Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 12. avgusta 1951 iKOMFEREaUCE PARTIJSKIM OBCASIZACIJ KP STO COJEE A Dosledna demokratizacija javnega in političnega življenja Mnovni pogoj za samostojno in svobodno Tržaško ozemlje Naš tedenski p re gI e 3. 9. 1943. last Tržaškega Ltoyda, kakor tudi ladje, ki so last ostalih tržaških paroplovnih družb. S. Uredijo naj se odškodninske zahteve za ladje Tržaškega Lloyda in drugih zasebnih brodolastnikov, ki so bile potopljene med vojno, kakor tudi za tiste tržaške ladje, ki so po 3. 9. 1943, plule pod italijansko zastavo in v korist italijanske države. 7. Gradijo naj se nove ladje in s tem krepi tržaška trgovska mornarica. S. Uredijo naj se tržaške pristaniške usluge, vprašanje tranzita in tarif. Dejanska demokratizacija tržaškega družbenega življenja je mogoča oli tehle ukrepih: a) Nacionalizacija vseh velikih industrijskih podjetij, finančnih družb, tržaškega pristanišča in trgovskih podjetij, ki so življenjske važnosti za ekonomski obstoj in razvoj Trsta; b) izdati zakon o delavskih svetih ali ustreznih organih, katere naj izvoli delavstvo in s pomočjo katerih naj delavstvo sodeluje pri upravljanju navedenih podjetij; c) ekonomska pomoč, ki jo dobiva Trst od Združenih narodov in od ERP, naj se uporabi predvsem za ureditev tržaškega gospodarstva, za krepitev industrije in v Interesu tržaškega gospodarstva sploh; d) s temi ukrepi in s pravilnim usmerjanjem vsega ostalega gospodarstva tržaškega področja je treba zagotoviti aktivnost tega gospodarstva in uravnovesiti tržaški proračun, ki more in mora biti aktiven. V ta namen je treba urediti progresivno obdavčenje. Za uspešno vodenje te ekonomske politike je nujno potrebna demokratizacija oblasti v smislu spredaj navedenih zahtev. Poročilo tov. Branka Babiča V svojem referatu na včerajšnji konferenci KP STO je tov. Branko Babič v uvodu poudaril, da se Dližamo volivni kampanji za občinske volitve, ki so napovedane za mesec oktober. Ob tej priliki se vsaka politična skupina v največji meri potrudi, da bi zase dobila čim več glasov; mnoge stranke in politične skupine smatrajo' volitve za odločilen politični dogodek, ob katerem je potrebno izkoristiti vse, samo da se zbere čim več glasov. Tako nastajajo programi, ki skušajo protiljudske cilje in interese tolmačiti kot stvar širokih ljudskih množic, kot interes miru in napredka in ta namen uporabljajo široko de- Tov. Babič je nato dejal, da povsod tudi občinske volitve dobivajo vedno večji politični pomen in njihove rezultate ocenjujejo vedr.o bolj s političnega vidika. To velja še posebej v Trstu zaradi njegovega posebnega položaja in pa, ker so občinske volitve edine, ki se na tem ozemlju izvajajo in nudijo volilcem kolikor toliko možnost, da izrazijo svoje mnenje o raznih osnovnih, vsakdanjih političnih in gospodarskih vprašanjih. Zaradi tega mora tudi KP STO reči svojo besedo in zavzeti svoje stališče. magogijo obljub, na katere potem pozabijo, ko so volitve mimo. Resnično in dosledno napredna delavska in demokratična gibanja se ne morejo posluževati takih hinavskih in dema-goških metod, ker jim svojih ciljev ni treba skrivati pred lastnimi množicami, temveč skušajo svoje cilje čim obširneje. in jasneje prikazati. uTako gibanje .je naša partija, je dejal tov. Branko Babič, zato gledamo na volitve, kot na važno — ne odločilno — politično bitko, v kateri je potrebno delovnemu ljudstvu čim bolj obširno in jasno raztolmačiti današnjo politično problematiko#. V skladu s takšno ekonomsko politiko je nujno potrebno ustvariti sindikalno akcijsko enotnost in omogočiti sindikatom tako vlogo, s pomočjo katere naj delavski razred uspešno posega v vse veje tržaškega gospodarstva v zaščito svojih interesov. V zvezi s tem je potrebno: 1. Zaposlitev vseh brezposelnih s krepitvijo in razširitvijo že obstoječih industrijskih podjetij, ustanavljanju novih, in s širokim programom javnh del. 2. Uvesti 40-urni tedenski delavnik. 3. Povišati delavske mezde v skladu s cenami življenjskih potrebščin in tako zagotoviti delavstvu življenjski minimum. 4. Sklepanje samostojnih tržaških kolektivnih pogodb v skladu s cenami življenjskih potrebščin in tako zagotoviti delavstvu življenjski minimum. 4. Sklepanje samostojnih tržaških kolektivnih pogodb v skladu s tukajšnjim položajem, ne glede na kolektivne pogodbe, ki se sklepajo v Italiji, ter borba, da delodajalci te pogodbe spoštujejo. 5. Izboljšanje položaja delavske mladine, zaščita vajencev in zboljšanje položaja delavske žene. 6. Izboljšanje položaja upokojencev s povišanjem njihovih prejemkov, ki naj odgovarjajo današnjemu položaju. Urediti vprašanje vojnih vdov in sirot v skladu z njihovimi življenjskimi potrebami. 7. Demokratizacija vseh socialnih ustanov kot so bolniška blagajna, zavod za nezgodno zavarovanje, socialno skrbstvo, itd.; s tem da se delavcem džt možnost, da kontrolirajo in upravljajo ie ustanove, ki morajo biti neodvisna od Italije, Zato je treba raz. pisati demokratične volitve v teh ustanovah. S. Povečati in pospešiti je treba gradnjo novih stanovanjskih objektov in tako zagotoviti vsem delovnim ljudem primerno stanovanje. (Nadaljevanje na 7. strani) NAM IL PRIZNAVA dobro voljo delegatov OZN 1. Našemu kmetijstvu je treba nuditi mnogo večjo ekonomsko pomoč, da se izboljša racionalna obdelava zemlje in poveča donosnost zemljišč ter tako omogoči, da bodo mogli naši kmečki pridelki vzdržati pred zunanjo konkurenco. 2. Ukiniti je treba fašistični zakon, ki prepoveduje kmetom in vrtnarjem direktno prodajanje svojih pridelkov na trg kon-sumentu ter tako onemogočiti posredovalcem, da odvzamejo kmetovalcem del zaslužka in dvigajo cene kmečkih pridelkov na trgu. 3. Plačati je treba kmetom primerno odškodnino za škodo, povzročeno z vojaškimi vajami, z gradnjo cest in z odvzemom zemljišč za gradnjo industrijskih objektov. 4. Potrebno je polagati kmetijski izobrazbi večjo pažnjo s tem, da se odpre dvoletna kmetijska šola in upeljejo večerni kmečki strokovni tečaji. 5. Zagotoviti je treba kmetom zastopstvo v vseh javnih kmeč-čih ustanovah. Našim ribičem je treba nuditi vsestransko ekonomsko pomoč, dolgoročne kredite po nizki obrestni meri, da se tako omogoči obnova ribiškega inventarja ter splošni ekonomski razvoj ribištva. Na šolskem področju je treba izvesti reformo celotnega šolstva, tako italijanskega kot slovenskega, ga demokratizirati, predvsem pa osvoboditi ga vseh fašističnih reform. Tržaško šolstvo naj se reformira in prenovi neodvisno od onega v Italiji. Nujno je potrebno, da se reorganizira šolska uprava tako, da bo slovenska šola v samih upravnih organih dobila popolno enakopravnost z italijansko šolo. Vse šolske in kulturne ustanove splošno javnega značaja naj se vodijo z ozirom na obe narodnosti samostojno, vendar v proračunu države odnosno občin. Pcdvzamejo naj se ukrepi in sprejmejo zakoni, ki bodo onemogočili vsako razvijanje nacionalne in verske nestrpnosti In vsako izkoriščanje nacionalnih In verskih čustev v protidemokratične in protinacionalne namene. NAČELEN SPORAZUM V TEHERANU sedal so na vrsti konkretni predlogi NEAPELJ, 11. — Glavni stan oboroženih sil atlantskega pakta za južnoevropski sektor javlja, da bodo francoske, italijanske, britanske in ameriške oborožene sile imele prihodnji teden taktične vežbe v Sredozemlju. Vežbe se bodo začele v ponedeljek in bodo trajale štiri dni. Moskovska mirovna ofenziva in provokacije na jugoslovanskih mejah vlade FLRJ pokazala, da je bilo na mejah Jugoslavije z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo od 1.7.1948 do 15.10.1950 okoli 1000 oboroženih incidentov; ki so jih povzročili obmejni organi teh dežel, je ta podatek danes že zastarel zaradi dogodkov, ki so se z vse večjo naglico odvijali vzdolž obmejne črte. Obenem pada v oči, da prav takrat, ko Moskva improvizira kakšne »mirovne ofenzive«, število incidentov na jugoslovanski meji narašča. Ko je v Parizu sovjetski delegat na konferenci namestnikov zunanjih ministrov govoričil o težnjah po miru in obtoževal Jugoslavijo, da ogroža Moskvo, na jugoslovanski meji ni bilo dneva brez oboroženega incidenta. Sredi Beograda pa je madžarski odpravnik poslov izzval nered. Na proslavi 8. obletnice usta. novitve poljskega komiteja na- rodne osvoboditve v Varšavi je podpredsednik sovjetske vlade Molotov ponovno govoril o miru, toda od tistega dne do danes je število incidentov na jugoslovanskih mejah vsak dan večje. Ugledni angleški politični ča. sopis «New Statesman and Na-tion« v svojem odprtem pismu Sverniku poudarja, da bi sovjetska vlada morala prenehati tudi s politično vojno, ki jq vodi proti Jugoslaviji, in dokazati svojo privrženost načelu nevmešavanja s tem, da dovoli jugoslovanskemu ljudstvu, da si uredi svoj način življenja, kakor se mu zdi najbolje. Angleški časopis piše tudi, da bi sovjetska vlada morala skleniti sporazum o Avstriji in končno pokazati, da je priprav. Ijena posluževati se OZN v praktične, ne le v propagandna namene. R. R. m fRŽAŠKI 1 DNEVNIK ■ ^ a r*. Nedelja 12. avgusta I/ $ L H A D Klara- Dobrogoj V 11 t 1 J ZA Sonce vzide ob 5.00 zatone ob • A VaiS irn. Imm * \ j9 19 Dolžina dneva 14.19. Luna _ _ , . , , _ ..... - vzide ob 15.58, zatone ob 23.50. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, ponedelje 13. avgusta Hipolit, Davola Sporno vprašanje zobnih lehnihou V zadnjih dneh je javnost v Trstu lahko sledila kampanji, ki jo je vodilo tržaško časopisje v vprašanju spora z zobnimi tehniki, ki že desetletja opravljajo v 1’rs'tu protipostav-no dentistični poklic. Da bo tudi naša javnost poučena o tem vprašanju, se mi zdi umestno, da pojasnim ta, pri nas še vedno nerešeni in pereči spor med oblastjo in zohnimi tehniki. Se preden govorim o sporu samem, naj pojasnim, da je zobno zdravilstvo važna kiruška veja medicine, ki je po svojem razvoju glede na ohranitev in zdravljenje zobovja na področju zobne in čeljustne ortopedije (protetike) in še zlasti zaradi tesne povezave med splošnim zdravilstvom in zbhnimi obolenji vsaj tako važna, kot mnoge druge specialne stroke medicine. Povsem naravno je torej, če stoji danes zdravstvena oblast v vseh deželah civiliziranega sveta na stališču, da sme zdraviti zobovje le zobni zdiravnik specialist, se pravi, da je za izvrševanje poklica zobnega zdravnika, kakor za vse specialne medicinske stroke, potrebna splošna zdravniška izobrazba, to je študij celotne medicine in specializacija v zo-bozdravniški stroki. Zobno zdravilstvo ali stomatologija pa je podedovala iz prejšnjega stoletja, to je iz časa, ko še ni bila ta specialna medicinska stroka tako razvita in ko še ni bila razisLkana zveza zobovja z mnogimi splošnimi obolenji organizma, zakonite možnosti, da tudi ljudje brez splošne zdravniške izobrazbe opravljajo poklic zobnega zdravnika, če za-doste pogojem, ki so bili določeni na pr. v Avstriji v zakonu iz leta 1892. Ta zakcm je zahteval, da mora, zobni tehnik po treh letih svojega poklica opravljati določeno število let delo asistenta pri zobnem zdravniku specialistu, nakar lahko po izpitu prejme naziv dentivta, ki mu daje pcravico do samostojnega zdravljenja zobnih obolenj in še to z nekaterimi omejitvami. Da bo problem še bolj jasen, natj povem, da obstajajo torej zobni zdravniki specialist; in zobni zdravniki nespecialisti, ki jim splošna zdravniška usposobljenost in specialna zobo-zdravmška izobrazba dajeta pravico do zdravljenja ustnih in zobnih obolen j in do vseh kirurških posegov v ustih bolnika; dalje dentisti, ki jim zakon daje pravico do zdravljenja zobnih obolenj v omenjenem obeegu ter zobni tehniki, ki izgotavijajo zobne in čeljustne proteze na modelu in po navodilih zdravnika ali denti-sta. Zobni tehniki predstavljajo torej poklic zase, ki ima značaj mehaničnega dela in ki je zdravstveni pomožni poklic. Podobni zdravstveni pomožni poklici so optiki in ortopedi. Optiki delajo naočnike po receptu in navodilu strokovnega očesnega zdravnika, ortopedi pa ortopedične proteze po navodilih kirurga ortopeda. 2e zgoraj sem omenil, da je zakon iz leta 1892 dopuščal, da preidejo pod določenimi pogoji zobni tehniki iz svojega poklica v drugi poklic, t. j. da postanejo po devetih letih priprave dentisti. Dasi ni mogoče predstavljati si podobnega prehoda pri drugih dveh omenjenih pomožnih zdravstvenih poklicih, kajti optik ne more nikdar postati okulist in ortoped kirurg, je vendar obstajala v zobnttn zdravilstvu ta možnost še do konca prejšnjega, oziroma začetka tega stoletja. Italija je zavrla to možnost leta 1912. Prav tako so odpravile to možnost druge države že v začetku tega stoletja. Toda po iz- rednih dogodkih leta 1914-1918 in po prihodu Italije v Trst so se znašli vsi zobni tehniki ki so začeli ta poklic z namenom. da postanejo enkrat v smislu avstrijskega zakona 1892 samostojni dentisti, v položaju, da j'im je te pravice Italija, ki je podobni postopek odpravila že leta 1912. kratila. Taiko so vsi zobni tehniki y naših krajih zaradi tega obviseli v zraku. Sicer so se tudi po prihodu Italije v Trst sklicevali na pridobljene pravice, vendar pa jim Italija, kljub ponovnim zahtevam, ni vprašanja ugodno rešila. Posledica je biia, cla so začeli mnogi zobni tehniki izvrševati poklic aentista samovoljno in protipostavno in da se je to stanje zavleklo do danes. Ker so se primeri takšne samovoljne in protipostavne prak. se stalno množili in ker niso «šušmaa-ji» dah zadostnega zagotovila. da ne kvarijo liudem zdravja in zob, jih je zdravstvena oblast v Trstu na pobudo Zdravniške zbornice začela preganjati in jim zapirati ambulante ali delavnice ki v mnogih primerih niso ustreza L niti najosnovnejšim predpisom higiene, njih delo pa najosnovnejšemu strokovnemu znanju. Sklicujoč se na pridobljene pravice, so zobotehniki šušmar-ji začeli kampanjo v dnevnem časopisju z zahtevo, da se njih položaj zakonito uredi. Naravno je, da je potrebno zadevo na kak način urediti in spraviti s sveta, zlasti če upoštevamo da so med njimi ljudje, ki so dane« stari do 50 let in da je v Trstu morda okoli 200 takih ilegalnih zabotehni-kov, ki opravljajo zobozdrav-niški poklic. Tu moramo omeniti. da so nekateri prejeli spričevalo o usposobljenosti od italijanske republikanske vlade v Salo, drugi so bili vpisani v imenik dentistov leta 1945 od tedaniega čuvarja imenikov zbornic svobodnih poklicev in končno, da imajo nekateri diplome usposobi jenj a °d denti-stične šole v Ljubljani. «Giomale di Trieste« se je v nekem članku obregnil ob te, seveda le zato. ker imajo ljubljanske diplome, češ da so jih prejeli, ker so šli na izlet v Ljubljano. Ko Ibi «Giomale di Trieste« le hotel biti resnicoljuben. potem bi moral napisati to, česar ne bo nikoli, in to je, da so ti dentisti obiskovali enoletno šolo za dentiste. ki je priključena stomatološki kliniki v Ljubljani in d* so absolvirali teoretično in praktično učni program, sestoječ iz predmetov, kakor anatomija, fiziologija, higiena, stomatologija (vse veje) in druge predmete ter se usposobili vsaj toliko, da lahko uspešno, dasi v omejenem obsegu, izvršujejo dentistični poklic. Jugoslavija, kjer je še vedno občutno pomanjkanje zotoo-zdravniškega kadra, je naravnost vzorno uredila vprašanje zobozdravniškega poklica v primeru s kaosom, ki vlada tu pri nas in še kje. Ustanovila je dientistično šolo. v katero se lahko vpišejo absolventi srednje šole i,n ki bo trajala tri leta, ter zobotehmično šolo, za katero zahteva država nižjo maturo in ni dovoljeno zdravnikom sprejemati vajencev v zobno tehniko, iz katerih so se vselej rekrutirali poznejši šuš-marji. K vprašanju rešitv£ tukač-njih zobotehnikov - šušmarjev stm mnenja, da je potrebno zadevo urediti in sicer taiko, da .