša organizacija spala, da bi bili naši zidarii še nadalje ostali brez dela. Kajti tvrdka »Union« je imela vedno to bolezen, da ni hotela jemati tržaških zidarjev na delo in tudi ji ne verujemo, da so to delali polirji na svojo roko, kajti polirji so sami izjavili v tem tednu, da Imajo oni strikten nalog od tvrdke, da ne smejo jemati na delo tržaške zidarje, da še več: eden je izjavil ene-mu naših zidarjev, da ne jemljejo na delo tržaških zidarjev zato, ker ako pride na delo pet ah šest tržaških tidarjev, prično takoj delati revolucijo na stavbi in »niso nikdar zadovoljni.« Ia izjava je dovolj jasna, kakšen namen zasleduje tvrdka s svojim ravnanjem. Zato vas poživljam, da vzamete na znanje z veseljem izjavi konzorcija in župana, ker s tem smo dosegli vse, kar smo hoteli. Ali poživljam vas, ds ste vedno pripravljeni kadar vas organizacija pokliče. To gibanje vas je do dobra prepričalo, da ako smo složni, vedno zmagamo. Ako bi v tem gibanju ne bili pokazali svoje moči, bi se ne konsorcij, ne »Union« m ne župan ne bili niti zmenili za naše zahteve Ali ker so se prepričali, da je naša organizacija močna, so se takoj ustrašili in se za naše zahteve interesirali. To je zmaga in uspeh vaše organizacije, katera ni zamudila prilike za ob-rambo vase koristi, lo naj vust na ministrstvo za notranje zadeve, in je upati, da se bo re-kurzu ugodilo, ker je utemeljevanje razpusta oprto na lončen? noge. Ker zveza pravno več ne obstoji, je seveda tudi vsaka priredba v njenem imenu nedopustna. Člani centralnega od" bora pa bodo brez ozira na potek rekurvneera postopanja takoj vložili nova modernejša’ vila ter ukrenili sploh vse potrebno, da nado 2Stfjg°E,va"Kotmur-Mr Prvi majnik v Ljubljani. 1. Točno ob desetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega (doma« javen ljudski shod, na katerem ho poročal sodrug France Milost iz Trsta. 2. Po ^liodii manifestacijski obhod po mestu. 3. Popoldan na travniku v Lattermannovein drevoredu ob Marije Terezije cesti nogometna .tekma med člani društva »Prijateljev prirode« in »Ilirija«. Začetek ob 3. Stojišče 30 vin., sedež 60 vin. 4. Ob 4. popoldne na vrtu in v notranjih prostorih gostilne »Rcininghaus« v Spodnji Šiški (poleg Keržiča) velika ljudska veselica z godbo, plesom in raznimi drugimi zabavami. Vstopnina v predprodaji 20 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice predprodajajo zaupniki in vse prodajalne konsuimiega društva za Ljubljano in okolico. — Sodrugi! Agitirajte za vse priredbe! — Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične delavske stranke na Kranjskem. Deželno zastopstvo Stankine organizacije na Kranjskem sklicuje na binkoštno nedeljo dne 11. maja t. I. dopoldan v Ljubljano deželno konferenco zastopnikov vseh strankinih orga-nizaci na Kranjskem. Vsaka krajevna in okrajna strankina organizacija ima pravico do dveh delegatov in vsaka organizrana industrijska skupina do enega delegata, Imena in naslove delegatov je sporočiti vsaj 8 dni prej na naslov: Ivan Kocmurs Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Ravnotako je vposlati vsaj 8 dni prej vse predloge, tičoče sc dnevnega reda in strankine organizacije, da sc postavijo na dnevni red. Najvažnejša razpravna točka bo nedvomno novi društveni zakon in pa strankin tisk, ki stopa z ustanovitvijo »Ljudske tiskarne«^ v nov stadij. Natančen dnevni red, kraj in čas zborovanja se naznani delegatom pismeno. Organizacije se nujno vabijo, da odpošljejo vsaj po enega delegata oz. delegatinjo. Zastopniki drugih bratskih deželnih organizacij dobrodošli! — Za deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke na Kranjskem; Ivan Kocmur, predsedn., Alojzija Stebi, tajnica. — Predavanje Etblna Kristana v Idriji v soboto ob polu 9. zvečer predava v rudniškem gledališču s. litbit' Kristan o vtiskih iz Amerike. Zaradi zanimivega predmeta je pričakovati obilno udeležbo. — Avtomobiina zveza Celje—Ljubljana. Avtomobil na državni cesti Celje—Ljubljana začne voziti dne 1. maja. Odhod iz Celja oh pol 8. zjutraj, dohod v Ljubljano ob 11. dopoldne. Odhd iz Ljubljane ob treh 15 minut popoldne, dohod v Celje ob šestih 30 minut zvečer. Promet bo oseben in tovoren po potrebi. Avtomobil je pokrit. O binkoštih pride v promet še drugi voz, ki bo namenjen samo osebnemu prometu. Vsak voz bo imel prostora za 18 do 20 oseb. Defravdacija v »Katoliškem tiskovnem društvu.« Po Ljubljani je razširjena govorica, da je blagajnik »Katoliškega tiskovnega društva« in glavni založnik lurške vode. stolni vikar Luka Smolnikar s 30.000 kronami »Katoliškega tiskovnega društva« izginil v varno zavetje. Peš iz Belgije v Indijo. V Novem mestu sta se dne 18. t. m. zglasili energični potovalki, ki potujeta brez denarja in vedno peš, že peti mesec in to iz An verze (Belgija) v Indijo. Ljudje so jih obstopili in občudovali njiju priprosto obleko Oblečeni sta v obleko, podbno zelo mo-ski obleki. Ime potovalk je Malvina in Geny. Preživita se s prodajanjem razglednic. Njiju spremljevalec je pes-valčjak. — Avtomobilsko poštno zvezo med Tro-jano m Zagorjem vpeljuje za svoj tovorni promet antimouska družba v T rojani. Baje je pripravljena na lastne stroške rekonstruirati prešibke mostove ter prevzeti tudi vzdržavanje ceste. 1 a družba razpolaga tudi z bogatimi premogokopi ter namerava spravljati premog po posebni žični železnici na postajo Savo, odtod pa po Južni železnici v Ljubljano, kjer misli ustanoviti tovarno briketov. — Utonil je pri izviru Vipave v soboto brat deželnega poslanca ePrhavca, Ludovik. Pokojnik je bil že dolgo božjasten. Dobili so mrtvega. Ležal je z obrazom v vodi — Zasačena tatinska družba. V noči od 21 na 22. t. m. je posestniku Pr. Blatniku iz • ?r. L^evasi iz svinjskega hleva izginil dobro liejen prasic. Sled je peljala v gozd. Imeli so na sumu cigane, a ta sum se je kmalu obrnil dru-gam. V hiši Gorenca in Cerovška v Dolenjih (Dulah m Ivanjdolu se je tačas pilo in jedlo iPozno v noc. Meso so tudi razpečavali. V kleti uorenca so našli mizo. na kateri so razrezali prašiča, se vso krvavo. Zagovarjali so se, da so lali zajca. Ker pa zajec nima toliko krvi, so zapri. Janeza, Franceta, Marijo ml. in starejšo m Jožefo Cerovsek iz Ivanjdola in Jožefa in An-(tona Gorenca iz Spod. Dule v okrajno sodišče v Krškem. Med tem časom se je za Gorenčevo niso izsledil izkopani drob prašiča. To mesto so tatovi posuli s peoelom, da bi sled zakrili. alje se je dognalo, da sta Marija Cerovšek ml. ULsu1' £?k.rad,i v družbi drugih moških — v Si m f-6 °b'Cleni “ pri Herzogu več ko- Skrabcu VpI ?°Z'ČU Čebdne pa,,je' Mihi iz SiaSklS« Ai ni3a v,eč rjuh’ Martimi Kerm iz Ivanjdola 500 kron, Jožefi Arh iz Leskovca sv,niške« mesa m ve£ Oranih stvari. Francetu Pavlin v /enlu obleke, uro, daljnogled itd. Pri hism preiskavi se je našlo mnogo reči katere izhajajo od tatvin, storjenih skozi leto dni in se gospodarji teh reči do sedaj niso našli — kakor puška dvocevka, kateri so skrajšali kopišče, če-beinih panjev, 5 kg bakrenega vitrijola, več Škarij za trte, brizgalnic in drugih premakljivih ($tvari. Pri tem je tudi več drugih sosedov zaradi podpiranja tatvine osumljenih. Najbrže presega cena ukradenih reči 2000 K, zato bo imelo porotno sodišče govoriti. Sedaj je ta okraj zopet ,varen pred to tatinsko drhaljo. . Avtomobilsko poštno zvezo med Kočevjem In Črnomljem namerava vpeljati gosp. — Kurji tatovi pod ključem. (Dopis s Save.) Veliko razburjenje so povzročali med prebivalstvom po Jesenicah in Savi že več let kurji tatovi. V noči od 18. na 19. t. m. so bile zopet pokradene kokoši pri Jelenu na Savi in en domač zajec. Že večkrat so bili tukajšnji orožniki prav pošteno potegnjeni glede kurjih tatov. Zdaj se jim je posrečilo, da so aretirali pravega krivca, tovarniškega delavca Huberja in njegovo ženo. doma s Hrvaškega. Pri hišni preiskavi so dobili ukradene kokoši in še živega zajca, več kilogramov v tovarni nakradenega papirja, mnogo perila in še več drugih stvari. Za nepošteno ravnanje se že pokorita Huber in žena v kranjskogorskem zaporu. — Nesreča vsled streljanja z možnarji. V nedeljo so pri neki poroki v Dragomlju pri Domžalah streljali z možnarjem. Ponesrečil se je pri tem Janez Kokalj, po domače Strmoletov. Zdrobilo mn je desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Kinematograf »Ideal«. Danes se prične predvajanje orjaškega filma »Quo vadiš?« V tem filmu je oprema in scenerija neprekosljiva. Igranje prvovrstno, vse tla klasičnih mestih Rima v popravljenem cirkusu Maksimu posneto. Glavni prizori so sledeči: Veliki prizori z levi, kjer se^ levi vržejo na kristjane. — Goreči Rim. — Bežečemu apostolu se postavi Zveličar na pot v Vii Apii, da ga pripravi do vrnitve v Rim. — Boj velikana Ursusa z bikom. — Smrt Nera. Pri vseh predstavah. Predstavi vsaki dan v 3—5, 5—7, 7—9, 9—11. V nedeljjo od polu 11 do polu 1. 2—4, 4—6, 6—8, 8—10, 10 do 12. Predvajal sc bo ta film ves teden. Zanimanje za ta film je velikansko. Predvajanje traja dve uri. Goriško. — Podgora. V petek 25. t. m. se vrši shod, ki ga sklicuje krajna organizacija socialno demokratične stranke v Podgori. Dnevni red: 1. prvi maj; 2. deželna' konferenca, in 3. organizacija. Shod se vrši v društvenih prostorih ob pol osmih zvečer. Ker je shod zelo važen, priporočamo sodrugom obilno udeležbo. — Politični odbor. — Podgora. Sodrugom, ki so člani politične organizacije, priporočamo, da plačajo zaostale prispevke in da izroče izkaznice blagajniku so-drugu Markiču vsaj do prvega maja. Ker se vrši v kratkem deželna konferenca in mora krajna organizacija sestaviti poročilo, prosimo sodruge, da se temu priporočilu odzovejo. — Posknšen samomor v Gorici. Prošli torek okolo pol šestih popoldne je prišel v »Al-bergo Nazionale« 25Ietni kovaški pomočnik Ivan Bitežnik. Tam je izpil precej solitrne kisline. Ko so v gostilni videli, kaj se je zgodilo in je Bitežnika vilo, so poklicali hitro dr. Baderja, ki stanuje v bližini. Prišel je, mu da! prvo pomoč in na to so odpeljali Bitežnika v bolnišnico; tam so mu sprali želodec. Prvotno se je kazalo, da je nevarnost za njegovo življenje. Preden je storil ta korak, je poslal Bitežnik na uredništvo tukajšnjega lista »L’Eco« dve pismi, eno za očeta Matijo Bitežnika, drugo za Albino Ječič v Gradišču ob Soči v »Albergo al Friuli«. Bitežnik je dolžil v pismu svojega očeta, da je on kriv njegove nesreče, ker se je protivil zvezi z Ječičevo. Tej je priporočil, naj pride pogledat njegovo truplo in njegovo fotografijo naj shrani v nedrih in moli naj za njega. Uredništvo lista »L' Eco« je izročilo pismi na dani naslov. Oče pravi, da je zaradi sina mnogo pretrpel, ker mu ni delo dosti dišalo, pač pa je razsipal denar, kadar ga je imel, in dolgove je delal; tako mu je napravil v Trstu polno dolgov. Ko se je vrnil, mu je oče pomagal kolikor je mogel. Sin je silil za Ječičevo, on, oče pa je bil nasproten temu. Ko je dobila Ječičeva pismo, se je kazala nekaj žalostno, pa je vzkliknila: Ta je tretji! Sicer ga nisem marala, pa mi je vendar le žal zanj. Ječičeva je izpovedala, da je rojena v Pulju ter se nahaja v Gradišču kot privatna oseba ne kot hišna na gostilni. Vozila se je z bicikljem, nekoč je padla in si zlomila nogo; da popolnoma ozdravi, zato se nahaja še tam. Zatrjuje, da ni nič zaljubljena v Bitežnika, da se ji je pa usi-Ijeval, čeprav mu je večkrat rekla, da naj jo pusti v miru. V Gradišču pa pravijo drugi ljudje, da je veljal Bitežnik za njenega bratranca ter da se ni branila njegove družbe. Povedala je Ječičeva dalje, da je imela dva ljubčka, eden se je ustrelil, ker ga ni marala, drugi je pobegnil v Ameriko; zaročena pa da je že dve leti z nekim fotografom, zato drugih umevno ne mara. — Bitežniku se je v bolnišnici obrnilo na bolje, tako da je izven nevarnosti. Istra. — Neskončni puljsko-rovinjski škandal. Po zakonu je tatvina prepovedana. Po zakonu so puljske magistratue uradnike vtaknili v preiskovalni zapor in po zakonu so jih postavili pred poroto. Po zakonu jih je puljsko porotno