-e imenuje zdravniška kombija. v kateri naj bi specialisti stomatologi starejše zobotehni-ke izprašali in jim izdali spri- čevalo o usposobljenju za1 den-tističnj poklic, mlajše pa naj bi oblast prisilila, da obiskujejo vsaj enoletni tečaj, teoretični in praktični, na stomatološkem. oddelku bolnice v Trslu, nakar bi po prestanem1 izpitu dokazali svoje znanje in prejeli dovoljenje za izvrševanje demtističnega poklica. Ne gre. da bi ljudi, ki so desetletja šuš-marili, ker Italija ni hotela rešiti tega problema, sedaj obsodili na pogin in tudi ni£ gre, da bi brez najpotrebnejšega znanja opravljali odgovorni poklic dentista. Absolventi ljubljanske dentistične šole so po mojem, mnenju usposobljeni in jih je soditi vsekal f drugače, kot šušmarje brez vsake strokovne priprave. Vsi drugi argumenti, češ da igra pri reševanju problema zavist zdravnikov glavno vlogo. dia je upravičeno delo zobnih tehnikov, ker imajo nižje honorarje in da s tem sk.rbe za revne sloje prebivalstva >n podobno, ne drži. Vprašanje je treba reševati samo s strokovnega vidika in le tak kriterij bo lahko zadostil pravični rešitvi tega mučnega vprašanja dr. HLAVATY PREDVOLIVNI SESTANEK V VELIKEM REPNU Nujnost enotnega nastopa vseh poštenih in zavednih Slovencev Tudi repentaborske občane je zajelo predvolilno ozračje; razvija se živahna diskusija med skupinami vaščanov, v družinskem krogu vedno bolj pogosto potekajo razgovori okrog vprašanja, kako naj se nastopa na letošnjih volitvah. Nedvomno je, da pri vsem tem prevladuje y splošnem misel, da je treba ob teh volitvah postaviti trdne temelje enotnosti vseh pošteno mislečih občanov in iskrenih pristašev borbe za nacionalne pravice Slovencev in za njih gospodarski obstanek. Z zadnje občinske seje v Dolini Ko zmanjka podjetnemu županu Lavrihi dokazov, podpira svoje trditve z udarci pesti po mizi. Docela naravno je torej, da so se mnogim zanimivi nastopi samovoljnega župana uprli in zaradi tega sploh ne prihajajo več na seje. V tem vzdušju je potekel tudi sestanek, ki je bil sklican pretekli četrtek na pobudo Osvobodilne fronte v prostorih Prosvetnega krožka v Velikem Repnu. Dejstvo, da so se vab-ljenci odzvali v polnem številu ne glede na njihova trenutna gledanja, dokazuje predvsem veliko zanimanje občanov repentaborske občine za bodoče volitve, po drugi strani pa skrb, komu bo izrečena občinska uprava. Po kratkih uvodnih besedah predstavnikov Osvobodilne fronte se je razvila nadvse važna diskusija, skozi katero se je pretakala osnovna misel, kako dokončno odstraniti nesoglasja, ki so imela 1949. za posledico delitev občanov v tri volilne skupine; ustvariti nadalje pogoje za enoten nastop vseh poštenih pristašev obrambe Svobodnega tržaškega ozemlja, ki nočejo povratka Italije v naše kraje in vseh onih, ki se iskreno borijo za nacionalne pravice, gospodarski in kulturni napredek tržaških Slovencev. Da bi prišlo do tega, so prisotni predlagali večje število ljudi za enotno kandidatno listo. Seveda so pri tem temeljito pretresali dobre in slabe strani predlaganih, kajti prisotni so bili mnenja, da morajo IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA V vročini je segel po tujem plašču Bilo je 15. julija letos, se I globe, pravi v najhujši vročini, ko| Predsednik Ostoich, tožilec .... . ^mo£eo. zapisnikar Pivk. Za- govornik odv. Berton. si je 55-letni Guido Letich iz Ul. Navali 1 zaželel moški plašč, bržčas ne zato, ker je prezebal, marveč zato, da bi plašč prodal in prišel do nekaj stotakov. Nemara je računal tudi, da bo našel v žepih tujega plašča še kaj drugega, kar bi se dalo vnovčiti in je zato iztegnil roko. Iztegnil je tatinsko rokp skozi okno avstrijskega avtobusa, ki je parkiral pred hotelom Excelsior in že otipal gosposki plašč ter ga potegnil k sebi, ko ga je nenadno prijateljsko potrepljal po rami policijski agent in ga pričel moriti z neprijetnimi vprašanji. Letish je pred sodiščem skesano priznal, da je vse reS kar pravi obtožnica. Zagovarjal se je s stisko in potrebo, ki pač človeka privede do tega, da se ne zna upreti skušnjavi. Ker pa sodniki takšnih izgovorov ne upoštevajo, bo moral sedeti 4 mesece in plačati 4000 lir IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Sfigajmo po iepi, napredni knjigi! Nova knjigarna v Kopru je te dni prejela večjo pošiljko knjig, med katerimi bo lahko izbiral vsak ljubitelj leposlovja, znanstva in politike. Naj jih nekaj navedemo. Od našega največjega pisatelja Iv. Cankarja je na razpolago prvi zvezek Izbranega dela. ki ga je začela izdajati Državna založba Slovenije. Od istega pisatelja ima knjigarna celotno zbirko, ki jo je izdala Nova založba leta 1925 in obsega 20 v usnje vezanih zvezkov. Enako zbirko dobi čitatelj vezano v pol-usn je. Iz svetovne književnosti so na razpolago Cervantesove Zgledne novele. Cankarjeva založba ima tu Leonova Marksistični filozofski materializem in Rozentalovo Marksistično dialektično metodo. Iz zdravstva si znanja žeim bravec lahko izbere Pintarjevo Zgodovino medicine, ai jo je izdala medicinska fakulteta. Dalje je na izbiro delo Engelsa O umetnosti in književnosti ter fipuro-ve Prva knjiga o rastlinah v barvah. Knjigarna ima tudi večje število antikvaričnih knjig, ki lahko zadovolji še tako zahtevnega čitatelja Te dni bo prejela tudi večjo pošiljko italijanskih knjig, ki bodo izpopolnile že obstoječo zalogo. Pripomniti moramo, da je med ljudstvom veliko zanimanje za našo knjigo in da je v novoodprti knjigami vsak dan polno kupovalcev. Potujoči kino v Novi vasi Potujoči Jluio. ki nas je obi-skal pretekle dni, je vse vaščane zelo zadovolil. Gledali smo film: «Na svoji zemlji«, ki prikazuje borbo in trpljenje slovenskega ljudstva v času narodnoosvobodilne borbe. Koliko je naše ljudstvo prestalo, smo videli v živih slikah. Želimo, da bi nas o prihodu kmalu zč-pet obiskal in da bi bili kino prej obveščeni. Radi bi sporočili tudi ljudem v Sentpetru in Krkavčah, ker vemo, da bi tak "film zelo radi gledali ti«!. oni. HOJSTVA, SMRTI IN POROKE V drugi polovici julija se Je rodilo v Istrskem okrožju til otrok, od teh 31 moških. V istem času -je umrlo le 21 oseb, od teh 16 V koprskem okraju. V zakonski stan pa je stopilo 15 parov. Na vsak način pozitivna bilanca. ki kaže navzgor in ne navzdol. I Dve trčenji Včeraj je avto / evidenčno tablico št. TS 6150, ki ga je vozil 31-letni Bogomil Kavrečič. trčil pri koprskem stadionu v obcestni kamen. Nesreča se je dogodila okoli 22 ure. K sreči ni bilo nobene žrtve, medtem ko je na avtomobilu za okoli 15.000 din škode. Trčenje je povzročilo to, da je imal avtomobil slabe luči. Mtd Portorožem in Piranom je prav tako prišlo do trčenja, to pot med osebnim avtomobilom JA 2328 in tramvajskim vozom. Pri trčenju je bila poškodovana karoserija avtomobila. Tudi v tem primeru ni bilo nobene žrtve. DAROVI IN PRISPEVKI Za zgraditev Kulturnega doma v Trstu so darovali pretekli teden uslužbenci pravosodnih ustanov v Kopru 7600 din, sindikalna podružnica podjetja #Prerad» pa 3450 din. Drobne vesti iz okrožja Do sedaj se izrabljeno olje in to strojno, motorno in transformatorsko v name slučajih ni več izkoriščalo in se zavrglo, V načrtu jr. da se bo sedaj to olje prečistilo v posebnih čistilnicah Ena takih čistilnic že obstaja pri sv. Luciji, drugo pa bo napravilo podljetje ((Istrabenz.«. Predvideno je. da bo prihodnji mesec že začelo s postavljanjem naprave za prečiščevanje motornega olja- Prečiščena olja se bodo vrnila lastnikom za ponovno uporabo. Iz ostankov, ki bodo nastajali bodo izdelovali brikete. * * « Človeka preseneti, ko vidi, da so iz Trsta večkrat uvaža zdravilno c/vetje kamilic, ko jih je v Ltei v večji množini dovolj ob krajih njiv in po njivah. Tu rasejo kar same in bi ne bilo treba nič drugega kot pobirati in posušiti v senci, kar ni nobena težava ob taki vročini kot je letos. Santo st ponuja, pa še ne vidimo tega. Prav bi bilo če bi množična organizacija ŠIAU včasih izrekla kakšno besedo tudi o tem važnem vprašanju in poučila svoje člane o koristnosti zbiranja zdravilnih zelišč, katerih v Istri ne manjka. «• * * Kmečke delovne zadruge bodo prejele za blago, ki ga bodo oddale državnim podjetjem v Istrskem okrožju ali v Jugoslaviji 30 odstotkov zaslužka v bonih, s katerimi bodo imele možnost nakupa kateregakoli blaga s 65 odstotki popusta. Ce bodo zadruge prodale blago državnim podjetjem v Jugoslaviji, bodo lahko tam dvignile bone in jih tudi tam izkoristile. Prav tako bodo lahko dobile v Jugoslaviji potrdilo, da so blago prodale, ter dvignile bone v naši coni in jih tukaj izkoristile, * * * Danes gostuje v Šmarjah v dvorani zadružnega doma prosvetno društvo ((Slavnika s Klanca pri Kozini z izbranim kulturnim sporedom. * # * Prosvetno društvo «Zvezda» iz Cežarjev je ž- začelo s pripravami za teden slovenske kulture, ki bo v oktobru. Pev ski zbor. ki ima 32 članov je začel z vajami. Isto sodišče je za zaprtimi vrati obravnavalo primer 47-letnega Luigija Benedettija, ki se je spozabil nad 11-letnim dekletcem ter bil obsojen na leti in 3 mesece zapora. Obtoženca je zagovarjal odv. Anten ini. Nesreče na delu Osebni avtomobil je včeraj dopoldne v Ul. Rossetti podrl 22-letno Silvano Paludan iz Ul. Revoltella 22. Sunek k sreči ni bij močan jn je Paludanovi, ki se je kasneje oglasila v bolnici, povzročil le lahko poškodbo na desnem kolenu. Med delom v tovarni ILVA je včeraj dopoldne priletel kos gorečega premoga v obraz 70-letnemu Feliceju Celantu iz Ul. Cavana 13. S prebito in lahko opečeno spodnjo ustnico Celanta prepeljali v splošno bolnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Osemnajstletni električar Se-rafin Sosič z Opčin 588 se je včeraj opoldne ponesrečil med delom pri gradnji novih hiš v Ul. Franca, S kosom železa se je Sosič ranil v levo stran prsi Pravtako se je s kosom železa poškodoval y barkovljan-skem portiču 40 letni Pietro Galatti iz Ul. Mirti 3, medtem ko je zatiskal stiskala pri cementnih šablonah. Galatti je dobil odrgnine na levem komolcu, zaradi česar se bo moral zdraviti 8 dni. Še naj zalije le toča naj izostane Pripravljalo se je, kakor da bo deževalo cele dneve in da bo letošnje vročine konec. Zad. nje dni je bilo prav neznosno in je bila potrebna prha. Vročina je ponehala, toda ni še gotovo, da se ne povrne, čeprav pravijo stari ljudje, da je s prvim dežjem v avgustu vročine konec. V mestu smo se kar oddahnili, ujeli malo sape, saj prej ni pustilo človeka niti dihati, ne spati in ne jesti. V mestu je hudo, ko je vročina, saj bolj pripeka kot na Krasu toda kljub hudi vročini suse ni bilo, voda ni po-manjkala, a na deželi je bilo in je še hudo prav zaradi suše. Vročino naš Človek že prenese, toda suše, pomanjkanja vode ne prenese človek in ne živina. Kjer imajo vodovod, je že boljše, oziroma bi moralo biti, če bi vodovodi bili kakor ne spodobi, ne pa kot novi kra-ški vodovod, ki so mu začeli že praviti esuhovodv ker je večkrat suh, zlasti v največji potrebi. So pa še vasi, zlasti v dolinski in miljski občini, ki nimajo vodovoda in ne vodnjakov. Suša ni prizanesla ne polju ne pridelkom. Sena je bilo nekaj več kot lani, krompirja in fižola ne bo, grozdja bi bilo, če ga ne bj suša prijela in, kar Se najbolj bojimo, toča pobila. ?.e dvakrat je letos preplašila liko škodo, včeraj popoldne pa je obiskala še tretjič nekatere kraje na bližnjem Krasu, zlasti tam pri Repentaboru. Na srečo ni trajalo dolg0 časa. Dobro bi bilo, da bi še zalilo, čeprav si tega te dni ne Želijo izletniki in meščani, ki se odpravljajo iz mesta na letovanja. Le toče. da ne bi bilo! Nova stanovanja Zelo tolažljivo je, da se te dni s krilatimi besedami in govori izročajo najemnikom nova stanovanja. V zadnjem tednu je bilo izročenih na ta način 46 novih stanovanj in sicer 10 v Ul. Vidacovich, 14 v Ul. Catullo, U v Ul. Leo, 10 v Ul. Vigilio in eno v Ul. Of-ficina. Malo razveseljivo Pa je vse to za one siromašne družine, ki si r.e morejo privoščiti, da bi plačevale po 7.000 lir mesečno za stanovanje. Njim bo treba še dolgo čakati, da pridejo na vrsto ona stanovanja, katerih najemnina se bo skladala z njih skromno plačo. Umik trgovin 15. avgusta V sredo 15. avgusta bodo zaprte vse trgovine, trgi zelenjave in rib. Mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Brivnice bodo zaprte ves dan 15. in 16. avgusta. biti občinski svetovalci ljudje, ki bodo deležni zaupanja vseh občanov in ki bodo znali pravilno usmerjati gospodarstvo občine, skrbeti za socialni in gospodarski napredek prebivalstva in braniti naše narodne pravice. Ob zaključku so prisotni sklenili, da bodo o tej izmenjavi misli seznanili občane z osebnimi stiki ter da se bodo še medsebojno posvetovali za dokončno sestavo liste in volilnega programa. $8$^^ »usroiovščfKi $\fr *i/ i JOBfttO* VOJAKA Izšel je ponatis prve knjige PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI v izdaji Založništva tržaškega tiska y Trstu. Knjiga stane 330 lir in je v prodaji v slovenskih knjigarnah. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET Nove obljube tržaškim volilcem Sodeč po pisanju italijanskega režimskega tiska, namerava ministrski svet odobriti zakonski načrt v prilog tržaškim državnim nameščencem, ki naj bi zlasti nenastavljenemu osebju zajamčil pravice državnega uslužbenca tudi za čas službovanja v Trstu. Načrt naj bi nadalje zajel tudi vse pripravnike, ki so jih državne ustanove v naši coni sprejele v službo po 15. septembru 1947. Najzanimivejše pa je dejstvo, da obeta načrt priznanje službene dobe tudi vsem dosedanjim uslužbencem zavezniške vojaške uprave, se pravi, pripadnikom civilne policije, finance itd. ter že v naprej jamči ponovno sprejetje v državno službo. Zaskrbljenost krščanske demokracije in ostalih italijanskih strank, ki se zlepa in zgrda trudijo potegniti Trst znova V Italijo, a se boje z volilnim porazom za vselej zapraviti to možnost, postaja iz dneva v dan naivnejša. Cim se tržaška javnost razburi zaradi te ali one krivice (in koliko je teh!), ki ji jo je prizadela madrepa-tria, bomo čez nekaj dni prav gotovo našli v listih mastne naslove o novem ukrepu italijanske vlade, ki bo kričečo kri-vico popravil ali celo odpravil. Včeraj na pr. so nam obljubili vrnitev dveh starih bark na ■račun odpeljanega tržaškega brodovja, danes zagotavljajo službo vsem onim, ki bi morda prav zaradi službe voliti nasprotno stranko, jutri pa____ No, jutri bi bilo nujno predložiti' italijanskemu ministrskemu svetu v odobritev načrt, na podlagi katerega bo všem mladim Tržačanom zajamčeno, da jim p primeru priključitve ne bo nujno nositi vojaške suknje. Glede na gornje obete uslužbencem zavezniške vojaške uprave, bi moral načrt te posebej omenjati, potem ko je znano, da so v Italiji tudi državni nameščenci p>odvrženi vojaški službi. Končno so to zaenkrat samo obljube; pa ko bi se tudi v kratkem uresničile, rti verjetno, da bi kaj bolj vplivale na odločit-Ve tržaških volivcev. SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA ZVEZE ERS V ponedeljek 13. avgusta ob 19. uri bo na sedežu Ul. Machiavelli 13 seja izvršilnega odbora Zveze enotnih razrednih sindikatov STO s sledečim dnevnim redom: 1. Položaj Zveze ERS napram ZVU in industrijcem. 2. Enotna zvezna izkaznica za leto 1952. 3. Slučajnosti. Poslanec Betiol vTrstu TRST. — Danes je prišel v Trst demokrščanski poslanec v rimskem parlamentu Bet-tiol, vodja šovinistične kampanje v italijanskem parlamentu proti Jugoslaviji. Bettiol je bil poslan v Trst od osrednjega vodstva krščanske demokracije iz Rima, da vodi in nadzoruje demokrščansko volilno kampanjo za prihodnje upravne volitve na anglo-ameriškem področju TO. Njegov prihod v Trst potrjuje d'jstvo, da vlada med tržaškimi demokristjani in drugimi italijanskimi iredentisti zaskrbljenost za prihodnje volitve v Trstu, ker se bojijo, da bodo izgubili dosedanjo večino v tržaškem občinskem svetu. Bettiol bo tudi skušal spraviti pod svoje nadzorstvo vse predvolilno delovanje tako imenovanih vladnih strank, ki sodelujejo skupno s krščansko demokracijo pri sedanji občinski upravi v Trstu. Predstava na gradu Sv. Justa Nadaljnje se prooaja vstopnic na Trgu Verdi 1 in v Galeriji Protti 2 za predstavo, kj bo danes ob 21. uri. Na sporedu je opereta «Grof Luksemburški«. Sodelpval bo orkester tržaške filharmonije, pevski zbor, ki ga je izvežbal Adolfo Fanfani in balet. Dirigiral bo Cesare Gallino. Koreografija Anite Bronzi. Režiser Luciano Ramo. Danes se začne prodaja vstopnic po znižanih cenah za drugo predstavo operete «Princesa Čardaša«, ki bo v torek 14, avgusta. GORIŠKEGA Spored dvodnevnega izketa na Koroško Za torek. 14. in sredo 15. t.m. je Zveza slovenskih žena organizirala izlet na Koroško, za katerega se je prijavilo približno osemdeset izletnikov, s sledečim programom: odhod z avtobusom s Travnika v torek 14. ob 2.30 zjutraj. Prihod' v Celovec okrog 9. ure. Tam si bodo udeleženci skupno ali posamezno ogledali mesto. Iz Celovca bodo odpotovali ob 14. uri in sicer izpred potniškega urada (Reisebuero) in se odpeljali k vojvodskemu prestolu na Gosposvetskem polju. Pot bodo nadaljevali mimo gradu Ojstrovica, preko Mostiča v Velikovec, kjer si bodo ogledali skupni grob padihh partizanov in spomenik. Nato bodo obiskali Klopinsko jezero in se zvečer vrnejo v Celovec na skupno večerjo. Nekateri bodo prenočili v Celovcu drugi pa v Borovljah. Dne 15. ob 7. uri bo zajtrk. Po zajtrku si bodo ogledali gradi Humberg pri Celovcu. Pot bodo nadaljevali vzdolž Vrbskega jezera s pristankom v Vrbi, nato skozi St. Jakob v Rožu mimo Baškega jezera ini za kosilo pridejo v Beljak. Popoldne se odpeljejo k Osojskemu jezeru in se bodo verjetno vzpeli na Osojčico (1500 m). Na Osojči-co pelje vzpenjača in z njenega vrha je krasen razgled1 na vso Koroško. Zvečer povratek v Gorico preko Beljaka. Vsak izletnik lahko nese s seboj do 30.000 lir v bankovcih po 1000 ter do 200 nejavljenih šilingov. Dovoljeno je vzeti s seboj do največ 500 šilingov, vsote pa, kj presegajo 200 šilingov, morajo biti vpisane v potni list. Poslovanje trgovin za praznike sledečega urnika kot je predvideno po prefektovem odloku št. 1981 z dne 12. septembra 1949: V torek. 14. avgusta bodo lahko vsi trgovski obrati poslovali do poljubne ure; v sredo, 15. avgusta, bodo vse trgovine ves dan zaprte, kot je predvideno po prefektovem odloku o priliki praznikov, razen pekarn in cvetličarn, ki bodo poslovale v predpoldan-skih urah, v četrtek. 16. avgusta se bodo mlekarne, pekarne, mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo držale navadnega urnika, medtem ko bodo ma-nufakturne trgovine, trgovine z opremo, industrijskimi izdelki, jestvinami na splošno *n drogerije ves dan zaprte. Zgoraj omenjenega umika se bodo morali držati v vseh občinah pokrajine, razen v Gra-dežu kot kopalnem centru. Objave Celotno bolničarsko osebje (bolničarke in bolničarji) je naprošeno naj se zglasi n® občinskem higienskem uradu v Ul. Mazzini št. 7 v uradnih urah. S seboj naj prinese dobljena spričevala, ki so potrebna za ureditev seznamov pomožnih poklicev. mesto nesreče sp takoj prišli agenti policije, ki nadzorujejo cestni promet za morebitna pregledovanja. Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse jnteresi-našega kmeta toča in po t rane tvrdke, da se bodo o pri-nekaterih krajih napravila ve-1 liki praznikov morale držati Trčenje dveh vozil brez žrtev Prometni nesreči, ki se je včeraj zvečer dogodila na vogalu Ul. Mameli, je bila kriva premajhna pazljivost voznikov, Avtomobilu 1100 Fiat z evidenčno tablico GO 4431, ki ga je vozil 24-letni Kovačič Marjan iz Ul, Boschelto 6 po Ul. Mameli, je nenadoma presekal na vogalu pot neki avtomobil, ki je drvei z vso silo po K°rzu proti Ul. sv. Ivana. Pri neizogibnem sunku sta oba avtomobila bila močno poškodovana, medtem ko sta Kovačič in voznik drugega avtomobila, 29-letni Franc Kinbey iz Ul. Colomibo, ušla nesreči brez poškodb. Na ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 6. do 12. avgusta t. 11 13 rojstev, 8 primerov smrti, 9 vknjiženih porok in 7 porok. Rojstva: Cozzi Patricija, Bat-ti Faijan, Vogrič Anica, Flego Aleksander, Straga Rosana, Kovic Guerino, Marassi Katarina, Scaramuzza Klavdija, To-madin Pavel, Cergna Donatella, Kosič Anamarija, Marizza Marija in Pereo Fgbricija. Smrti: 81-letna gospodinja Luzzatto por. pinausi Rika, 75. letni upokojenec Marussi Franc, 69-letni zasebnik Maz-zolini Rudolf, 51-letni šofer Ipaviz Jožef, 53-letni mehanik Virginio Evgen, 51-letni uradnik Gregori Fioravante, 10 mesecev st?r Pertini Analiza, 86 ietni kovač Giorgi Jožef. Vknjižme poroke: stavbeni mojster Rosjan Jožef in gospodinja Mislej Ljudmila, mode-list Batti Rudolf in gospodinja Piticco Renata, uradnik Clede Ivan in gospodinja Serra Lidija, telefonist Susterini Ivan in gospodinja Crugliano Luijana, agent policije Tomasettj Lav-renc in šivilija Gressani Gina, zidar Godeas Ivan in hišna pomočnica Callisti Elidija, računovodja De Simong Paskal in učiteljica Culot Lucijana, uradnik Miniacco Vergil in gospodinja Gueli Marija, fi-nancar Pagotto Avgust in šivilja Romanese Sara. Poroke: pomožni sluga Karlovim Karel in gospodinja Ba-stiani Ema, zidar Calandra Anton in tkalka Bizaj Elvira, agent policije Auteri Vincenc in gospodinja Tozzato Elid, električar Blason Marjan in tkalka Palumbo Marija, uradnik Pellegrini Ferruccio in gospodinja Deggno Noemi, elek-tromehanik Kaffel Albert in šivilija Kolenc Štefanija, agent policije Petraccia Bruno in u-radnica Ferfoglia Erminija. PROSVETJNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« javlja, da bo redna odborova seja jutri v ponedeljek ob 20.30 uri v društvenih prostorih kot navadno. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina strica Angela daruje D. K 1.500 lir za Kulturni dom. Ob drugi obletnici naše drage prerano umrle Milke darujejo za Dijaško Matico: Družina Silvester Pregare 500, Sonja in Just Colja 500, Zdravko Pregare 500 lir. Oh IV. okraj organizira dvodnt^ izlet v Kanal ob Soči 25. « f avgusta. Vpisovanja na stam., v Skednju in pri Jakopiču, S -na ((Palestina«, vsak dan 00 avgusta. Okrajni OF odbor Nab,rS vabi vse otroke oz‘rom?„„,i( lje, ki so bili v prvi i* j otroških kolonijah, da rojstne liste. Okrajni odDor r siuje vsak dan popoldne. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne U- avgusta se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 5 oseb, poroki sta bili 2. Poroke: zemljemeec Kurt Kordorfer in zdravniška pomočnica Eldg Vouch, natakar Mario Degrassi in gospodinja Livia Fernetič. Umrli: 69-letna Irma Fuch por. Chiama, 39-letni Bruno Carboni, 7-letaa Ana Bene- detti por. Biacchini, 73-letni Karel Sancin, 53-letna Evgenija Golejevski por. Radič. STRELSKE VAJE EDINIC TRUST Cete TRUST bodo imele strelske vaje na spodaj navedenih streliščih ob navedenem dnevu in času: strelišče za puške na Bazovi- ci: od 14. do 16. avgusta dnevno od 7.00 do 18.00 ure; strelišče na Opčinah: 17. av- gusta od 7.00 do 18.00 ure; strelišče za puške v Malem Repnu: 14. avgusta od 16.00 do 23.00 ure; obmorske strelišče v Sesljanu: od 13. do 18. avgusta dnevno od 7.00 do 18.00 ure. SPREMEMBA MEJA OBČINE ZGONIK ZVU je smatrala za potrebno da spremeni meje Opčine-Zgonik. V ta namen je izdala ukaz štv. 134, ki določa vključitev delov Krajne vasi in Dutovelj v občino Zgonik. UKAZA STEV. 380 - 1947 OMEJITEV Z namenom, da omeji ukaz štv. 380 iz maja 1947, ki vsebuje določila o blagu uvoženem na podlagi varščine (kavcije), je 21VU izdala ukaz štv. 132, s katerim preneha dne 31. julija 1951 veljavnost Imenovanega ukaza štv, 380 iz maja 1947. Vtdif tDne 10. t. m. je za zatisnil oči naš dragi Karel Sancin Žalostno vest javljajo & ča žena, sin, hčerke, J" zetje in vnuki. A Pogreb bo danes v nedelI*. t. m. ob 12. uri iz hiše » Ul. Pane Bianco 54, Skeč Trst 12. avgusta 1951. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan t, Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Glulia 1; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju. Izžrebane loterijske številke BARI 24 6 21 50 38 cagliari 41 20 74 66 32 FIRENZE 23 68 50 13 12 GENOVA 40 8 49 48 14 MILANO 46 22 17 54 72 NAPOLI 25 37 14 8 10 PALERMO 36 47 39 89 80 ROMA 63 13 36 41 40 TORINO 72 79 52 3 2 VENEZIA 74 60 66 53 43 ADEX-/ZLET| Na zagrebSjj velesejem ki se vrši od 1®* do 30. septefflb14 1951. Vpisovanje prl Adria - Express 1. avgusta napr®!' Mizarji podjetniki kmetovalci! Desk* kove, snoue in 1 lesov & iritd 0^ me, nudi najugodneje TRST vijIeSuf Tel. KIHTO IVA opčiaa)* Predvaja danes v NEDELJO z začetkom ob 16. uri i barvani film Jon Juan in njegove pustolovščine' V glavni vlogi ERROL FLYNN v družbi svetovno z®*0 lepih igralk. Ob 20. uri se nadaljuje predstava na velikem, hladne® senčnatem dvorišču na prostem. Svet za Ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo LRp razpisuje vpis v dvoletno šolo za medicinske tehni^j i rentgenske pomočnike. — Pogoj za sprejem je: doVrS j 8 razred gimnazije z višjim tečajnim izpitom. ^ I Kandidati naj vlože do 20. avgusta 1951 prošnje | sprejem na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno s.jsi. ; stvo, odsek za strokovno šolstvo, prilože r.aj rojstni „ zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. — Prošnje j biti kolekovane z Din 10.—, priloge pa z Din 5' vam nudi najboljše jams Šivalni stroji najbuljših svetovnih tovarn, tuji in d° , industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj ‘Oj prej. pritrjevanje gumbov, čigk vezenje, in krpanje,] rancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 napr®jjj>i obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo ]• < ne stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsa vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške ’• j ke. Prodajamo omarice za .‘■troje in sestavne dele 'If, i kršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke 1 Slaroznana tvrdka Tu'iak vam nudi naiboljše TRST, Ul. della Guardie 15 - Tel. 9 NOVE, SLOVENSKE 3Z« ' broširana . t polplatn« - , polplatno Slokan: NOVA DE2ELA Ignjatovič: VASA REŠPEKT Černelič: KRI TEKOČE UDO Galsworty: PRVI IN ZADNJI . 80 ’ (mala knjižnica) broširan* SLOVENSKI POROČEVALEC dšP \ 1938 - 1941 polplatn DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V T IN GORICI 8 — 12. avgusta 1951 težka pot v Moskvo... llPlMSSiŠg nnm V n FRANCIJ0 LETA 1942 IN SE ODLUulLE ZA DRUGO FRUNTO v ITALIJI '1 biI PrVe dlli aw' 1942 v Kairu, kjer se je 3^11 ^ ostanek s Stali-je ^ Moskvi in 10. avgusta 'odpotoval z letalom čea V ni najprej y Teheran. AvTifVem ^emativu so bili , erell Harriman, Roosevel-v v osebni zaupnik, gen. Wa-v**1 ruski’ letalski irl Ca6°z™> ^tajttk y Foreign officeu. chiii j avgusta je Chur-bila “^Ijeval pot. Ta pot ni 5f«5E?na! stalinu i" m°- 1842^ P-ovedati da v L da h: ^“?°So6e “islitl na to, !»sbvil ^ taniia in ZDA je ® ^rugo fronto, kakor Sala VJetslca zveza pričako- J* J* Večer se je Churchill nieora, “talinom; to je bilo ]^vo Brvo srečanje z «ve-W» r?v?.lucionarnim vodite-fcnjigi pravi v zadnji ^minov- Nato VBrašan ' ' Tak°J sem načel bij S® fr0Qie. Ko je obvestil °a V l-^ndonu sem ga te Preučujemo načrti }0 sunek v Frarv da še ^ m Jal 86111 odl°čno, b°mo izv^;6®0 obvezati, da 1942 nfl , to akcijo y 1. nebnih tM-iiit0 Je za^i Podaji september zad- vS°timesec “ tekš™ 2ClH^\Pač pa se ^ Britanija prri- a 1943 2a^ ^r3aško akciio v ^gliio .. ° bo prišlo y ^akov, u 1J0n ameriških vo-'?11 kaWi PP**0* 27 divizij »e 21 J?}° drPti izkrcanju, v, *? '>tewywvletu, zlasti še, il ®aPrai kostnih prevoa. ) r kl ilh ZDA Prav- V *eriiah. Sta-J1* ’ Postajal je f nisem ’ poznal sem, da ^nCo^^aL Trdil je. J?*11« (Jivi5emci V Frailciji Vdrta Q^3e, ki bi bila kaj » dejal rt11 56111 ugovarjal msi«h’ri7f. ^°}i 13111 nad 25 f^atere j* od katerih so ?1an'o WPfV? linije- mi Pa lvi&j, aj Sest izvežbanlhi Stai^ • Heteri1’?1 Vedno slabše Prekinil z be-> Posta™, da ne mo-m, druge fronte x *r?a*i nit- k ^ nonete iz~ ^r*9ravijPn divizij, ki so že da bi ?'*, 0dvrnil sem s tem >, allko storili, to-| iti tji v* koristili stva-? ciio, ki ■ mPromitirali celo ,esti \ i04?,° nameravamo iz-fc°ristiii n,', leg tega ne bi Jj. Postal fronti- ® ta lin. jf'^mnil rt °, ^ervozen in je , n ng t ’ ni priprav- r^Sati ®anje, ne bo mogel le: “2akaV Vojni- Vprašal me kIv? Četi S6 tako bojite Nem- kIv? Cet« k0 b^ite Nem-x ?^raj0 krvaveti v ^ so wj?0cem° vedeti ko-pri ^edne.B ?u- j!"!/f11 dejal Stali- MkaJ »d « J Pomislil na to, £‘]e >• l94,aPfdel. Hi^er An-, ko je bil na vi-®oči in ko je imela t” ^ja;"0 2(5-000 izvežba-^nkov 200 topov in 50 *vo ------------- ■ - - . u svoje ’ ie bil na vi-^8lija -®061 m ko je imela t Viojaj. 20.000 izvežba-Vov 200 topov in 50 , Padei Sh, 8em dejal, da ni a|^° Ki ler nase domovine ^°dvi5a . ’ ker se je bal tega kiti >«r n, lahka stva? £?«». ČT1 me Se Stalin A 1 Hitu.; nvogoče pirimer-Slijo ^Jevega napada na javijo bi se mu bilo rf^ivaUt, an vse anigleško A kkr bi2 inVaZlio Fran' », l^Užiu se vse ljudstvo In' v°}ski &?gležki In ameri-^ is^-Po kratkem mol-" izjavil, da ne %4aiovi zma9e SSaa^srM •V(arriora vsak An-^vVVtp inske ga dav- dohtM^Sa ? do 1000 funr tfefa> 4(Wn^k £ funtov, od ^ s^ačati 3i°3R f00 funtov je C^ Vtst 11138 funtov, torej ^ Pla«e ln mero^. Se jP !l5le kakor pred Povp{aia večjem raz- < le imei dr^ragw3a- v letu V ?'°00 funitn» Podtajnik 5ledm 4.Soo X’ .anes pa za-ie^ešolsk funtov; piaea 480^‘Sniia A iP5or**°ria se ^«5 IR^vn-i ^,f}lntov- U-ne fronte, celotna operacija bo vplivala na \sg države južne Evrope, zlasti pa na Turčijo. Stalin je razumel strateške prednosti te operacije in je dejal: gS tem boste prijeli Rommla za hrbtom, ustrašili boste Španijo, povzročili spopade med Nemci in Francozi y Franciji in končno bo Italija občutila vso trdoto vojne. Od svoje strani sem dodal še peti uspeh: Nemoteno bomo pluli po Sredozemlju in lahko prišli na pomoč SZ v Cmem morju ali pa na Kavkazu. Stalin je kazal vedno večje zanimanje za moje poročilo in je rekel, da se mu zdi operacija dobro zamišljena. Ko sem, ga prosil za strogo tajnost o vsem, kar sem mu zaupal, me je dobre volje zafrknil: «U-pam, da angleški tisk ne bo napravil nobene in,diskrecije.» Ta razgovor s Stalinom je trajal 4 ure. Naslednji dan smo se sestali z njim in Molotovom. Stalin, ki se je medtem gotovo posetoval z generali, mi je izročil spomenico, kjer je navedel y.se ugovore proti mojemu ekspozeju jn našim bodočim načrtom. Dve uri nam je samo očital, da smo se vedno preveč bali Nemcev, ko pa jih bomo enkrat pire izkusili v borbi, kakor so storili to Rusi, bomo uvideli, da tudi borba z Nemci ai iežka. Najn in America- . niom- je med drugim, še očital, da SZ nismo poslali obljubljenih dobav, načel je ponovno vprašanje invazije v Franciji in naravnost v osrrnern tonu na$ je povabil na večerja Vabilo sem sprejel, toda Stalinu sem dejal, da odpotujem drugo jutro. Stalin ni pričakoval te odločitve in me je skoro zaskrbljen prosil, naj odložim potovanje. Odvrnil sem mu, dla bi ostal v Mosfcvi, če bi s tem koristili stvari, da pa ne vidim v njegovem zadržanju nič tovariškega, čeprav se trudimo, da bi pomagali SZ. Sele po teh odkritih besedah, glede katerih je Stalin pripomnil, da mu je moj ton všeč, je postal Stalin prija mejši. Se isti večer smo imeli poslovilno večerjo v Kremlju. Stalin je bil z menoj zelb prijazen. in mi je pripovedoval, da so Angleži 1. 1915 bitko pri Dardanellah že dobili in da so .se Nemci in Turki nameravali že umakniti, toda zaradi slabe obveščevalne službe Angleži tega niso vedeli in so borbo opustili. Vse Jo seveda nj res in me je Stalin hotel samo potegniti, ker je vedel, da sem dal jaz pobudo za akcijo y Dardanelah. Večer pred odhodom sem se razgovarjal zopet s Stalinom. Zagotovil mi je, da Nemci ne bodo zavreli Bakuja, ki ga brani 25 divizij in da Kavkaza ne bodo prekoračili. Hkrati je dodal, da kroži glas, da bodo Turki napadli SZ. Zagotovil sem ga, da ta nevarnost ne obstaja, da hočejo Turki ostati izven vojne in da se ne bodo nikdar postavili proti Angliji. Tega sporočila je bi] Stalin vesel. Fo končanem razgovoru sem se že poslovil, toda Stalin me je pregovoril, da sem šel z njim y njegovo stanovanje, kamor je prišel še Molotov, o katerem je šaljivo rekel: «Edina dobro stran Molotova je ta, da zna dobro Piti.» Ura }e bila skoro tri zjutraj, ko sem se ločil od Stalina zares prijateljsko. Kmalu po peti uri pa gmo bili že na letališču, od koder simo zleteli nazaj proti Teheranu. m ■ Medtem ko se v Kaesongu delegati OZN in Sev. Koreje pogajajo za mir in novo demarkacijsko črto, demonstrirajo v Seulu proti zopetni meji na 38. vzporedniku im za združeno Korejo. ZA KULTURNI BOI Kakor prej, je tudi v zadnjem tednu veljalo za tržaške Slovence vodilo: "Mal položi dar Domu na oltar„ I Skupno znašajo darovi lir 4,553» SEZNAM STEV. 19 Za zgraditev Kulturnega doma v Trstu so darovali: Gregorovič Giovanni 1000, Kobler Giuseppe 500, Panjek Ivan 5000, N.N. Grljan 2000, Pcsedel Milka 300, Vogrič Marica 1000, Dekleva Lina 500, Sverca Josipina 500. Piščanec Karolina 500, Malič Josip 500, Piščanc Marija 250. Ferluga Marija 250, Mamol-o Albina 200, Zobec Diodato 200, Ogrizek Franc 200, Sirk Miro 200, Ceket Franc 200, Avtopodjet-je STAR 5000, Valenčič Josip 200. Cebulec Josip 1000, Bonaz. za Valeria 100, N.N. 100. Ban. del Zora 100, Bizjak 100, Ko- larič Avgust 100, Svagel 50, N.N. 100, Ferluga Ivan 100, Stoka Jernej 50, Golob Marija 100. Ferluga Štefanija 100, N.N. 100, Kralj Marija 150, Giorgi Josip 100, Zupančič Angel 50, Adamič Albert 100, Godina Btenjamin 150, Zupančič Mario 100, Grusovin Mario 100, Kogoj Danilo 100, N.N. 50, Piščanc Jožef 500, Ercego-vič Mateja 100, Volk Ivan 100, Piščanc Jožefa 100, Piščanc Ivanka 100, Piščanc Santina 300. Piščanc Rudolf 150. Ščuka Antonija 200, Piščanc Danico 50, Ferluga Jakoma 150, Ko. larič Aneža 150, Piščanc Ana 100, Prunk Amalija 100, Skr-lavaj Karel 100, Vidonis Jo- FKA SCOVA SP A NUA Celo katoliška cerkev se odmika od režima - Kot v vojni, popušča Franco tudi danes -Ponuja ZDA oporišča, da bi dobil gospodarsko pomoč. Nasprotstva med zavezniki prepadla pcIMCnc in gespetlarske Notranji in zunanji razvoj Španije je vzbudil v zadnjem času zanimanje vsega sveta: mislimo na stavke in demonstracije in na poskus ZDA vriniti Španijo v zapadni obrambna sistem. Franco je pač v dilemi; njegov režim predstavlja le še preprosto obliko vojaške in gospodarske diktature, njegova stranka je postala navadna združba za organiziranje športnih prireditev, počitniških kolonij in sindikati, ki so bili nekoč ogrodje njegove stanovske države, ne pomenijo danes nič. Celo katoliška cerkev, ki jo je režim tako častil, se odmiče od njega in išče neposredne stike ljudstvom Neizrazite množice ljudstva živijo samo v družini in razvedrilo so mu bikoborbe in cerkvene procesije. O opoziciji proti režimu je težko govoriti; gotovo je, da so na skrivaj povezani delavci in levičarski e-lementi kmetov ter izobražencev, javno pa nastopajo monar-hirti. Značilno je da je v Barceloni nepomembno zvišanje tramvajske voznine povzročilo pravi upor. Ljudstvo je bojkotiralo cestno železnico, dokler ni uvedlo stare tarife. To je bila eksplozija množic proti nesposobnosti uprave in nevzdržnim gospodarskim razmeram. Toda, če so življenjske nepri-like nemogoče v mestih, kaj šele na deželi. Mesta dobivajo z novimi gradnjami neko novo lic?, toda vasi ne čutijo nobene spremembe. Francov režim je popolnoma zanemaril poljedelstvo. Padla je proizvodnja tekstilij, sladkorja, padel je uvoz surovin in industrijskih strojev. Na. zadevanje proizvodnje je po vzročilo, da so poskočile cene. padel pa je zaslužek Vsemu temu ni kriva toliko revščina zemlje, izolacija od ] material in s tem preprečimo. innTomctiia A aI H K; n.«: : . 1 i-- ' inozemstva, grabežljivost delodajalca, kot pa nesposobnost u-prave, ki je vrh vsega do kosti koruptr.a. Zato ni čudno, da so ne samo delavci in mali kmetje, ampak tudi srednji sloji obu. pani. Kljub temu, da je Frankov režim nekoliko izboljšal ceste, zgradil nove vodovode, izvršil pogozdovanje, je na splošno gospodarski položaj Španije zelo slab. V tej stiski je začel iskati Franco ameriško pomoč. Na dan obletnice začetka državljanske vojne ie rekonstruiral vlado. Predvsem je izločil iz nje ministra za trgovino in industrijo, ki je odigovoren za katastrofalno stanje španskega gospiodarstva in proti kateremu je usmerjena vsa nevolja ljudstva. V vlado so vsitopili nekateri monarhisti. ~ Vzrok, da je Franco ravno y tem času rekonstruiral vlado je dvojen: notranje političen, ker je vedno večja beda odtujila režimu vse ljudstvo,, zunanije političen pa zato, ker se je Francu posrečilo, da je z ,ZDA navezal stike in pričel pogajanja za gospodarsko pomoč. Seveda bo moral odstopiti za to letalska in pomorska oporišča na Balearih ter podobno. Vse to je v zvezi z obiski, ki jih je imel v Španiji ameriški admiral Sherman. V tem trenutku nastopijo zopet nesoglasja med angleškim in ameriškim stališčem, ki pa ne datirajo od' danes, marveč segajo nazaj v vojno dobo. Nekdanji ameriški zunanji minister Cordell Hull je napisal v svojih spominih o Španiji sledeče: »Španija je bila ideološko povezana 7. Osjo; kljub temu je ameriška politika stremela za tem, da ostane Španija nevtralna, da si zagotovimo strateški da bi prišel v roke sovražnikov. ZDa so bile pripravljene dati Španiji v zameno važne proizvode, kot ti. pr. petrolej. Po dolgih pogajanjih in večkrat ostri polemiki med nami in Vel. Britanijo ter % odobrenjem ameriškega in angleškega generalnega štaba smo prišli 1. 1943 po zmagi v Afriki do naslednjih predlogov; volimo večjo količino bencina in pri tem poudarjal važnost Španije za potek vojne, sem ga opozoril, naj upošteva ameriška javno mnenje, ki je proti temu, da bi dajali Španiji še tako majhno količino bencina. Poleg tega je bilo v našem interesu, da dobavimo Španiji minimum bencina in s tem hkrati preprečimo, da bi se o koristile z njim države osi. Francova prava družba, ZDA bi dobavile Španiji bencin za njeno civilno letalstvo, ki bi ga Spanci morali prepeljati ia Nizozemske Indije z lastnimi ladjami. Uporabo ben^ cina _ I?i nadzirali zavezniki. Nemci in Italijani ne bi smeli imeti vpliva na špansko civilno letalstvo. Hkrati smo zahtevali, da smejo ameriška civilna letala pristajati v; Španiji. Glede bencina smo se dogovorili tako, da ga bomo dajali vsake tri mesece sto tisoč ton, čeprav ga je zahtevala Španija mnogo več. Ko se je tudi naš poslanik zavzemal za to, da do- 2e Femiani, Rimljani, Arabci, Turki, križarji, Angleži, Napoleon in Hitler so spoznali, da samno tisti lahko nadzira Evropo, ki obvlada Sredozemlje. Do tega spoznanja so prišli tudi v Kremlju in zato ni čudno, če je gen. Eisenr lioioer pred kratkim izjavil: «Po mojem mnenju je obramba vzhodnega Sredozemlja najvažnejši problem. Zato spremljam z največjo poaornostjo vprašanje o varnosti Grčije in Turčije.» Tudi Truman je v svojem načrtu opozoril, da bi vojaški vdor Sovjetske zveze v grško-turški obrambni sistem, ki je nekaka pred-straža Sueškega kanala in Afrike, dovedel naravnost do katastrofe. Zato prevladuje danes mnenje, da moderniziranje turške vojske ali uničenje Markosovih čet ne zadostujejo za obrambo Sredozemlja. Pri vsej enotnosti načrtov se pojavljajo med posameznimi sredozemskimi državami vedno večja naspmtstva, kl delajo Američanom, kakor oni izjavljajo, več skrbi kakor pa peta kolona, ki jo vzdržuje SZ v teh državah. Clankar vidi vsa ta nasprotstva v tem, da se zapadne države branijo sodelovati s Španijo, da francoska prestižna politika v Severni Afriki povzroča vedno nove nemire, ker Italija ne more preboleti izgube nekdanjih kolonij, Grčija pa se pritožuje nad Vel. Britanijo zaradi Cipra. Tudi Egipt ni zadovoljen in zahteva od Angležev, naj zapustijo