sodišče oprostilo, dasi so sami povedali, da so kradli kot srake. Po zakonu jim je puljska občina morala plačevati polovične plače. Po zakonu je puljska občina ustavila to plačevanje v pokritje ukradenega občinskega denarja. Po zakonu pa je utrgovanje plač izpod 2000 K prepovedano. Po zakonu tožijo tatovi okradeno občino, da jim še nadalje izplačuje, kar jim gre po zakonu. Po zakonu se je puljska občina branila proti sklepu tukajšnjega sodišča, ki je dalo po zakonu zarubiti občinsko imetje, češ da ima le »eksistenčni minimum«. Brez sramu in po zakonu so se tatovi pritožili na višjo instanco in prisilili občino, da jim plačuje polovične plače. Proti tatovom je po zakonu uvedena disciplinarna preiskava, ki pa bo po zakonu najbrž ustavljena ali pa bo tako iztekla, da bo morala na rob propada pahnjena občina še nadalje rediti nepošteno zalego — na svojo sramoto in v imenu zakona. Pa obrnimo tolar in poglejmo na drugo stran! Ce si, delavec, brez dovoljenja si izposodil iglo in nit, da si hlače zakrpaš, pa so te pri »zločinu« zalotili, frčiš brez usmiljenja na cesto in zate ni zakona, ki bi prisilil gospodarja, aa te vsaj polovično plačuje, dokler si ne poiščeš drugega zaslužka! Zate ni zakona, ki bi branil tebe in tvojo družino gladnega umiranja pod milim nebom! — Zakaj si ne ustvariš postav, sebi ugodnih? Zakaj ne izkoristiš volilne pravice sebi v prid? Zakaj z vso silo ne terjaš enake volilne pravice za vse zakonodajalne in upravne zbore? — Notar — poneveril 100.000 K. Veliko pozornost zbuja v Piranu nenaden beg notarja dr. Jurja Lorenzinija. Dr. Lorenzini je pobegnil že pred več dnevi. Bil je v Trstu. V petek pa se je zopet vrnil. Zaklenil se je v svojo pisarno, kjer je bil vse popoldne, zvečer pa je pobegnil. Oškodoval je svoje klijente okroglo za 100.000 K. Okrajno sodišče v Piranu je poslalo za njim tiralico. Vzrok njegovega poloma sta slaba uprava pisarne in hazardna igra. Trst. »Prokleti socialisti!« Tako se izraža o socialistih g. Krušič, doma z Vipavskega, stotnik oddelka strojnih pušk v Trstu. Ta mož uči vojake. kako je treba ravnati s tako ropotijo in uči jih tudi zgodovino. Pravi, da so vse države že si pridobile mnogo zmag v vojnah. Avstrija ie imela sedaj priliko, da bi bila pokazala Srbom svojo moč, pa so to preprečili »prokleti socialisti«. Krušič je »Slovan«, pa bi rad videl, da bi bila Avstrija pokazala svojo mpč Srbom. Ker ni mogla, so krivi »prokleti socialisti«. Da imamo tako moč, se veselimo. Da je gospod Krušič tako omejen, je seveda obžalovanja vredno! Občinske volitve v Trstu. Reklamirajte pravočasno! Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvoflla sledeče reklamacijske urade: V mestu: I. V ulici P o z z o bianco št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne). II. V gostilni »International« v ulici Boccaccio2. I. III. V kavarni Union, ulica C a s e rtu a št. 9. IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici S t a d i o n št. 20. V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici G i u I i a št. 56. , VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-nina 15, pritličje. VII. V društveni gostilni v ul. deli E r e m o štev, 124. VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica d e 11’ I s t r i a štev. 602. IX. V gostilni »Alla citta dl Klagenfurt« v A n d r o u a sv. E u f e m i j a, vogal ulice Pro- montorio. . X. V gostilni »International« v ulici Oian Rinaldo Carli 10 V okolici: Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«. Sv. M. Magdalena spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062. Greta: V prostorih delavskega izobraževalnega društva (Društvena gostilna). B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc (po domače »Bužič«) na zgornji cesti. Sv. M. Magdalena zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«). Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu. Rocol spodnji. V gostilni »All-Orchi-dea«- S v. I v a n : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Giulia. „ . w , i- 1- V r d e 1 c a: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio. Kol on j a: V gostilni novega gospodarskega društva. . v . V Sv. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«. K o n t o v e I j: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva«. i-i .K0JaJi: ^ gostilni pri Kranjcu in v stihu »Al Dodiči Moreri«. . ^ V naslednjih dneh se otvore reklamadhi, uradi še v Opčinah in. Trebčah — v ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan j 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan. volilcem piiporočamo, naj se vsi prerm čajo v imenovanih volilnih uradih ako 7 vpisani v volilne imenike. ’ ^ Glavni volilni In reklamacijski urad se k* haja v »Delavskem domu«, ulica Madonnlna KDO IMA VOLILNO PRAVICO? Volilno pravico v IV. mestnem In 11 čanskem volilnem razredu ima, kdor 1. Je avstrijski državljan; 2. je dm.jšil do 3. marca t. 1. 24 let; 3. je bivf« o - 3. marca t. I. najmanj tri h, v tržaški občim, bodisi v mestu ali okolici. . Kdoi ustreza navedenim zahtevani, itv, volilno piavico, ako ni vpisan v volilnem iti)/ mku, mo'a reklamirati iti s potrebnimi listin, mi dokazati, da je do 3. marca t. 1. dopoLŠ 24 leto da je bival co 3. marca najmanj |N leta v občim. Kdor reklamira, mora torej p? nesti v naše reklamacijske urade vojaško ku l' žico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domo¥' mco. krstni list ali matični Izpisek _ Delav«L knjižice so veljavne le tedaj, ako’ jih je izd{ županstvo, v katero je dotičnik pristoj^ Vsem, ki reklamirajo, priporočamo, naj p« skibe za eden naštetih dokumentov Delavsl, knjižico je prinesti le tedaj, ako nima dotič«; na lazpolago nobenega drugega dokumenta. v- _ Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški ok cim pa izdaja policija. V onih krajih okolij ki ne spadajo več v področje policiie na oroj ništvo. * V III. mestnem in I. okoličanskem volilne« razredu pa imajo volilno pravico vsi oni, plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kr£ reelnega davka. Volilcem priporočamo, naj se potrudijo U, kol in pogledajo v volilni imenik ako so vbJ sani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno vit san ah ima napačno hišno številko, naj rekL mira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v \ sih reklamacijskih zgoraj navedenih uradili. •• , u m,V?b 2' P°poldue poteče reklami cijska doba. Kdor se se ni, naj se torej preprfc takoj, ako je vpisan in ako ni, naj reklamira. Socialno politični pregled. = Zadružništvo in dividende. Iz ra5% skega poročila splošnega konsumnega društv5 v Murzuschlagu na Zg. Štajerskem za leto 19f smo posneli sledeče številke, ki naj bi služili tudi po naših slovenskih pokrajinah zadruk. kom in našim konsumnim društvom za zglej Omenjeno konsumno društvo je imelo v le., 1912 blagovnega prometa 519.353 K 69 v Čist. ga dobička je napravilo 17.710 K 67 v, ki ga ' na sledeči način razdelilo: •>' —-■ nuu iv, za stavno aeiavsKega doma 150 K suk veucije 000 K, na nov račun 83 K 17 v ’ di\ dende je plačalo po 2% 10.532 K 48 v. Omenje društvo je imelo že do pričetka leta 1912 v *T zevrnem skladu_30.121 K, v specialnem rezer nem skladu 5554 K 16 v, v amortizacijska skladu 5600 K. v dispozicijskein skladu 2900 f zraven tega itna še poseben sklad za one, kat rim daje na upanje, za slučaj izgube znesu deležni sklad tudi visok iu znaša 51 819 K 18 Ker društvo gmotno tako dobro uspeva, im*: tudi ondotni delavci vse zaupanje, zato pa ni lagajo tamkaj svoje prihranke, k'i so znaš« koncem lanskega leta 157.506 K 6 v Vsak za\\ den zadružnik lahko vidi, kako skrbe oni sodnt za prospeh svojega društva; čeravno im^ visoke fonde, so vendar od dobička nakaz^ fondom tako velike svote. da jih pri nas n* Slovenskem pri nobenemu društvu ne odkažejtx Vidi se, da so ondotni sodrugi člani konsnmnt ga društva iz prepričanja in ne zaradi dividei\ kajti dividende so dobili samo 2% a vendar \ bilo niti najmanjšega ugovora, ker so si 2la»y v svesti, da če ima društvo dobro gmotno Potl lago, je to le v korist članov samih Te vrstic( smo napisali, da se udi naši zadružniki ravnaj po tem načelu, da tudi naša društva enkrat ik sežejo oni razvoj, ki ga opažamo pri "aSlli sosedih Balkanski iti mednarodni položaj, Balkanski zavezniki so izročili velesilam svoj odgovor* Esad paša se baje pogaja s Črnogorci zaradi kapitulacij Skadra. — Za spore med zavezniki se nasvetuje razsod^ V V f T ® sce v Hagu. MIROVNO VPRAŠANJE. Premirje In pogajanja. Sofija, 22. V vladnih krogih menijo, da bodo velesiic takoj, ko dobe noto zaveznikov, predlagale redno premirje in morda tudi zahtevale, da se odpusti del vojaštva zaveznikov in Turkov. Po premirju bo treba še dva ali tri tedne za pogajanje zaradi definitivne ustanovitve miru v Londonu. Na Bolgarskem obžalujejo, da se zadeva tako razvlači, ker bi Bolgarska rada hitro in popolnoma likvidirala vojno. Vojna odškodnina. Pariz. 22. »Nev/ York Herald« poroča iz Aten. da bodo zavezniki vztrajalnia tein, da se jim prizna vojna odškodnina. Ce bi velesile odklonile tD zahtevo, se mir ne bo sklepal z njihovim posredovanjem. Srbske zahteve. Dunaj. 22. Napram predlogov velesil zahteva Srbija izoremembo glede, na dve točki prvič, da sc načeloma prizna pravica do vok odškodnine, drugič pa, da se regulira severt in severovzhodna meja Albanije. Srbija ^ namreč pritožuje, da teče meja preblizu me' Djakovice, Dibre in Struge, pa zahteva, da ^ meja bolj odmakne od njih. Bolgarska skrbi zase. K^lmorajn, 22. »Koln. Ztg.« poroča iz fije: Ministrski svet ie sklenil, da ima gener(1 Savov podpisati mir, čim pristane Turčija ^ regulacijo lneje, na vojno odškodnino in na ra^ oroženje. Ce bi zavezniki zavlačili zadev^ sklene Bolgarska sama zase mir s Turčijo, k^( je prisiljena, da se pripravi za vsak slučaj v Macedoniji. Za Crno Goro. Milan. 22. »Secolo« poroča, da zahtev^ zavezniki izpremembo albanske meje na ta ir čin, da bi ^pripadel Taraboš s pripadajofr gorovjem Orni Gori in da bi se internacloiy llziral izliv Bojane. ODGOVOR ZAVEZNIKOV. Belgrad, 22. Včeraj 3e bil zastopnikom velesil izročen odgovor zaveznikov na zadnjo noto o mirovnem posredovanju. PREMIRJE S SRBI IN GRKI. Carigrad, 22. Kljub uradnemu zatajevanju se vdzržuje vest, da je tudi s Srbi in zGrki sklenjeno premirje pod enakimi pogoji kakor z Bolgari. KRALJ NIKOLA. Nasprotja z ministri. Pariz, 21. Z ozirom na vesti, da je hotel črnogorski kralj Nikola odstopiti na korist princa Danila, poročajo s Cetinja: Med kraljem in ministri vladajo že dlje časa nasprotja, ki so se zadnji čas poostrila. Ministri so nezadovoljni s j kraljevim nastopanjem v skadrskem vprašanju, in so mu naravnost dejali, da izza vsega ne kaže nič druzega, kakor da odstopi. Nikola jc priznal, da so argumenti ministrov tehtni, ter Je izjavil, da je pripravljen prepustiti krono prestolonasledniku Danilu, če jo sprejme. Ministri so vprašali princa Danila, ki je pa odgovoril, da v sedanjem času nikakor ne prevzame vlade. Ministri so prepričani, da to ni resna volja prestolonaslednikova in da je le zato tako odgovoril, ker je misli!, da ustreza s tem kraljevi želji. SKADRSKO VPRAŠANJE. Poziv Črni gori, naj odneha. Kotor, 21. Včeraj je dospela avstro-ogrska torpedovka »Mowe« v Kotor. Na ladji je bil francoski častnik, ki se je takoj odpeljal na Cetinje. Pravijo, da nosi črnogorski vladi pismo vrhovnega poveljništva mednarodnega brodovja, ki poziva Črno goro. naj nemudoma umakne svoje čete izpred Skadra, ker bo sicer brodovje izkrcalo čete in zasedlo Bar, Ulčinj in Medovo. Pravijo, da je vlada pripravljena ugoditi želji velesil, ali da se vojaštvo upira odhodu izpred Skadra. Princ Petar pregovarja vojaštvo. Milan, 21. »Secolo« poroča s Cetinja: Princ Petar je včeraj odšel v tabor pred Skadrom. Pravijo, da ima nalog, naznaniti četam, da Črni gori z ozirom na težki položaj ne kaže nič druzega kakor odnehati vpričo volje velesil. Ta nehvaležna misija je bila izročena princu Petru, ker je zelo priljubljen med