njihovo deželo, medtem ko se Sirija ne more sprijazniti š Turčijo; če pošljejo ZDA vojaško misijo v Ankaro so v Londonu že užaljeni in če se na Malti sestanejo ameriški in angleški pomorski strokovnjaki protestira zunanji minister Schuman. ZDA so se v vsej tej zmedi lotile posamezno vsake države v upanju, da jih bo kasneje združila skupna nevarnost. Tako delajo sedaj na trojnem paktu Spanija-Portvuul-skft-ZDA. V Maroku so s privoljenjem Francije zgradile vrsto najmodernejših letalskih oporišč, glede Italije je ameriški delegat pri OZN predlagal naj ji dovolijo, da se sme oborožiti. Grčijo in Turčijo bodo verjetno sprejeli v atlantsko zvezo, Vel. Britanija pa bo pomirila Egipt s tem, da bo umaknila svoje čete iz območja Sueškega kanala. Pomembno je uu ‘°’ da *° Anvleii sprejeli Za poveljnika njihove sredozemske mornarice ameriškega Turčija je letalonosilka, pripravna za obrambo Bližnjega vzhoda in za napad vojne industrije SZ admirala. Sicer pa ni izključeno, da bo imelo v Sredozemlju v morebitni bodoči vojni večji pomen letalstvo, kot pa vojna mornarica. Za nepriča-kovan napad sovražnikovih oporišč, trdnjav itd. in za nagel umik je v moderni vojni pri-kladnejie letalo, kot pa vojna ladja. Zato nimajo Dardanele nekdanjega ključnega polo-zaja, nasprotno vidijo ZDA v Sredozemlju, predvsem pa v Turčiji, nekako veliko letalonosilko, s katere lahko napadajo v nekaj urah sovjetske petrolejske vrelce na Kavkazu njihovo industrijo jekla v Uralu, rudnike urana v Taškentu in laboratorije za atomsko silo. Hkrati bodo letalska oporišča v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu branila ondotne petrolejske vfelce. Toda razen v Maroku je vojaška izgraditev Sredozemlja šele v razvoju in ni niti tako daleč kakor obramba zapadne Evrope. ZDA in Vel. Britanija poudarjajo sicer važnost Bližnjega vzhoda, Cipra, Krete, Malte, Turčije, Grške, res je tudi, da so zgradili na ’novo letališča v Trakiji, Makedoniji in Anatoliji, da so modernizirali dosedanja vojaška letališča v Tripolisu, Bengaziju, Habaneji, v Amanu, El Fa-yedu itd., toda v celoti je bilo še zelo mald napravljenega. Značilne s0 besede ameriškega visokega častnika, ki je dejal: «Zaenkrat moramo biti zadovoljni, če nas Rusi ne prehitijo z nenadnimi jjadalskvmi akcijamin. ZDA računajo s Sredozemljem tudi v primer« umika proti zapadu. Geopolitično vidijo v Afriki zaledje Evrope. Računajo tudi s tem, da bo treba morda z afriškega kontinenta zapet zavzeti Evropo. Zato jih skrbi negotovo politično stališče arabskega prebivalstva na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Slabi življenjski pogoji, v katerih živijo ondotne ljudske množice, njihov primitivni nacionalizem, niso ugodni za obrambo te cone. Neradi gledajo Američani tudi rovarjenje Abd . el • Krima. Arabci so dovzetni za sovjetsko propagando, ker mislijo, da je vseeno, ali živijo pod rusko ali zapadno oblastjo. Mlajši rod pa se itak navdušuje za «kitajski eksperiment)), ki je usmerjen proti «evropskim izkoriščevalcem», zdto dajajo ZDA veliko materialno pomoč ravno v Sev. Afriko in na Bližnji vzhod, da si s tem ohranijo te kraje in si naplačajo izgubo Kitajske. Nasprotovanje ameriške javnosti je izviralo iz tega, ker je pomanjkanje bencina vladalo celo v ZDA, Američani pa niso’ hoteli upoštevati, da oni s tem. če si pripeljejo Spanci petrolej iz nizozemske Indije z lastnimi ladjami ne bodo prav nič oškodovani. Ameriške množice niso pomislile tudi tega, da bi bilo za zaveznike zelo važno, če bi za protiuslugo dosegli od Španije to, da bi skrčila izvoz volframa, ki ga je Nemčija tako potrebovala za proizvodnjo tršega jekla. Dalje smo zahtevali od španske vlade, da mora odstraniti nemške agente iz Tangerja, izpustiti italijanske ladje (Italija je namreč med tem sklenila premirje) in odpoklicati španske prostovoljce z ruske fronte. Toda Španija ni hotela znižati izvoza volframa v Nemčijo, ‘fa^ad) česar smo ji v januarju 1944 ustavili dobave bencina. To ni bilo po volji Angležem, ki so uvažali iz Španije zlasti živež. Zato so bili proti ostrim akcijam ter so priporočali količino volframa. Posredoval je celo Roosevelt, ki je sporočil Churchillu ,da bi z odločnim n.astopom obeh vlad gotovo dosegli, da bi Španija prepovedala vsak izvoz volframa v Nemčijo, ki je bila glede te kovine v veliki zagati. Z angleško vlado smo si izmenjali več not in da preprečimo morebitna trenja med nami in Angleži smo se odločili tudi mi za kompromis z Madridom. Spanci so v resnici iz Tangerja, svojega Maroka in iz same Španije izgnali Nemce, zapečatili nemške konzulate, izpustili italijanske trgovske ladje ter odpoklicali z vzhoda svoje čete. Sprva smo Španiji dovolili, da sme dajati Nemčiji mesečno 20 tor.' volframa, malo kasneje pa je Španija ukinila vsak izvoz volframa v Nemčijo., Španija je prejela za to od nps petrolej. Tako smo dosegli, da je ostala Španija nevtralna, naši propagandi je dala vso svobodo, na tisoče civilnim in vojaškim beguncem je dovolila prehod po svojem ozemlju; tako je šlo skozi Španijo nič manj kot 25 tisoč Francozov na Afriško bojišče v Tunis in najmanj 1000 zavezniških letalcev, ki so pobegnili čez Pireneje iz nemškega ujetništva, . se je zateklo v Gibraltar. V Madridu se je nastanila francoska afriška misija, s čemer je zatemnelo delovanje poslaništva vichyjske vlade. Važno je tudi, da Spanci strateškega materiala niso več dobavljali osnim državam, ame. riškim civilnim letalom so dopustili, da so pristajala rja španskem ozemlju. Naša informativna služba v Španiji je smela v Španiji delovati v korist Francije in končno, Angleži so prejemali še naprej potrebna živila. Iz HuHovega opisa razvidi-mo, da so gledali Američani na Španijo vedno drugače kot Angleži. Podobno je sedaj, vendar s spremembo, da so ZDA pod pritiskom praktične-realne politike kongresa in generalov, ki vidijo v Španiji ugodna oporišča, Vel. Britanija pa se glede na socialistično vlado drži bolj doktrine in se noče družiti z reakcionarnim režimom Franca. Acheson je odkrito povedal, «da je Španija za obrambo Evrope strateško važna in da so ZDA začele z r„'jo pogajanja o tem, če je voljna prispevati k obrambi Zapada. Razumemo, tako je nadaljeval Acheson, pomisleke francoske in angleške vlade, vendar nam gre za to, da bomo v primeru napada Evropo branili in ne šele osvo-bojevali. V zadnjem času so laburisti popustili in so v OZN glasovali za obnovo diplomatskih stikov s Španijo _ ter so verjetno tudi za njen sprejem v OZN. Tudi «Times» priporoča vladi, naj celotno špansko vprašanje znova preuči. V zgornji zbornici pa je lord Alexander sicer dejal, da odtehta vse vojaške prednosti slab vtis na moralo Zapada, ki bi ga povzročilo sodelovanje s Francom. da angleško in francosko javno rnnertV ne more pozabiti Španije iz dobe državljanske vojne, da pa Vel. Britanija ne nasprotuje, če hočejo rešiti ZDA špansko vprašanje med seboj na bilateralni osnovi. T0 je bilo ozadje Shermano-vega posredovanja pri Francu. Gotovo je, da Shermanova nenadna smrt ne bo vplivala na nadaljnji razvoj španskega problema! Španija in zapadnjaki so pred dilemo; Franco bo moral ((liberalizirati« svojo politiko ali pa propasti, ZDA bodo morale vstopiti z njim v družbo ali pa zgubiti ugodna oporišča, ki jih tako potrebujejo za morebitne operacije v vzhodnem Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v Zapadni Evropi. žefa 100. Piščanc Bernarda 100, Bole Justina 150, Piščanc Marija 100, Fornazarič Angela 300, Lenardi Viktorija 50, Andlovič Alojzija 100, Bubnič Albin 500. Mr&kovčič Nada 1000, Tavčar Ljudevit 1000, Bucik Rafko 1200, Pipan Mario 1200, Pečar Marija 300, Ščuka Vladimir 1000, družina Križman 2000, Gerdina Ivan 1000, Gabrijelčič Alojz 500, Bucik Terezija 500, P. D. 1000, Vlach Giuseppe 1000 Bucik Drago 2000, Turk Alojz 500, B/ažina 500, Bucik Saško 300, Sedmak Ivanka in Marija 1000, Sukljan Anton 500, Furlan Anton 1000. Hrovatin Fa. ni 500, Dolgan Rudolf 500. Paoli Marija 200, Bertocchi Petei 50, Kralj Anton 1000, Kralj -Sv. Ivan 300, Albert Petkovšek 1000, Karel Volčič 500, Štolfa Marija 500, Gulič Anton 1000. Križman Josip 400, Franc Glažer 500, Bole Marija 1000, Škerlj A>ojz 100, Zajc Ludvik 100, Tescfa Peter 50, Guido Wruss 100, Jožko Turk 100, Marija Magajna 50 O. S. 1000, C. N. 500, «una Istri^na« 1000, Kante Jcsipina 50, Turk Marija 100, Bidovec 200, Udovič 200, Jerič Ana 100, Nardin 50, Štolfa Milka 60, Cač Lina 50, Begunka 50, Persoglia 210, Kovačič 240, čr. Žagar 50, U. mek 50, Majcen 50, Krečič' 50, Magajna 50, Fabec 100, Spacal 100, Bufet Tomažič 100, Orel 50, Wutte Josipina 100, Trobec Alvina 50, Simšič Klotilde 50, Stoka Pepka 100, Vrh Ivanka 100, Oebokin Angela 300, prof. Zavrtanik Peter 100, dr. Mašera Sonja 100, Posega Kati 100, Roblek Frančiška 250, Tomaš Marija 50, Kovač Olga 200, Rebula Alojz 100, Velušček Josip 50, Sto’.fa Marija 100, Kofol Kati 100, Rebula Olga 100, Turk Marija 200, Koren Kati 100, Kralj Karla 200, N.N. 100, Nigris Bruno 50, Vitez Marica 50, Ruder 80, Turk N. 200, Semen 100. Gustinčič 200, Vitez Rafko 50, Coretti 100, Trobec I. 200, Močibob 100, FTagiaco. mo 100, Vitez Lidija 200, Vitez Srečko 500. Pirc Stanislav 200, Rogelj Ivan 200. Fabjan Franc 200. Košuta Stanko 200, Bole Stanislav 1000. Malenšek Katarina 500, Pulgar Albin 500. Zlobec Zorka 500, Daneu Marija 500, N.N 500 Breda Kraigher 1000. Babič Branko 2000, Colja Jožef 1500, Stegu Edvard 500, Cigoj Milan 1000, N.N. 500, Zupan Srečko 1000, Zuban Marija 500, M'ekui Ste-fanija 500, Vovk T. SO, Misku-lin i. 50, Luša Pavel 50. Luša Viktor 50. Luša Vojko 50. N.N. P. 1000, pevci Komornega zbora 1200, N.N. Sv. Ivan 200, Gerdol - Ul. Udine 300. Vitez Milka 300, Kompare Celestina 500. Hreščak 100, Jamšek 50, Jamšek Milena 100. Marija Svaljič Hrofoat 50, Rabar Ant 50. Cresti 100. Moderc Ana 50, Racman Anton 50. Racman Marija 50. Terčon 250. Sullani Marija 100, Komar Pina 200, Gerdina Luigia 200, Svar Aloj. zija 100, Rebek Marija 150, Buzzi Stana 100, Triglav Pavla 200, Pregare Angela 100. Filipič Rosalia 100, Kralj Rosalia 100, «pek» 100, Misgur Ivan 200, Komar Fani 100, Giakac Marij 100, Purič 100, Merlak Rudi 200, Costanzo 200, Zlobec 200, Gabrijelčič Zlatka 50. Bucik Alojz 50, Gaspersich Ivanka 100, pismonoša z Grete 50, Merlak Pavla 300, družina Hrobat 300, Fakuž Ana 50, Terčcn Ema 50, Žigon Fani 100, S'elj Lojzka 50, Poljšak Lojzka 100, Poljšak Gigi 200, Mahne Ema 100, Jerič 100. Dekleva 300, Depiero Franca 50, Furlan Marija 200, družina Pertot 200, Kaudian Ernesta 50, Colia Alojzija 100, Rabec Ana 50, Cok Mihael-Pušarjev 500, Cok Nando.Pušarjev 500, N.N. 1000. Nadica s Katinare 500, SavM Ivan 1000, Savli Zdenka 500. Gombač Justa 50, Udovič Ana 150, Škapin Marta in M irko 5000, Rovtar A go stina 100, dr. Vrčon Franjo 1000. N.N. 1000, Milko Skrap 1000, Vinko Gruden 1000, Vinko Pavzin 1000, M. P. 2000, Samsa Bogo 500, Vera UdoviS 1000, Bajc Josipina 1000, Sancin Marčelo 1000, Praček Vojko 500, Merlak Slava 100, San, cin Ivanka 200, Bavčar 100, Vrh Amelja 100, Vatovec 100, Primožič Ivan 50. Repič Anton in Marija 100, Sancin Marija 100, Pregare Melita 100, Godina S. 50, Renko K. 50, deset prijateljev 500, Razni pri Sv; Soboti 1100, Juriševič 50, Furlan 100, N.N. 100, Jakomin Marija 200. Iz Velikega Repna: Guštin Rudolf 500, Purič Jožef 500, Purič Alojzija 200, Škabar Karel 200, Purič Ivan 300. Guštin 71 Kulturni dom Alojz 200, Škabar Emil 200, Ravbar Stanislav 200, Škabar Štefanija 300, Purič Marija 200, Guštin Marija 300, Škabar Viktor 200. Lazar Ivan 200, Križman-Ferdinand 200, Mrak Anton 200, Škabar Jožef 200, Križman Ivana 200, Purič' E-milja 200, Škabar . štev. 20 500, Hmeljak Stanko 500, Škabar Ferdinand 200, Guštin Franc 250, Škabar Karel 200, Škabar - štev. 32 200, Guštin-Purič 200, Purič Karel 200, Guštin Mirko 300. Guštin Karel 100, Guštin Anton 160, Bu:-jak 100. Skrile 50, Škabar A. lojzija 100, Škabar 100, Škabar Anton 100, Purič 100, Hlače 100, Škabar Josip 100, Hrovatič Stanj, 100, Škabar Alojz 100, Guštin Emil 150, Škabar Alfonz 50, Škabar Josip 100, Tavčar Marij 100, Škabar Karel 100, Škabar 100, Škabar Mano 100, Purič Karel 100, Purič Mirko 150. Škabar Lucv vik 100, Ravbar Kafel 100, Križman Albin 100, Škabar Leopold 150, Milič Viktorija 100, Škabar Josip 100, Škabar Angel 100, Grahor 100, Ska. bar Ferdinand 100, Ravbar Franc 50. Skupaj lir 115.490 Prejšnji znesek » 4,438.273 lir 4,553.763 Dogodki v Perziji! in podržav-Ijenje Anglo Iranian petrolejske družbe so nam pokazali, da Angleži niso dovoljno upoštevali občutljivosti in interesov domačega prebivalstva. Zato hočemo našim čitateljem predočiti metode in politiko, ki jih uveljavljajo ameriške petrolejske družbe v Venezueli, kjer Imajo v rokah 14 odst. svetovne petrolejske proizvodnje. Za zgled navajamo odnošaie petrolejske družbe «Creole Petroleum Corporation« do tamkajšnje države in ondotnega prebivalstva. Družba Creole je nekakšna podružnica znamenite Standard Oil Company. Lani je družba Creol proizvajala dnevno okoli 668.00 sodov petroleja in od i. 1945 do 1950 je bila prva med petrolejskimi producenti. Creole ima za seboj 30 let izkustev in je vsekakor pomagala dvigniti življenjski standard domačinov. Njen recept za uspehe je predvsem v tem, da je prijateljsko delila dobičke z venezuelsko vlado in da je ustvarila Venezueli nacionalno petrolejsko industrijo v tem smislu, da domačini obstoječe industrije ne gledajo kot nekakšno tuje in vsiljeno telo. Poleg tega, da je imela družba Creole v zadnjih petih letih 60 milijonov dolarjev letnega dobička, ki ga je razdelila med delničarje, je izplačala tudi venezuelski državi letno okoli 140 milijonov dolarjev davkov ln pristojbin. Lani je znašal njen prispevek celo 168 mil. dolarjev. Vsak prlslužen dolar uporabi družba Creole takole; 40 centov oda venezuelski vladi, 21 centov izplača za dnine in plače, 16 centov razdeli med delničarje, 23 centov pa vloži v nove investicije kot: za raziskovanje novih petrolejskih vrelcev, za nova poskusna vrtanja, kemična raziskovanja, za izgradnjo petrolejskih čistilnic in vodov, za nove ceste in podobno. Razume se, da pridejo izdatki za investicije, mezde in plače (samo lani okoli 150 mil. dolar.) indirektno v korist države in njenega gospodarstva. Kljub temu, da gledajo petrolejske družbe v Venezueli predvsem na svoje koristi, je ta dežela v zadnjih 15 letih zelo gospodarsko napredovala, Danes je Venezuela, ki Ima komaj 5 milijonov prebivalcev, za Kanado pri ameriškem izvozu in uvozu najbolj udeležena. Venezuela j<\ v Latinski Ameriki tista država, n uhodi PETROLDSNE POLITIKE Kljub mržnji proti v mam tujcem uspevajo ZDA v svojem gospodarskem prodiranju Jo kjer ki ima od svojega prebivalstva letno največje dohodke. V zadnjih desetih letih je pomnožila svoje zlate rezerve za desetkrat ln ti znašajo danes okoli 300 milijonov dolarjev. Promet ima že tako daleč motoriziran, da je znašala potrošnja petroleja, olja in drugih derivatov 693 litrov na vsakega prebivalca, kar mnogo več kot v Angliji, pride na vsako glavo 389 litrov, v Franciji pa 276 litrov. Družba Creole gleda danes z vso pozornostjo na to, da so delavci kolikor toliko zadovoljni. Tako je znašal lani povprečni dnevni zaslužek navadnega delavca pri tej družbi 9.65 dolarja, vrhu tega pa je plačala družba dnevno za vsakega delavca 6.87 tolarja za nadaljnje osebne Ir-datke delavcev kot brezplačno zdravniško oskrbo za delavca in njegovo družino, šolske takse za delavčeve otroke, del prispevkov za najemnine in pomoč za cenejši nakup živil, ki jih prodaja družba v lastnih trgovinah. Enako gleda družba Creole na to, da ne nastanejo nasprotstva med domačimi in Inozemskimi delavci. Ce imajo domačini po-tr.ebno znanje, imajo prednost celo pred Američani. Tako je imela Creole 1. 