vojaštvom. Ne more se pa predvideti, kako bodo čete sprejele njegovo vest. Črnogorci satni pred Skadrom. Bar, 22. Zadnji srbski bataljoni in zadnje baterije so zapustile bojišče pred Skadrom in odšle proti Lješu, odkoder se odpeljejo v Solun Črnogorci so zasedli njih pozicije, tako da je Skadcr zdaj obdan samo od Črnogorcev. Slovo med Srbi in Črnogorci je bilo zelo prisrčno. Zdaj je pred Skadrom mir. Bombardma se nadaljnje? Dunaj, 22. »Neue Freie Presse« piše: Iz poučenih krogov dobivamo poročila, da se nada^ Ijuje obstreljevanje Skadra in da se ga udeležuje tudi srbsko vojaštvo v črnogorskih uniformah. (? Zelo dvomljivo se nam zdi. da bi imela Črna gora toliko uniform.) Črnogorski general Martinovic pripravlja splošen naskok na Taraboš in je povabil dopisnike vseli zunanjih časopisov, da ga pogledajo. Srbe spremlja mednarodno brodovje? . Bar, 22. Pravijo, da bo grške ladje, na katerih se vrača srbska vojska izpred Skadra v Solun, spremljala eskorta mednarodnega brodovja. Naskok na Taraboš. . ®ar» 22. Zadnji petek se jc sešel črnogorski vojni svet. ki je sklenil, da se Izvrši generalni naskok na Taraboš. Iz tabora pri Vrani jc prišlo sest popolnih bataljonov na bojišče. Zadnje dni je bilo slišati posamezne strele iz topov od Br-ciice in Bardanjola. V vojaških krogih mislijo, da imajo ti streli namen, preslepiti oblegano posadko in jo izvabiti da vrže svojo glavno moč na te točke in sc tako oslabi na Tarabošu, Kamor je res namenjen naskok. Skader se pogaja zaradi kapitulacije? Cetinje 22. h zelo verodostojnega vira prihaja vest. da se vodijo med generalom Mar. tinovičem ln poveljnikom Skadra Esad pašo pogajanja zaradi kapitulacije trdnjave, ki je ta-, ko oslabljena, da ne pričakuje Esad nobenega uspeha veg od nadaljnje obrambe. Črna Gora !e včeraj zaprla meje. Ministrstvo Ima pod kraljevim Predsedstvom nujno posvetovanje. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Kongres velesil. Berlin, 21. »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga: Med velesilami se vodijo pogovori zaradi sklicanja kongresa za definitivno ureditev vseh vprašanj, k| so nastala vsled novega položaja na Balkanu, Če pride do kongresa, je težko prerokovati. Posredovanje velesil. pariz, 21. V diplomatičnih krogih se utrjuje mnenje, da bi bila naloga velesil z vso svojo avtoriteto posredovati med balkanskimi drža-jvami. da se poravnajo spori med dosedanjimi (Zavezniki in prepreči eventualna nova vojna. Francija je v tem oziru sporazumna z Rusijo in želi. da se ohrani balkanska zveza, ki se [lahko smatra za garancijo miru na Balkanu. Anglija stoji na stališču, da je treba preprečiti friovo balkansko vojno v interesu Evrope, ker je evropski mir tako dolgo v nevarnosti, dokler se ne odloži orožje na Balkanu. Francoska diplomacija meni. da imajo velesile veliko lozje 'stališče kakor balkanske države, od katerih -jvjdi vsaka veliko bolj svoje lastne interese fcakor interese skupnosti. Če ostanejo velesile dosledno na stališču, da ne zasledujejo tento-Halnih interesov na Balkanu, morajo pozdrav- ljati obstanek balkanske zveze in pomagati, 'da se utrdi. S tega stališča ne bi bilo posredovanje med Srbijo in Bolgarsko nič težje, nemara pa še ložje, nego jc bilo med Bolgarsko in Ru-munijo. Nesebično posredovanje velesil bi povečalo zaupanje balkanskih držav do Evrope, in od takih posredovalcev bi zavezniki lahko sprejeli odločitev v svojem sporu. O načinu, kako naj bi se izvršilo tako posredovanje, še ni nič gotovega. Italija in balkanska zveza. Rim, 22. (Posebno poročilo.) V tukajšnjih merodajnih krogih obžalujejo spore med balkanskimi zavezniki, dasi niso presenečeni od njih. Razpad zveze bi tukaj odkritosrčno obžalovali, ker smatrajo to zvezo za močno jamstvo miru in njen obstanek tudi za koristen v zmislu balkanskih interesov. Tako sodijo zlasti z ozirom na Albanijo, o kateri je sedaj Italija v sporazumu z Avstrijo. Medtem ko je balkanska zveza, če ostane trdna, sposobna, da vodi svojo politiko, ki sc posamezne države, ako se razbije zveza, postavljale pod okrilje drugih evropskih držav, katerih vpliv na Balkanu bi se lahko povečal na škodo Italije. Ako bi se tako zgodilo Avstriji, bi bil posredno tudi njen albanski vpliv večji, česar pa Italija zaradi lastnih interesov nikakor ne more dopustiti. Ako se najde primerna pot za posredovanje med Srbijo in Grško na eni ter Bolgarsko na drugi strani, bo Italija pozdravljala in pospeševala vsak korak, ki obvaruje mir na Balkanu. Rusija podpira Bolgarsko. Peterburg, 22. »Rječ« javlja, da ima posebni poslanik Carikov. ki je dospel v Belgrad, nalog, da vpliva na srbsko vlado, naj ne krši pogodbe z Bolgarsko zaradi razdelitve plena. Pred odhodom iz Peterburga je bil Carikov sprejet na avdienci pri carju. Pred mirovno razsodišče! London. 22. »Daily News« poroča, da hoče ruska vlada predlagati, naj se vsa vprašanja, ki ostanejo po konferencah v Londonu in Parizu še nerešena, predlože mednarodnemu razsodišču v Hagu. Grške čete. London. 22. Prva in sedma grška divizija sta včeraj zapustili Solun, da zasedeta okoliške kraje. Druga divizija, ki je ostala v Solunu, je dobila pojačanja. Ruski svet. Petrburg, 22. »Ruskoje Slovo« javlja: Ruska pc-slanika v Belgradu in Sofiji sta dobila nalog, naj ondotnima vladama s poudarkom prijateljsko svetujeta, da ne poostrita vprašani o mejah in o razdelitvi plena. ALBANSKE REČI, . | Izutajll Kemal in Berchtold. Dunaj, 21. Snoči se je Izmajil Kemal odtod odpeljal v Pariz. Včerai ga je sprejel grof Berclit )ld. Sestanek je trajal čez eno uro in je zelo zadovoljit Izmajila, ki je potem dejal na Dunaju živečim albanskim voditeljem, da bo vladar za Albanijo šele po volitvah za albanski parlament določen. Italija In Albanci. Rim, 22. »Ttibuna« beleži z zadovoljstvom 'da je Avstrija odklonila agitacijo potujočega albanskega odbora, ki je sestavljen iz bivših turških častnikov albanske narodnosti in nekega žmnalista in da je »Polit. Corr.