1950 od svojih 15.000 nameščencev 93 odst. domačinov, dasi predvideva poseben zakon, da mora zaposliti družba 75 odst. Venezuelcev. Na vodilnih mestih to razmerje jil tako ugodno za domačine in prideta komaj dva Venezuelca na tri Američane; še slabše je pri upravnem odboru družbe Creole, kjer sedi med 10 člani samo en donvačln. Družba gleda tudi na to, da skrbi za študij, vzgojo la izobrazbo domačih geologov, inženirjev, elektrotehnikov, kemikov, upravnih strokovnjakov, ki Jih pošilja na svoje stroške? na praks-so in študij v ZDA; od vseh tujih nameščencev pa zahteva, da se morajo naučiti v gotovi dobi španščine. Višjim funkcionarjem priporoča naj ne živijo ločeno v klubih, marveč naj se zanimajo za javno in kulturno življenje dežele ter iščejo osebne stike z gospodarskimi in kulturnimi krogi. V zvezi s tem pomaga Creole pri raznih humanitarnih akcijah kot pri Rdečem križu, pri pomožnih akcijah za po-plavljence, za žrtve potresov m podobno. Kakor vidimo, se učijo ameriške kapitalistične družbe iz napak drugih domačih in tujih kapitalistov, ki brezobzirno izkoriščajo zaklade zemlje, ne da bi se pri tem ozirale na interese delovnega ljudstva, kako je treba ravnati s tujo državo in delavstvom, samo da jim uspe «pa-cific penetration». Zato se ne smemo čuditi, 8e niso Venezuelci zadovoljni niti z delovanjem družbe Creole. Očitajo ji zlasti to, da dela s svojim kapitalom, ki je prvotno znašal 129 dolarjev, prevelike in neupravičene dobičke in da je prejela vložen kapital že najmanj 10 krat povrnjen. Isto tako očitajo družbi, da plačuje ameriške nameščence mnogo boljše kot -domačine, da bi morala plačevati državi višje davke ln večje zakupne pristojbine, da bi treba bolj kontrolirati to, če so Investicije upravičene in če družba ne skriva v njih svojih dobičkov. Ce napravimo paralelo med družbo Creole in Anglo Iranian, potem bomo razumeli psihološko, socialno In gospodarsko ozadje perzijskega petrolejskega spora, prl katerem moramo upoštevati še perzijski nacionalizem, ki se izraža v lastnem ponosu in ksenofobiji, to je v mržnji proti tujcem. lično sive polti. Po naravi je bil hudo plah; če je prišel tod mimo in odkril, da so drugi fantje pri meni, je šel mimo, kakor da me ne pozna. Kadar je kaj pripovedoval, se je vedno sklanjal čisto k meni in šepetal-tudi če ni bilo nikogar tu, kakor da mi hoče zaupati kako dragoceno skrivnost. Čeprav je bil najmočnejši fant p šoli in najboljša glava v nji, je bil od sile skromen in nezahteven; njegova ponižnost se je kazala med drugim v redki zmožnosti, da je umel občudovati druge. Jaz nisem bil vajen, da bi mi kdo prisojal kake dragocene lastnosti in je zato pomenilo veliko, da je v meni nekaj videl. Občudoval je mojo sistematično metodo pri paši živine. «Saj si kakor Napoleon», je rekel, «tj vladaš s tem, dd premišljuješ». Napoleonovo ime sem slišal zdaj prvič in Jakob mi ga je opisal talto. da se mi je razrastei v velikansko bajno žival, ki si je nadiHa človeško obličje; Napos Leon. dolinski lev ki ga je prerokovalo že Janezovo razodetje. Poznal sem knjigo razodetja; dedu in babici sem bral iz stare in nove zaveze. In nedeljska šola se je domala izključno držala razodetja. Razumet ga nisem nikoli; zdaj pa je dobilo neko mistično zvezo s sedanjostjo in je pomenilo taiko neko veličino. Jakob je bil nepraktičen; niti z žepnim nožičem ni znal ničesar izrezljati niti se nli mogel naučiti pokati z bičem ali pa zadeti s kamnom kako tarčo. Prav tako ni imel sodbe o ljudeh. Vsakogar, kogar je spoznal, je prepesnjeval tako dolgo, dokler ni bil podoben komu tistih, o katerih je bral. In ko se je sprehajal, je imel oči zmeraj uprte v tla, zatopljen v misli; zgrešil je najboij samoumevne stvari v naravi. Ni bil opazovalec. Toda ,v njegovi glavi je že tedaj vrelo polno idej. Prinesel je svet knjig v življenje svojih prijateljev, kakor jih je kasneje prisilil da so zavzemali stališče do msisli in idej. (*) Op: Zgodaj umrli, visoko nadarjeni danski pisatelj Jakob | Hansen. med obema vojnama (IS Tudi z Vipavskega smo do-Zdaj objavili malo napisov, čepra/v ne dvomimo, da bi se tam prav tako dalo najti marsikaj za našo rubriko. Novembra 1950 me je želja po spoznavanju primorskih lepot in zanimivosti zvabila na ERZELJ. To je pri nas eden redkih krajev,, ki je ohranil utrdbe iz turških časov. Po kritiici je erzeljski Tabor manj znan od Silentabra na Pivki ali od Repentabra na Krasu., Res je pot gor morda malo odročna, vendar dobro uro hoda iz Branice in z Goč ali dve urici iz vipavskega Trga še ni nobena daljava! In čudovit je razgled s te o-samljene stšrmine na hrbtišče Goriškega Krasa, na mogočni Nanos, proti Mačjemu kotu in Čavnu, Okoli in okoli pa občuduješ vinograde, ki se spuščajo proti Vipavski in Braniški dolini. Slikovita živa stena zapira dostop na erzeljski tabor s severa. Južne strani pa narava ni utrdila, zato so ji posvetili vso skrb ljudje. Obzidje je sicer ponekod porušeno ali celo odstranjeno, ostal pa je okrogel obrambni stolp (glej podobo tu zraven), danes nedolžno spravilo za seno. Naselje samo je brez dvoma zelo staro, čeprav v kamen vsekane letnice ne segajo bolj nazaj kot v 15. stoletje. Nekje beremo 1543, na Miškovem oknu pa je podpisan GASPARUS LIPPEZ -1573. Prvi SLOVENSKI napis — kolikor sem mogel na hitro ugotoviti — pa je komaj iz leta 1852. 116. NAPIS Na zunanji strani cerkve, levo od vhoda je prislonjena k zidu nagrobna plošča, kjer piše: razodevajo njene pesmi, zlasti kadar poetka se ne sili z didaktičnostjo ali z aktualnostjo, živo kultivirano besedo in resnično, dasi ozko čustvo, toda bolj v smislu nekdanje predmetne, včasih tudi impresionistične poezije, kakor ekspresivne in eruptivne lirike. K popolnejši podobi naše lirike, ki je ostala tudi v tej usodni doba najznačilnejša književna manifestacija našega duha, je treba omeniti še knjigi nežnih pokrajinskih impresij in akvarelov z rahlimi socialnimi in nacionalni-poudarki Jana Glaserja: Pohorske poti (1919), Cas kovač (1929), in knjigo Jesenski ekvinokcij (1946) z refleksivnimi, nacionalnimi in socialnimi motivi istega pesnika. Tudi Koroške pesmi (1946) Frana Ellerja dopolnjujejo s trpko otožnostjo in vročo ljubeznijo do izgubljene .domovine po- I Ako je Zupančič klasični primer dinamičnega značaja in pesnika, tedaj je njegov učenec in antipod Alojz Gradnik stacionaren tip. To je bi. lo utemeljeno v njuni telesni podobi, poreklu, domovini, poklicu ter ustvarjalni misli in volji. Zupančič je bil vitek in lahkoten človek, sin podeželskega trgovca iz Bele Krajine, kjer se preliva slovensko ljudstvo v hrvaško in obratno, kljub univerzitetnim študijam, nadpovprečni splošni izobrazbi in dramaturškemu ter upravniškemu delo. vanju v ljubljanskem gledališču, v lastni zavesti in v zavesti sodobnikov predvsem — pesnik, ki lioče biti videc in vodnik; Gradnik je telesno krepak, dandanes kar neokreten in debel, sin slovenskega kmeta in italijanske kmetice s skrajne zapadne meje slovenstva, odgojen v trdi krneč, ki hiši, ki jo je vodil oče, člo- T vek izredne telesne moči, kateremu se je brezpogojno pokoravala mati in vse, kar je bilo živega pri hiši. Po poklicu je Gradnik sodnik, pa tudi v svojem pesniškem de. lu vrši pravzaprav enake ali vsaj zelo sorodne posle; sodi sebe in druge, opravlja dediščine in zapuščine, skratka skrbi, da prehaja sporočena kulturna zavest k novemu rodu kolikor mogoče neokrnjena in prečiščena. Iz tega je mogoče morebiti vsaj slutiti, kje so vrelci Gradnikove svojske, mrke, strastne in patriarhalne, dandanes za mnoge celo reakcionarne lirike. Kar koii človek takšnega porekla, temperamenta in značaja ter izkustva enkrat zares doživi, to je postalo za vedno nerazdvojni del njega samega, to ob sedaj z njim živi, mu napolnjuje dušo in brani trdovratno dostop va, njo drugim, morebiti važnejšim doživljajem. Tak človek ne pozna prelomov v sebi in v svetu, on tira vsa doživetja pred kanon svoje apriorne zakonodaje in jih obsoja ali oprošča glede na vitalnost oz. narejenost njihove tendence. To je Gradnik po vsebinski in idejni strani svoje poezije, po muzični in jezikovni pa je monoton in preprest, včasih kar trd in prozaičen, skoraj nedotaknjen od' kakršne koii literarne mode. Njemu je vse, intenzivnost in iskrenost izpovedi ter razumevajoča in odpuščajoča milina končnega pravdoreka. Zal, da je v Gradnikovih sedmih samostojnih zbirkah: Padajoče zvezde (1918), Pot bolesti (1922), De profundis (1926), Večni studenci (1938), Zlate lestve (1940), Pojoča kri (1944) in Pesmi o Maji (1944) tudi mnogo fragmentarnega, prenagljenega in prisiljenega* Kljub temu je njegova pesniška žrtev dragocena po umetniških in človeških vrednotah, zlasti ker je morebiti po, slednji zreli sad naše kmeč-ko-meščanske kulture in kot taka tudi velike dokumentarne vrednosti. Ob Zupančičevi •predvojni liriki je stremel za samostojnim izrazom v ljubezenski, domoljubni in socialni pesmi Fran Albreht (Myste. ria dolorosa, 1917), v Pesmih življenja, 1920, pa je ob nekaterih ekspresionističnih, stilnih in miselnih pripomočkih prešel v programatično socialno liriko z izrazitimi revolucionarnimi mislimi in poudarki. Pozneje je utihnil in se je ukvarjal z literar. nim in socialnim esejem ter s prevajanjem. Zadnje dni je objavil zanosno pesem o svobodi in prihodnost bo pokazala, ali je ta zadnji odmev mladostne pesmi ali napoved nove faze ustvarjanja. Ob Zupančičevi pesmi se je vnel tudi igo Gruden (Narcis in Primorske pesmi, 1920). Tik pred drugo svetovno vojno je pa odkril v pesmih Dvanajsta ura (1938) svoj pravi obraz v elegični ljubezenski in socialni pesmi. V prihodnjih letih je do 1941. zložil kopo sličnih lirskih motivov in jo je dopolnil z otožno vojno liriko, iz katere se oglaša človekoljubni zanos vere v revolucionarno odrešenje človeka. To zbirko je pa Gruden zaradi vojne dal na svetlo šele 1946. pod naslovom Pesnikovo srce, torej pozneje kakor knjigo V. pregnanstvo (1945), v kateri je opel s pravo mero ogorčenja in humanosti, lastno in občeslovensko trpljenje v italijanskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Pel je tudi pesmi za otroke (Miška osedlana, 1922 in Na Krasu, 1949). Njegova moška lirika tvori z zrelo, diskretno, dasi ne globoko humanostjo harmonično dopolnilo med Zupančičevo in Gradnikovo pesmijo 30ih let ier je končno po inilieju, jeziku, formi. Sorodni tej struji, dasi žensko samosvoji sta poetki: Vida Tauferjeva v knjigi Veje v vetru (1939) in Lili Nowy-jeva v knjigi Temna vrata (1941). V pesmih Tauferjeve se je naš ekspresionizem skoraj neopazno prelil v čisto razpoloženjsko liriko, z nekaterimi odkritimi priznanji ženske duše, ki doživlja sebe in čas, kakor ju je mogla doživljati v tem razdobju samo slovenska, med religioznostjo in čustvenostjo nihajoča izobraženka. Stihi Tauferjeve so sicer včasih epigonsko gladki in bledi, podobe pogosto bolj literarne kakor življenjske, toda v najboljših njenih pesmih pa sta melodija in občutje sorodni istim kategorijam naše ljudske ljubezenske in religiozne pesmi, V pesmih Novyjeve, ki je dobra prevajalka naše lirike v nemški jezik, čutimo močan dih stare meščanske kulture. Osamelost v družbi in času izraža poetka v nekako preveč zadržanih, formalno in jezikovno nesproščenih dasi pravilnih stihih, iz katerih pa zablisne večkrat skozi družbeno in civilizacijsko okorelost — elementarno, elegično, pristno žensko čustvovanje. Sploh pa Mariin Andersen JSexo Življenje tod zunaj na paši mi je dobro delo. Notranjost se mi je pomirila in pridobil sem si tisto zadoščenje, ki ga, še otrok le stežka pogreša. Z notranjim zadoščenjem sem ugotovil, da nekaj zmorem in da sem sposoben za kaj. Pri žetveni veselici sem sedel zraven kmeta in ta je imel nagovor name in me imenoval svojega najboljšega fanta. Povedal je to z nasmehom, a. kako mi je potem položil roko okrog ramen sem mogel videti, da je trohico tega resno mislil. Moje življenje je dobilo vsebino in to je mnogovrstno vsebino, podjarmil sem si cel svet in postal sem njegovo središče. Um se mi je napolnil z vednostjo o stvareh in bitjih ter z zanimanjem zanje-spozna-vati jih natančno, je pomenilo brigati se zanje. Vzljubil sem govedo in opazil, da je tudi živina, vzljubila mene in se ni jezila, če sem jo kaznoval, temveč gledala v meni neke vrste previdnost božjo. Proti večeru, ko st je želela domov, je mukala semkaj proti meni, kakor da mene prosi dovoljenja, da bi smela domov v hlev in na večerno krmljenje. Nič zamere n; bilo v nji, ker sem jo tepel samo, kadar se to ni dalo preprečiti, in nikdar surovo; moj gospodar je povedal v mojo hvalo, da še ni imel pastirja, ki bi z živino tako prijazno ravnal. «Martin nikoli ne tepe živali», je rekel s priznanjem za mizo. Zdaj sem se navadil imeti rad živino, po vsem prekarjar nju, kar sem ga imel z njo, ter skrbeti zanjo. In od tod je držalo mnogo niti v naravo; k travnim bilkam, ki jih je pulila z jezikom in čeljustmi in žvečila hrst, hrst, kakor dela oblič; k pticam, ki so o-pravljale kakor živina svoje navade ob določenih urah, k soncu, ki je tako mnogo opravilo zame in za vse stvari. Sonce je bilo tisti zdravnik, ki je izčistil moje dihanje in ga oprostil nadležnega pohrka-vanja, ki je bilo slišati, kakor bi cunje trgal; sonce je poganjalo bilke v rast, da je prasketalo v njih in delalo teleta vrtoglava od poletja, vsa pijana slasti. Kakor vse drugo je imelo tudi sonce svojo navado, od njega so izhajale vse druge in bile nalezljive. Delilo je dan na razne obroke in odmerjalo ljudem in pticam in rastlinam po vsej zemlji njih vsakdanje delo. Kakor velikanska ura je bilo vse to; sonce in ves prostor okrog mene. Premikalo se je v ritmu in treba je bilo samo poslušat; in se včutiti v ta ritem; najbolje, če si ga. imel v krvi kakor živali in .rastline. To so bile samo ure, majhne ure, ki so visele v veliki uri in šle po nji. Najsi se je skrilo sonce za oblake, sem le vedel, koliko je ura; ptice so mi povedale, pa rastline in živina. Občutek časa mi je prešel polagoma v kri, Pa tudi drugi čuti so se razvili v meni. Teh petero čutov, ki jih sme človek imeti, sem poznal na pamet; živina pa je imela še nekatere druge in te sem si takisto prisvojil. Fantje ki so prihajali k meni v vas, so imeli svojo zabavo v tem, da so mi zavezali oči, nekakih desetkrat zavrteli naokrog in me potem vprašali, kje je sever. Vedel sem, dočutil sem to, kakor dočutijo ptice selivke v svoji krvi smer, v katero morajo leteti. Čuti so se mi izostrili in zgubili hkrati tisto bolno preobčutljivost, ki mi je povzročala tolikanj hudega in bila videti nesmiselna spričo razmer, v katerih sem zrasel. Toda občutljivost je popustila, da mi ni bila več v muko. Moji čuti in občutki so krenili v drugo smer, se izostrili v bistvene stvari in me povedli v tesen stik z veliko celotnostjo. Tako tesen je bil m°j odnos do narave, ki me je obdajala, da sem pri priči opazil, brž ko se je prikazalo kaj tujega v mojem svetu, pa naj si je bil to samo kak pes. Neki večer me je poslal veliki hlapec, naj mu prinesem nekaj s poda, a sem se vrnil brez tega, karkoli je že bilo. Na podu je bilo temno kakor v rogu, jaz pa sem začutil da je nekdo tam notri. Hlapec me je začel oštevati, nazadnje pa so vzeli leščerbo in odšli gledat. Našli so potepuha, ki je spal v senu. Za delj časa sem bil na glasu, da vidim več kakor navadni ljudje. Tisti čas je prišel k meni na pašo večji fant, ki sem ga sicer poznal, s katerim pa nisem imel nikdar nič opraviti. Bližal se mi je čudno plaho. napravil velik ovinek okrog mene, nato pa prišel na mah Z dolgimi koraki in vase stisnjeno glavo proti meni. «Ti, je rekel šepeta je, in me v zadregi smehljaje se potegnil za rokav, «ali je res. ti, da z zavezanimi očmi uganeš vse štiri nebeške smeri?« Dovolil sem mu, da mi je zavezal oči z ruto in me zavrtel naokrog; eksperiment ga je zadovoljil. «To je Pa res zanimivo», je dejal globokoumno in si položil prst na nos. «Kajti Marrgat pravi, da Indijanci zmeraj zlahka uganejo vse štiri nebeške strani; doslej sem mislil, da je to sleparija. Je to res, da začutiš, če je kak človek v tvoji bližini in da se v temi nikoli ne zadeneš v kak predmet?» Jakoba (*) so imeli za čudaka in on sam je bil vedno najrajši sam zase. Prebiral je čudne knjige in vedel je vedno kaj, o čemer dragi še pojma niso imeli. Njegova mati fe bila vdova po mlinarju. Oče je umrl. ko je bil Jakob še čisto majhen; in preselila sta se v Nexo, kjer je kupila vdova majhno hišico Imela je še hčerko Marijo, ki je bila na svoj način prav tako čudna kakor deček. A najbolj čudaška v vsej trojici je bila mati sama. Jakob je bil visok in močan, Kadar je bij v šoli ropot pre več neznanski, je posegel vmes s tem, da. je vstal in zagrozil s svojo stisnjeno pestjo pred očmi. To je navadno ugnalo ropot. Tudi učencem, ki so zaostajali v učenju, je pomagal v črkovanju in imel neverjetno potrpežljivost. Sam pouka ni potreboval; vedel je veliko več kakor učitelj in bilo je splošno mnenje, da ga bo treba poslati v Ronne v latinske šole. Večkrat je prišel k meni na pašo in prinašal s seboj knjige, iz katerih je glasno bral, ali pa mi pripovedoval vsebino knjig, ki jih je že prebral. Kakor v snu m; iz daljave še šušlja njegov glas v ušesih, kakor sem ga slišal ob neki posebni priliki. Bil je deževen dan in Jakob mi je pripovedoval čudno zgodbo o nekem trikotu, dveh moških, ki sta ljubila isto žensko. Ta je dobila otroka, k% je bil zdaj temu zdaj onemu podoben. Otrok je staiioval menjaje se pri svojih očetih, toda kadar je bil pri enem, je bil podoben drugemu in narobe in zato se je v obeh očetih vnela ljubosumnost. Deček je dobil dve zlati uri za birmo in je vobče dobival zmeraj vse Po dvoje, dokler ni nazadnje vse dvojno videl. Fantastična zgodba, o kateri niti trohice nisem razumel m ki me zategadelj ni nehala preganjati in strašiti v meni. Jakob je imel is tj razglabljajoči izraz kakor njegova sestra in njegova mati. Obraz mu je bil široko rezan kakor pri onih dveh in bil je eno- Obrambni stolp na erzelj skem Tabru Večni pokoj prosi svojim ljubim ktu počivata OČETU ANDREJI postermimu kmetu in vmer v 77-mi letu na 21 jan 1852 BRATI JANEZU bogaboječimu fantu vmeru v 34 letu 8 dni po očetu 1852 ANDREJ SORTA — BRENICA Gosput stoječ u terstu sin je pusteu naredit Narečne oblike se še niso niso še imeli lastnega poko- popolnoma umaknile knjiž- pališča. Branica (Gorenja in nim Tako imamo n. pr. lepo Dolenja) je sploh svojevrstna skupaj dajalnik «očetu An- naselbina, ki je bila upravno dreji» in «brati Janezu». Na- razdeljena kakor menda namesto umrl beremo še «vme- bena druga vas v nekdanji ru» in celo (tvmer». Andrej in Avstriji: Spadala je pod 4 ob- Janez Sorta sta bila iz Gore- čine (Erzelj, Gabrije, Štanjel, nje Branice, kjer je priimek Stjaik), pod 4 sodne okraje še danes ohranjen pri hiši (Vipava, Ajdovščina, Komen, istega imena. Iz pristavka na Sežana), pod 3 glavarstva dna napisa izvemo, da je Sor- (Postojna, Sežana, Gorica) in tova hiša imela v Trstu pe- 2 deželi (Kranjsko, Primor- tičnega «gospoda», ki je 'dal sko). Tako se bo še danes po- «nareditr> spominek. To priča, hvdlih vsak Braničar sred- da pred sto leti v Branici njih let. (Se nadaljuje) Tovarišico Z. M. iz Trsta zanima, ali pišemo jeliJ®.e pa,j ali narazen.. Tu je treba ločiti dvoje; besedica »j*, lahko samostojna vprašalnica in v tem primeru jo pi®? ^ zase; Je li res? Je li prišel? Lahko pa je navezek: J¥i je res? «Jeli» je v tem primeru ena beseda. Se bolje v . pokaže to tale zgled; Si truden, jeli? Tu pomni isto k° ne»). Lahko ima tudi dvojinsko in množinskoi končnico: F7 lita, jelite. . w. Tovariš K. bi rad vedel, ali je med kajti in zakaj kšna razlika. Sel sem domov, kajti (zakaj) mračilo 86 že. ... a Kajti je v knjižnem jeziku zelo mlada beseda. Pr*513^ iz vzhodnošta-jerskih narečij, a tam ima pomen «ker», n- F' v stavku Kajti je vsaksi den odiša z dumi. mislila j,e kaj je on ta peneze gde zasluža (torej knjižno: ker je v-dan odšel z doma...) Ta dialektični kajti pa so začeli rabljati pri nas ne v njegovem pravem pomenu (kerh^ začenja odvismeke. marveč namesto starega zakaj, ki & nja glavni stavek! Cetprav so besedico kajti v pomenu ** kaj preganjali, veindaT se je vgnezdila in danes je tu, rabi in, j; ne preganjamo več. Tisti seveda, ki ima-sluh in nosi v sebi ljudsko govorico ter piše živi jezi'K. bo besedici kajti rajši ognil in pisal stari in vsekakor P* Vilnejši zakaj. „ Tovarišica Nadina piše. naj pojasnim besedo Ostmdca pomeni «ne prav do polti obsekano rakfo, na * teri se suši detelja ali snopje«. Beseda je najbolj zn®1.3 F Notranjskem, zlasti v Ložu. Znana je tudi iz Zupancice*rt ga cikla, ki nosi naslov: Med os,telicami. djl Kako je beseda nastala? V osnovi tiči koren os-; Pr“ os, osi (pri vozu), ost, osti, oster, osten (palica z želeB\,a šilom na koncu, s katero poganjajo voli), ostve za ribolov s tremi ostmi). Dalje je iz te osnove še in še ta in ona beseda, nazadnjg tudi ostrv, ostrvi, meni šiljast kol. ki nanj naloze seno. Iz ostrv je FP ostrvnica ali ostmica. kakor se najčešče govori. — ja, Tovariš Marko z Opčin je poslal c«Lo vrsto besed) in bi rad vedel, kakio bi se reklo po slovensko. prej ribati. Namesto ribati (ki je iz nemščine) drgniti, strgati, nam, naribana kaša bomo dejali nastrga kaša, namesto ribežen pa stbrgača, strgalo. Gurmane ,■> sladokusec, naslednik. Zehta je po naše oarnja, ne žehtamo, marveč ga parimo. Bajca -Je rrrok; bajcati rečemo v rock dejati. Federvajs je salovec. je slez, pijemo slezov čaj. Za kavcijo lahko rečemo ščina. Rele je posrednik. Traverza je prečnik. Fraza £ rečenica, reklo ali tudj praizna beseda, puhlica; frazah je puhličariti, a kdor to dela, je puhličar. Rendezvous ™ je snidenje, sestanek ali zmenek. Ali je težpja slovenska beseda? — tak<> tovarišica Angela iz Kopra, Ne težiti, težnja sita iz ščine in sta se pojavila v 60iii letih prejšnjega razširili so ju časniki (Novice, SN.) Kmalu se l'e njih pojavilo še rusko stremljenje in stremeti. Slovenj, izraza sta prizadevati si, prizadevanje. Težiti se P°^ rabi tudi v pomenu slov. meriti na kaj, na pr. • teži za: tem ... slov. meri na to. M. RUP*5*' zahodu. Stapledon je napisal roman o novi vrsti nadčloveka, ki nastane pod vplivom posebnih biološko učinkujočih žarkov, razvijajočih se pri eksploziji a-tomske energije; Sturgeon riše v romanu «Grom in rože« a-tomsko vojno in nje posledice (mutacije človeka kot vrste, konec civilizacije), v možnosti genetičnih sprememb posega tudi Heinlein v romanu «Bebe opti. mum«. Z roboti, ki jih je obdeloval že Karel Capek (ta njegova b«seda je prešla v slovar svetovnih jezikov!« in z elek-troskimi možgani se bavi Wil-liamson v romanu «Humanoidi». Podobno snov obdeluje Russel v »Vojni z nevidnimi«. Tem imenom bi mogli prišteti tudi «uto-pistični roman« predlanskim u. mrlega angleškega pisatelja Georgea Orwella «1984»; ta roman, ki so ga že prevedli v razne jezike, opisuje nenaravno, potlačeno, do skrajnosti ustrahovano življenje y bližnji bodočnosti, ki naj bi sovražnikom človeštva, zakrinkanim z zvenečimi fašističnimi programi, stregli tudi taki izpopolnjeni izumi, kakor je televizija ali že obstoječi aparat za določanje človeških občutkov in ki bi v novo dovršeni obliki lahko meril in zaznaval tudi gibe človeške misli. Imamo pa seveda romane, ki opisujejo bodoče polete v vsemirje in podobne pojave, združene z razvojem atomske fizike. Nova literatura «science-fictionsD je prva avtentična književnost «atomske dobe«, prvi poetični odsev strašnih bojazni in slutenj, ki jih je vzbu-| dila atomska bomba v srcih miroljubnih ljudi. Hkrati z novo tematiko, ki jo je ljudem s stvarjalno fantazijo navdihnila atomska fizika, začenjajo boho-teti utopije Wellsovega in Cap-kovega značaja, utopije, ki slikajo možnosti protihumanistič-nega izkoriščanja novih znanstvenih spoznav in tehničnih iznajdb. Ali so med njimi res tudi «prizori iz bodočega življenja«? Ali je domišljija pisateljev tudi tu — kakor prej že v raznih primerih — anti-cipirala bodočo stvarnost? Z grozljivimi občutki zapira, mo take knjige ali odlagamo poročila o njih in mislimo na visoke moralne genije človeštva, ki so terjali pravilno sorazmerje na nravstveno «srčno» kulturo človeštva in njegovimi tehničnimi možnostmi! Ernest Renani (1823—1892) vprašuje v nekem svojem spisu, kam bi prišlo človeštvo, če bi bil imel Atila na voljo moderno orožje? Mi smo to doživeli: Atila je gospodoval iz Berlina, in orožje, ki je bilo na voljo njegovim strahotnim landsknehtom, je znatno prekašalo tistega, na katerega je mislil vneti vernik zn anosti Rena n. Poizkus je bil storjen, in ali pridejo kdaj še hujši Atile? Tisti, ki jih napovedujejo novi u_ topisti iz «science-fiction®»? Ali so prvi mtomski romani# zgolj značilna slovstvena moda povojne literature ali pa so nemara že znanilci predvojne psihoze? Vsekako so najresnejši spisi te vrste etično svarilo pisateljev, ki skušajo s srnjo domišljijo zajeti upravičene ali neupravičene strahove in privide neuravnovešenega razdobja, ki sta mu strah in sovraštvo dve ugonabljajoči silnici na njegovi zgodovinski poti ob prepadih, na poti k novi svetovni vojni. BOŽIDAR BORKO lektivno področje. Ljudje, ki si želijo knjig z «aktualno» in «na_ peto« vsebino, takih, o katerih vemo, da dražijo čute in fantazijo, se ne menijo več tako živo za osebno usodo in krajevne zapletljaje, pa naj so še tako zanimivi. Atomska bomba je prinesla neve, mnogo bolj fantastične možnosti. Prinesla je možnost skupne .sočasne katastrofe celih velemest, stotisočev, milijonov ljudi- Te grozotne možnosti, ti pošastni prividi pe odsvitajo prav v »scieoce-fib-tions«, ki so potemtakem raji novejša moda pripovedništva na Od 1. do 9. septembra bo v Brescii četrta kinematografska razstava za filme reduciranega formata. Razstava ima namen