« izjavila, da je ta agitacija povsem nasprotna namenom Avstrije, ki hoče v albanskih zadevah nastopati sporazumno z Italijo. TURČIJA IN FINANČNA KONFERENCA. Carigrad, 21. »Tanin« piše: Čeprav so delegati Turčije za finančno konferenco v Parizu že imenovani, vendar še ni gotovo, če se je tudi resnično udeleže. Porta jc storila pri velesilah korake, da se tudi Dette Publiguc Otto-mane oficielno povabi na konferenco, ker bodo delegati tujih lastnikov titrov turškega državnega dolga navzoči na konferenci kot zastopniki svojili vlad. Nekatere velesile baje niso pripravljene dovoliti oficielne udeležbe zastopnikov turškega državnega dolga, misli pa se. da se še doseže sporazum. TURŠKE SKRBI. Zasledovani dezerterji. Caiigrad. 22. Vojno sodišče je izdalo are-tacijsko povelje oziroma tiralico za stotnikom Hadži Alijem, kij e pri Bagdžekeju dezertiral k Bolgarom, za glavnim inžinirjem Lefterijem, ki je s torpedovke »Jar Hisar« pobegnil na Grško, ter zoper razne druge dezerterje. Izgon Kurdov. Carigrad, 22. Vlada je baje sklenila izgnati člane kurdskega odbora, ki je uprizoril agitacijo za avtonomijo Kurdistana. Vodja Kurdov Abduk Bazak Bederhan je sestavil v tem zmislu spomenico, ki so jo predložili velikemu vezirju. Abduk Bezak je zdai v vanskem vi-lajetu. Arabska agitacija. Carigrad, 22. Vesti, ki prihajajo iz Bejruta in iz Mersine, postajajo vedno bolj vznemirljiva. Arabska agitacija narašča venomer po vseh obrežnih krajih. DELEGACIJE IN REZERVISTI. Ministrska konferenca. Dunaj, 21. Ogrski ministrski predsednik Lu-kacs je danes dopoldne obiskal ministrstvo za zunanje zadeve, kjer se je uprizorila konferenca, katere so se udeležili minister za zunanje zadeve. grof Berchtold, ministrska predsednika grof Stiirgkh in Lukacs, vojni minister Kroba-tin in skupni finančni minister Bilinski. Rešitev vprašanj se odgodl. Dunaj, 22. Včerajšnja skupna ministrska konferenca je trajala poldrugo uro. Bavila se je najprej z vprašanjem, kdaj naj se skličejo delegacije. Doslej se je mislilo, da bodo sklicane meseca junija; drugo mnenje pa je, da naj se skličejo šele leseni. Ministrski svet ni sklenil ničesar, češ da je rok za sestanek delegacij odvisen od raznih momentov notranje in zunanje politike. (To pomeni, če se prestavijo besede iz uradnega sloga v domač jezik: Berchtold noče, da bi se delegacija bavile z njegovo sijajno zunanjo politiko, dokler bi bilo mogoče še kaj iz-premeniti in eventualno popraviti kakšne njegove kozle.) Konferenca se je nadalje bavila tudi z vprašanjem, če kaže znižati število vojaštva ob vzhodnih in južnih krajih. Tudi v tem oziru se ni storil noben sklep. Vprašanje se je odgodilo dotlej, da zapuste Srbi Drač in se s tem pojasni položaj. S politično-gospodarskimi vprašanji se konferenca ni bavila, ker se je v tem oziru že meseca februarja dosegel sporazum. ORIENTALSKE ŽELEZNICE v avstro-ogrskih rokah. Budimpešta, 22. »Pesti Naplo« pripoveduje, da je neki sindikat, kateremu pripada dvaintrideset avstrijskih in ogrskih finančnih zavodov, pokupil večino delnic orientaliskih železnic. Avstrijska in ogrska vlada hočeta garantirati neko minimalno obrestovanje in dovoliti druge po-godnosti. GALIŠKA KRIZA. Krive palice na Dunaju. Dunaj, 21. Vsi poljski škofi iz Galicije so dospeli na Dunaj in so imeli dopoldne sestanek. Popoldne so obiskali ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Kolikor je slišati, je včerajšnja konferenca škofa Bilczevvskega pri Stiirgkhu nekoliko zboljšala položaj. Zdi se, da škofi ne bodo vztrajali na svojem stališču absolutne nepopustljivosti. Bobrzynskijeva demisija. Dunaj, 22. V poučenih krogih pravijo, da ne bo za sedaj imenovan nov namestnik, če Bo-brzynski resnično odstopi; vodstvo namestništva se poveri kakšnemu višjemu uradniku. Poljski ministri. — Aspiracije Bilinskega. Praga, 22. »Bohemia« piše: Nikakor ni izključeno, da bo imela kriza v gališkem namestništvu posledice tudi pri vladi, kjer je stališče poljskih ministrov Zaleskega in Dlugosa omajano. Naravno je, da se bo grof Stiirgkh potrudil kolikor mogoče, da se poljsko-rusinska kriza ne razširi tako, da bi prišel obstanek kabineta v nevarnost. Sedaj je dognano, da se parlament ne snide pred drugo polovico maja. Gališke težave spravljajo v zvezo z gotovimi ambicijami skupnega finančnega ministra Bllin-skega, ki baje hrepeni po predsednlštvu v ministrskem svetu. STAVKA NA REKI KONČANA. Reka, 22. Na včerajšnjo sejo eksekutivnega odbora delodajalcev je prišlo odposlanstvo izpitega delavstva, ki je izjavilo, da se delavci v torek vrnejo na delo pod pogojem, da se izvoli posebna komisija, v katero odpošljejo delavci pet zastopnikov in ki bo reševala vsa pre-porna vprašanja. Ker so delodajalci delavsko zahtevo sprejeli, se je delo v ladjedelnici »Da-nubius« in v luki zopet začelo. SRBSKA SKUPŠČINA. Belgrad, 22. Skupščina je s 74 glasovi proti 60 sprejela zakon, po katerem velja lanski proračun tudi za letošnje leto. Mladoradikalec Draškovič jc ugovarjal, češ da nasprotuje vladna metoda duhu ustave. Socialist Kaclero-vič je opozarjal, da se zaradi vojne neprimerno protežira častništvo napram civilistom. Ostro je kritiziral opajanje z militarizmom ter notranjo in zunanjo politiko vlade. Sedanja balkanska zveza ni zveza balkanskih narodov, ampak zveza dinastičnih, kapitalističnih in militarističnih interesov. Trajna bo balkanska zveza šele tedaj, ko bo zgrajena na solidarnosti ljudstva, ki si bo ustanovilo svobodno in trajno balkansko republiko. Veljkovič odklanja predlogo zaradi zunanje politike. Ministrski predsednik Pa-šič je zagovarjal politiko vlade in jemal armado in oficirje v zaščito. POLITIČNA STAVKA V BELGIJI. Uradno priznanje. Bruselj, 22. O posledicah generalne stavke v prvem tednu javljajo uradno: Železnice belgijske države so imele zadnji teden za 65 odstotkov manjše dohodke kakor v enaki dobi lanskega leta. Dohodki velikih gledališč v Bruslju so padli od 250.000 frankov na 30.000 frankov. (iledališčl »Galieria« in »Olimpla« sta ustavili predstave zaradi premajhnega obiska. Množice stavkajočega delavstva naraščajo. Bruselj, 22. Položaj v deželi Je neizpreme-njen. V Anverzi so se stavki pridružili ostali diamantni brusilci, tako da so vse brusilnice zaprte. Stavka mestnih delavcev v Bruslju. Bruselj, 22. Velik del uslužbencev v mestnih podjetjili se je pridružil stavki, vsled česar so oblasti v velikih skrbeh zaradi ulične razsvetljave. Vojaštvo simpatizira s stavko. Charlerol, 22. Dva vojaka, ki sta bila dodeljena varnostni službi, sta z vso vojaško opravo dezertirala. Beguna sta streljala na lovsko patruljo, ki je bila poslana za njima: enega preganjalcev sta ubila, drugega težko ranila. Doslej ju niso ujeli. Med vojaštvom vlada velika nezadovoljnost in vojaki javno izražajo svoje simpatije s stavkajočim delavstvom. USPEH SOCIALNO DEMOKRTIČNE KRITIKE NA NEMŠKEM. Preiskava militaristične korupcije. Berlin, 22. V proračunski komisiji, ki obravnava vojni proračun, Je centrum vložil resolucijo, ki poziva državnega kancelarja, da poveri preiskavo vseh vojnih dobav posebni iz drž. poslancev in veščakov;, sestavljeni ko- misiji in da predloži poročilo zakonodajalnima' zbornicama. Resolucija je posledica razkrij sodruga Liebknechta. Vojni minister von Heerlngen v nemilosti pr! dvornih krogih. Berlin, 22. Stališče vojnega ministra je vsled Liebknechtovih razkritij zelo omajano. »Lokai-anzeiger« piše, da dvorni krogi silno tainerljo Heeringenu njegov nastop v državnem zbor«. Na očitanja Liebknechtova ne bi bil smel odgovarjati, ker je vsa zadeva pri sodiščih. Članek sklepa z mnenjem, da bi bil moral prepustiti Heeringen zastopanje brambne predloge nasledniku. RUDARSKA STAVKA V ŠLEZIJI. Beuthen, 22. Vsled stavek v gorenješle-zijskem revirju je izostalo včeraj od dela 25.000 rudarjev. GILJOTINA NA DELU. Trije avtomobilski apaši usmrčeni v imenu zakona, eden pomlloščcn. Pariz, 21. Snoči ob pozni uri se je raznesla vest, da je smrtna obsodba treh avtomobilskih apašev, Soudyja, Callemina in Moniera potrjena in da se izvrši smrtna kazen danes. Vsled pozne ure se vest ni posebno razširila. Kljub temu je storila policija obširne ukrepe, da prepreči vsak nered; okrog morišča so napravili provizorične ograje, da se ne bi mogli nepoklicani elementi približati giljotini. Ob polu 4. zjutraj je bil morilni stroj postavljen. Kmalu na to je prišla komisija in je vstopila v ječo. Deževalo je in bilo je zelo hladno. Ko se je odprla celica obsojenih, so trdno spali. Zbudili so jih in jim naznanili, da se bliža usodna ura. Obsojenci so se vedli zelo pogumno. Odklonili so vsako duhovniško pomoč. Med tem ko je krvnik opravljal zadnjo toaleto obsojencev, je vstopil prokurator republike Lescoufč v celico Dieudcnneja, ki je trdno spal. Zbudil ga je in mu dejal: »Dieudonne, predsednik republike Vas pomilošča.« — Diedonnč, ki je mislil, da je tudi njemu prišla zadnja ura, se je naglo dvignil. Ko je slišal prokuratorjeve besede, je zopet padel nazaj na posteljo. Lescoufč je dejal: »Da, da, pomileščeni ste. Obljubite mi, da se boste na vsak način potrudili, da boste vredni milosti.« Dieudonne je odgovoril: »Da gospod prokurator; storil bom. kar bo mogoče.« — V bližini ječe se je zbralo razmeroma nulo ljudstva. Prvi je bil pripeljan na morišče Soudy. Ko so se odprla vrata voza, je dejal »Hladno je.« Potem je zaklical: »Na svidenje!« Ko je dospel do giljotine, so ga rabljevi pomočniki hitro pograbili, ga potisnili v stroj in sekira je padla. Drugi je bil Callemin. Ko je voz dospel do giljotine, ni hotel stopiti na tla. Pomočniki so ga potegnili dol. Ta hip je zaklical s slabim glasom: »Na svidenje,!« Tudi z njim so hitro opravili. Naposled je prišel tretji Monier, vulgo Simentoff na vrsto. — Dejal je: »Ta reč traja dolgo.« Potem je ironično zaklical: »Adi-jo. gospodje! Adijo, družba,« Krvnikovi pomočniki so ga položili pod stroj. Takoj na to je padla tudi njegova glava. Vse tri eksekucije niso trajale dalje kakor štiri minute iti pol. Ob' štirih in '5 minut je bilo vse končano. Trupla so odpeljali na ivryjsko pokopališče. SPODENI KRALJ JE PRIVESLAL V ZAKON-SKO PRISTANIŠČE. Slguiaringen, 22. Spodeni portugalski kralj Manuel se Je zaročil s hohenzollernsko prin-cesinjo Avgusto Viktorijo iz katoliške linije. VOJNA FURIJA NA DALJNEM VZTOKU. Poostritev konflikta med Japonsko in Zedinjenimi državami. Tokio, 21. Japonski nacionalisti so zapo-čeli silno vojno gonjo vsled predlog v kalifornijskem parlamentu, ki onemogočujeta Japoncem in Kitajcem nakup zemljišč v Kaliforniji. V amfiteatru Kokugikan je bila velikanska manifestacija proti Zedinjenim državam, ki se je je udeležilo do 20.000 oseb. Poslanec Macu-mara je ob viharnem soglasju zahteval od vlade, da pošlje brodovje v amerikanske vode in se ne ustraši niti vojne. Novice. V. . »Ve' * Verska blaznost. Kmetiški sant iz okolice Pečuha na Ogrskem, Jožef Szabo, je zblaznel in imel fiksno idejo, da mu je zapovedan štiri-desetdanski post. Postil se je res štirideset dni in užival v tem času le vodo. Potem je pa menil, da se mora še dvajset dni postiti. S silo so ga hoteli pripraviti, da bi zavžil kakšno jed. Končno so ga prepeljali v bolnišnico, kjer Je umrl po 56dnevnem postu. Zadnja dva tedna je ležal v postelji in se ni mogel nikamor več premakniti. shujšal je bil pa tako. da ga je bila le kost in koža. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Poslano. Z vseh strani nam prihajajo očitanja, da ne delamo nič reklame za Kino-Metropol. To nam očitajo seveda prijatelji gledališča, ki žele, da bi to podjetje rešilo naše Dramatično društvo iz vednih financijelnih kriz. Dovoljujemo si zaraditega pojasniti, da sicer poznamo moč reklame, da jo pa v zaželjeni meri ne moremo izvrševati in se moramo omejiti samo na inse-rate in lepake. Udobni, zračni prostori, komod-ni sedeži, brezkonkurenčna. nizka vstopnina in nedosegljive krasne slike so bile pa že v začetku tako dobra reklama, da smo imeli dos4ei vsak večer nabito polno gledališče. ' V Ljubljani, 21. aprila 1913. Dramatično društvo. Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga z omejenim jamstvom) Vsled velikega dohoda blaga v skladišče za oblačila ulica Raffineria štev. 3 so štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popoinonia oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene s K 22 80 naprej . >6 50 n . 12— . . 6- K 15- , 28 - . 50-. 14‘50 naprej » ® • . 4-40 . Konfekcijski oddelek: me,ef ^ d0 Ootove obleke za moške iz najmodernejšega blatja Gotove obleke za dečke...................... Ootove obleke za dečke s kratkimi hlačami 1 Kostumi za otroke................................. Površniki In raglani aa moške..................... Moške obeke \t platna............................. Obleke za dečke................................... Kostumi za otroke................................. Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki izberi. Obleke po meri: izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorčili in v najfinrjšem rezu ter natenčno izdelane. Moške obleke ševiota.............................. Moške obleke iz počesane volne.................... Moške obleke iz počesane volnr, modre . . , Moške obleke iz črnega priketa itd................ Površniki in raglani za moške..................... I Čipke za bluse in okraske.......................................... Vrhutega sc izdelujejo ženske obleke............................... 36-— naprej !•— Oddelek pokrival: K 48 — naprej . 52 50 „ . 48 - „ , 55-50 . . 55 - . Oddelek manufaktur: Volneno blago za ženske obleke: Ševiot modri in barvani................ Drap de Dame........................... Oross de Coth.......................... Alpaca (lister)........................ Popeilne, v barvah in črni .... Voile iz volne......................... Mousselinc, gladki in risani.... Svilnato blago: Pongca v barvali................................... Duchesse za bluze.................................. Svile In mousseline v izpreininjevalnih barvah Svile za podloge v barvah.......................... Topelln-Eolienne................................... Duchessc Brillant, gladki.......................... Svila Ilberty, črtana.............................. Talfelas visoki za krila........................... Croise iz svile v izpreininjevalnih barvah . . Taffetas črtan (novost za bluze)................... Blago iz platna: Panama, beli in barvani..............................................K —'96 Etemine, barvan (visokost 120 cm).......................... Marquesctte iz črne volne.................................. Kponge, beli in barvani.................................... Voile iz bombaža........................................... Brillantin, beli in barvani................................ Brilantin prozorni......................................... Tercailc v najlepših risbah................................ Llberty za bluze........................ Šerpe iz plutna in šali (fantasie) Šerpe Iz barvane garze . . . meter od do K 2 — K 4-50 210 350 4-50 7 — 220 4 — • 2-20 3-40 » 1 28 1 60 P 2 — • 350 metu od do K 1-10 K 1-50 2-20 3 — 1-60 3-30 1-60 2-20 n 520 6- 3-— naprej d-40 » 2-80 K 4 — • n 3-80 2-80 Ti- meter od do K —•96 K 1-80 n 2— 4-— 3- • —•52 -•70 9 —■72 * 1 20 9 —•52 -•80 -•80 1-20 s 1-10 1-30 4 50 9 — • 350 ■ 5- komad od . K 150 • * Iz : : 2- • „ 15-. . 150 . „ 390 . „ - 80 Mornarske kape iz slame za aečke ...... Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord .Veslarske* kape iz slame za dečke in moške . . Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah Slamniki, panama za moške................................ Klobuki iz platna za moške in dečke _.............. Klobuki iz platna, garnirani za otroke in dečke . . Kape iz sukna in iz platna za dečke................. Mornarke lz platna, bele in naravne, za oprati....................... raO Kape iz platna in svile za moške.......................... *' Burski klobuki Iz kože in platna za dečke ...... K 1'— Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn . . 3'— Klobuki trdi (katranirani) od 1. zadruge klobučarjev na Dunaju „ 4 60 Specialiteta trdih klobukov angleških in francoskih ... * — Dežniki iz pavole za moške in ženske........................„ 280 Dežniki iz polžidc..............................................n <50 Dežniki iz Žide......................................................... 9-— Dežniki-palice za moške................................. 11 w Palice za izprehod.......................................... —'®0 Oddelek obuval: Specialiteta amerikansklh obuvat iz ševroa In boks Čevlji .Derbya za moške........................................... čevlji z gumbi, krasni............................................ čevlji »Triumpli ................................................ Čevlji z elastičnima stranicama ................................. Ženski čevlji amerlkanske In francoske forme. Ženski čevlji ................................................... Ženski čevlji .................................................. Zenski čevlji ................................................... čevlji za dečke v vseh oblikah: Čevlji ,Derby* z gumbi, „Triumph‘ itd............................. Čeveljčki za otroke...........................................•„ • Čevlji, nizki amcrlkanski. Črni In barvani za dečke In molke Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chevreau*- Čevlji nizki za ženske, ,Derby*................................. Čevlji nizki za ženske z gumbi Čevlji nizki za ženske, odprti................................. Obuvala za otroke kalp. par od K 11-90 . 13-, 12-30 . 870 do K 15 — . 1®— . 15-80 . 13— — čevlji fantasta, v barvah in čevlji Iz platna itd. K 1040 K 13-„ 10-- „ 15-80 . 9 30 . 12- K 7- K 11-. 1-20 , 5 - , 11-50 „ 16-- a In Oscarle: par od do K 9-— K 14-, 9-20 , 15-60 „ 7-40 „ 11-70 beli — sandali — Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne. Ravnateljstvo. 6- do K 9-20 » 11-naprej K 40 -naprej naprej naprej " 6-- l 1050 , H-50 : i-. 12-11-4015--naprej '