seznaniti javnost z vso kinematografsko proizvodnjo, ki se nanaša ' na socialno, kulturno in umetniško življenje Italije ter drugih držav. Razstava bo v mnogih poslopjih, kjer bo vrsta prireditev. Program bo obsegal mednarodno tekmovanje za najboljši umetniški ter dokumen- ' tarni film, ki je lahko didaktičen, zdravniško kirurgičen, tehnično znanstven, turističen in športen; dalje tehnično kinematografsko razstavo, na kateri bodo najmodernejši kinematografski aparati, tako tudi televizijski itd. Na študijskih konferencah bodo razpravljali, kako bi bolj smotrno izrabljali kinematografijo za spoznavanje vseh panog modernega življenja. Ob tej priliki bodo prikazovali tudi nove in stare italijanske dokumentarne ter reklamne filme Na zborovanjih bodo razpravljali tudi o kinematografiji za šolstvo, poljedelstvo, medicino, tehniko in podobno; tako se bodo v Brescii sešli najrazličnejši znanstveniki, ki bodo vedno bolj pripomogli k razširjenju kinematografije v reduciranem formatu, ki se je izkazala za najbolj primerno pri popularizaciji filma. * * * Na filmskem festivalu, ki bo od 19. avgusta do 9. septembra v Edinburgu, bodo sodelovale naslednje države, ZDA, države Južne Amerike, Kanada. Francija, Avstralija, Belgija, Nemčija, Češkoslovaška, Izrael. Švica, Južna Afrika, Nova Zelandija, Madžarska, Irska in OZN; tudi Sovjetska zveza, ki se lani ni udeležila festivala, je sprejela letos vabilo, * * * Filmskega festivala v zapad-nem delu Berlina se je udeležilo 21 držav s 36 umetniškimi filmi in z več kot ICO kratko-metražnimi in dokumentarnimi filmi. Čeprav so bile Francija, Vel. Britanija in Italija prisotne na festivalu, se ga uradno niso udeležile, ker je mednarodna zveza filmskih proizvajalcev priznala samo filmski festival v Benetkah in Cannesu. Na tem festivalu Je odnesel prvo nagrado film «Bog potrebuje ljudi« ter Malapartejev film ((Prepovedani Kristus«, medtem ko je prejel drugo nagrado med dramatičnimi filmi Germijev film «Pot upanja«. Odlikovani pa so bili še naslednji filmi: »Štirje v enem jee-pu», Hofmannove pripovedke«, ((Pravici je zadoščeno« ter «Brez naslova«. V vzhodnem delu Berlina je bil takoj za festivalom v zapad-nem delu poseben festival, na katerem so sodelovale s svojimi filmi, Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Poljska, Kitajska, Madžarska ter Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija. •NOVE jj :— 1 -------- Praznik naše vstaje so tudi ' slovenske založ-«« be počastile z J L*,«»w izdajo več knjig. Med drugimi je v počastitev desete obletnice revolucije Slovenski knjižni 1 — zavod izdal te dni dve leposlovni knjigi: zbornik proze z naslovom «Narod se je uprl« in zbornik poezije «Kri v plamenih«. Izdiaja obeh knjig ni pomemben dogodek samo na našem knjižnem trgu, temveč v celotnem slovenskem kulturnem življenju, saj obravnavata obe knjigi dogajanja, ki so za nas tako pomembna in življenjsko važna: Zbornik proze «Narod se je uprl« predstavlja zajetno knjigo nad petsto strani, v katero je u-rednik France Bevk uvrstil novele. črtice in povesti skoro vseh naših sodobnih pisateljev: Lojza Krajgherja, Prežihovega Voran-ca, Miška Kranjca, Ingoliča, Mire Mihelič - Pucove. Ivana Potrča, Gradišnika, Borisa Pahorja in Alojzija Rebule. Snov, ki jo vsi pisatelji obravnavajo, je zajeta iz dogajanj vojne in ljudske vstaje, deloma pa tudi iz časov pred vojno. Vsi priobčeni sestavki in odlomki pa kažejo, kako tesno je bila večina slovenskih pisateljev povezana z osvobodilnim gibanjem in kako močan vpliv je imelo to na njih u-stvarjalnost. V nasprotju s prvima izdajama partizanske proze (Besede Iz naše borbe, Iz partizanskih let) najdemo v tej knjigi sestavke, v katerih zgodovinska snov ni več površno, reportažno ali propagandno obdelana, temveč umetniško dognano oblikovana. To kaže na veliko prizadevanje vseh piscev doseči u-metniško prepričljivost in v zrelih pripovednih delih upodobiti veliko epopejo iz zgodovine našega ljudstva. Prav enake so osnovne ideje zbornika poezije, #Kri v plamenih«, ki vsebuje pesnvi skoro vseh vidnejših slovenskih pesnikov od moderne naprej. V zbirko so u-vrščeme pesmi, v katerih so slovenski pesniki izrazili svoja občutja v dnevih vojne in osvobodilnega boja, ali pa so v njih napovedovali’ prihajajoči odločilni čas in svetlejšo bodočnost. Kot pa niso v antologijo proze uvrščena dela, ki obravnavajo osvo. bodilni boj, tako tudi v knjigi poezije ne najdemo samo pesmi borbe in revolucije. Urednika Filip Kalan in Cene Vipotnik sta v zbornik uvrstila tudi socialno liriko iz dobe med obema vojna- ma, liriko, ki je kot #? cialnega protesta tesno združljivo povezana z rev° jjf narno pesmijo. Tako «Kri v plamenih« izbor n .olti1 ših pesmi s socialno in T.0ytf cionarno tematiko vseh skih pesnikov zadnjih let. V zborniku je okrog s* jj# set pesmi triindvajsetih Pjjpjjiv med katerimi so poleg ča, Kosovela, Klopčiča z3' jF tudi Gruden, Fran Albrch ^(jf tej Bor, Tone Seliškar dui, lune oeiiDivtfš VtrgO1 predstavniki najmlajših. . ^ sta posamezne njih Pe?mLtelii lila po vsebinskih ciklih, sta dala označbo po naJ .ji Knjigo iiauvoc — \ , ustrezno plemeniti v 0[jsef leg samega ePa> *” spevov z nad 15.000 . {a nrpva f!3p ilfJJ » je prevajalec «*<• uvod ter vsebinsko nitve po spevih. MUU pke * *,r m drSSt° iz Bazovice v Pada je r« yendar popravili, 3'eio i« pa’ zdai konču- otrošk „vasi Pcsl°Pja za fcrou • Pob°ljševalnico. O. in visiL°'krog- bo ol?zidie noberff !?reža. da ne bo sWj“ 5abežs; ven- vod na je da t zgraJ.emh- očit-niov- A od kod? Po-,e suho. °bčiL£e —• ni ie »xa, uPrava v Dolink drn ■ j dovažati vodo ^dtlo prlJr, ,an> a j° ie š’e nbljubh ? • Ze ve^ ža' ve Pa sp ]° vodovod, zga->CS' ne niči Lepa pri-^ TinJU nudila lani, ko ragO h Gr0Čan°. , vfLbrez vode. fh S‘!e Pritožujejo, da lini 2ana a uprava v Do-ie bilT,aarja- Bred dnevi • * župan r V Dragl dolin-)e Vas ^ B°vriha. Obiskal 2®’n bii,,fr,?° paž volitve lso Laščani pa mu mu vS ^ali- Povedali so i.n fcar ’nk,ar^3im ni prav .n« se ip,f ujejo. Lovri-11 in ki. , P° navadi hva-v«dal r.5 . opravičila, po. °bila j.„. ni; je občina fu goJJai «narja v okvi-a' bori e^a plana in najboh ° .napravili. Vodo 2a živina'0 rebuj'ejo zase in f,ežki ces’tiPaK-tudi pot pr°ti rediti v 1 bl morali bolj *Popra'vivan.i Sc> jo sicer ajo 2 >n potrošili za-“i jn rju-tjona lir, a letos bravur treba zopet po- SESLJ6H-VIŽOULJE bnbjj.jJ'1'i so kommformisti Jbr, p.. Pri nas podpise za Jak0 ,^tani so se vprašali, ^dpi- da s0 nabiralke ^ačinke ABdrugt>d in ne ' da & Mogoče so upa-imele te več pirate dI .mislite ve, ki N ni P°dpise? Mogoče *e komi,mSrete v imenu name” p°v«iati, kaj ^ mirom? aVa e S tem svo' tak° "alf0rIt^sti sodeujejo ,Drptnik‘ . ru8®4e z na- ?. iredentistfz°Vnlh 'judi in ‘lsti«no^nalčn° i.n nkciona->eemnakstro]emmi ter Slo. r^Pinami akJnp, 5°vražnimi vajsi vse Lri‘b} nas naj- kai« vs^‘-ki bi nas naj- v?Ssf“™'A“10 &«)» em »a res vesela. stovoljnim delom pomagalo ju-j Drobno pismo sem ter tji goslovanski mladini pri grad- ( srcu, duši dobro de. nji. tretje mladinske proge Do-) Mi posebno zanimivo oj - Banja Luka. ! b:J0 tvoje je gradivo, Inozemske mladinske delov-j ker sem bila prav prezrla, ne brigade, ki so doslej dela-i kar omenjaš, Pepa vrla li mladi °brigSadirji iz Z^adm da tam pr0fco oceana Nemčije, Francije, Italije, Viet. j ninozica je neugnana, nama. Alžira in Kambodže. Po l polna hrupa, krika, vika končanem delu si bodo inozem.) spravila se nad sodnika njem tržaškem velesejmu ski brigadirji ogledali naj lep- > ki je v tekmi nogometni še turistične kraje y Bosni, ( zmago dal ekdpi spretni. Primorju in Sloveniji. 1 c i z, u .jrv c. 111 v Ifltf. goslcvanskem paviljonu razS-T j Ijeno razno blago, posebno mnogo knjig, da pa so bilarP j vsod le v italijanščini PJ® ' Ijena opozorila «Si prega ® ; toccare# (Prosimo, ne dotijW*j se predmetov). Glejte, to J* brihtno Arletto nov mesto v Sloveniji —- D) vabilo — državna blagajna — E) grška črka — pripadnik indoevropskih jezikov nasproti semitskim — F) družinski poglavar — glagol premikanja --ljubkovalno žensko ime — G) vprašalnica — misel pčjem — pesem junaške vsebine — H) sprehajališče brez začetne in končne črke — žensko ime -turški dostojanstveniki — I) vrsta volne — orientalsko moško ime — J) nedoločni zaimek — močno vinjen — K) ogabna Žival — L) nogalnik pri biciklu — M) latinska nikalnica. REŠITEV VODORAVNO: 1) rokav, Pazin; 2) nos, ion; 3) od, pol, bo; 4) korito, operat, 5) en, log, re; 6) Se-miramis; 7) za, at, Ra, in; 8) poli. tiran; 9) In, čut, pa; 10) sobane, egoist; 11) av, nam, te; 12) ten, Lin; 13) lonec, mesec. NAVPIČNO: a) poker, Sisak; b) Don, nov; c) on, Sap, to; č) koline, Oražen; d) as, Mal, ne; e) političen; f) so, or, tu, as; g) logarl. tem; b) al, mar. le; i) zoreti, Ado. nls; j) In, sin, ne; k) bar, pst; 1) potek, gater. žarkom pot, je na zidu izginila bela okrogla lisa in se je namesto nje pojavil podolgovat raznobarven trak. «Kam se je izgubila bela svetloba?# se je vprašal Newton, ne vedoč, kdaj je prvikrat zapazil to nerazumljivo spremembo. Z eno roko je držal prizmo, z drugo pa lovil žarke. Premikal je prste, mahal z roko. Prsti so bili svetlordeči, rumeni, zeleni, modri, vijoličasti, toda bele svetlobe ni mogel nikjer več odkriti. Učenjak je neprenehoma ponavljal poskus in vsakokrat ugotovil Isto: do roba prizme so se žarki svetili z belo svetlobo, iz prizme pa*, so uhajali v vseh mavričnih barvah. Ko je Nevvton odmaknil prizmo, se je po zidu spet začela igrati bela lisa. Kakor hitro pa je s prizmo žarke prestregel, se je na zidu pojavil podolgovat pisan trak. Nevvton je ta -trak Imenoval spektrum. Vrhnji rob spektra je bil zmerom rdeč. Rdeča barva Je neopazno prehajala v oranžno,, o-ranžna v rumeno, rumena v zeleno. zelena v modro. Na dolj-njem robu spektra je bila sinja in vijoličasta barva. Nevvton si Je dolgo beli) glavo, skušajoč razumeti, kako nastane spektrum. Komaj se je sonce pokazalo na nebu, že je zaprl zapahe in začel loviti žarke. Iz svo-jega prostovoljnega zapera je šel šele proti večeru, mežikajoč od svetlobe, v očeh pa so mu še kar dalje igrali krasni barvni spektri. Mislil je noč in dan nenehno samo nanje. In nazadnje mu je postalo vse jasno. Svetloba, ki jo daje sonce, sploh ni bela svetloba, je sklepal Nevvton, ampak se nam kaže bela. V resnici lije iz neba tok najmočnejših raznobarvnih ž_arkov. Ko gredo vsi skupaj, naše oko ne dela med njimi razlike In Jih občuti kot belo svetlobo. Ko pa gre ta zmes žarkov skozi prizmo. Jih razkloni in vidimo vsako barvo zase. Nevvtonova razlaga se nam bo Težavno si je ustvariti predstavo o tem, da bela svetloba v resnici ni bela in da se po nebu nad našimi glavami ne premika svetlo belo sonce, temveč neko čudovito svetilo, ki je hkrati rdeče, rumeno, zeleno in vijoličasto. Pa vendarle je ta nenavadna trditev pravilna. Spomnite se samo, kako se na soncu prelivajo v različnih barvah prozorne kapljice rese ali dežja! Nevvton je v svoj! sobi napravil več deset poskusov, preden se je odločil, da oznani, da je sončna svetloba sestavljena iz raznobarvnih žarkov. Svojo trditev je dokazal tako jasno, da mu je bilo težko ugovarjati. Nevvton ni samo razklonil bele mešane svetlobe na njene sestavne barve, temveč je napravil tu-dj nasproten poskus: razklonjene posamezne barvne žarke je znova zbral z drugo prizmo in tako spet dobil belo svetlobo. Napravil je naslednji poskus: leseni krog, na katerem so bile narisane vse bafve sončnega spektra, je tako hitro vrtil okoli osi, da je krog postal pri vrtenju skoraj popolnoma bel. V resnici pa Je bil krog pisan, brez ene same bele pike. CVETKO GOLAR I Sinica se drobna je v gaju možna in ženina z glaskom veselim vabila: Ce ob dvakrat tisočletni se kulturi kdo napaja, ta ob tekmi nogometni lahko vpije in razsaja. vCi-fuj, kdo popelje z menoj se k poroki v svilenem kožuščku na topol visoki? Nam kaj takega ni dano, nam na mehko ni postlano s slamo tako prastarinsko, s prakulturo laži-rimsko. Prinesla bom dote mu v hišo Obilo: konopelj in jedrc veliko število.» Prižgolel je snubec k nevestici mali: «Ci-/uj, bi li meni ročico podali?» Al’ naj bomo jim zavistni? Ne! Saj smo Slovenci pridni! Svojo staro, prazno slamo drugi naj le mlatijo in nas z «Dekretoms blatijo! Mi pa svoj načrt imamo, tega trdno se držimo, svoj Kulturni dom gradimo! «Cf-ci, pa zakaj ne, saj snubec košat si!» «Le k nama na svatbo, vse sestre in bratci/# O rti naj razgrajajo, vpijejo, razsajajo, če jim ne parira bik v kdridi herojski špamkt, al’ pa zogarski sodnik tam v areni italijanski. V kožuščkih rdečih in v svili in cvetju so rajali ptički v veselem objetju. To pri nas drugače je, druge vrste smo ljudje: Penica družica bila je nevesti, kraljiček bil striček ih godec je zvesti. Kamen h kamnu stavljamc, da bo naš dom zablestel, vse pod svojo streho vzel; s tem svoj rod proslavljamo. Koline so jedli, medico so piti, čez tri dni veselo šele se ločili. mam mmm - - Krasen,- dive n nas polet je, pravcato je ljudsko štetje:’ Vse, kar leze imo gre, vse, kar giblje, trudi se, naj bo žensko al’ pa moško, naj odraslo al’ otroško, naj bo mandelc al’ pa vajbelc, nosi kikljo al’ pa Vajbelc, naj bo staro al’ pa mlado, naj je revno al' bogato, naj je boso al' bahato, vse svoj doprinos da rado. r C- v* c* l * i Ud UdJlIVVCJdl i M »dvatisočletne#, namreč

reji je kakor človek, ki s® . \ odprtem ognju: od spred® vrnita —-r\ d -, : ; _ ** i* Drugi tepejo naj bika al’ naj »božajo# sodnika! Evo, to je moja pika: Pepa, zdaj je naša ura: prava naj živi kultura! med vrstami V zadnjih tednih Je italijansko časopisje vzelo spet enkrat iz arhiva akt z napisom »Italijanstvo Trsta# in primerno pogrelo vse tolikrat prežvekova-ne dokaze o tem italljanstvu. Nič novega pa listi niso povedali. To je čutila tudi neka Arletta dal Pozzo, vzela Je v roko bridko pero in napisala za Zadovoljstvo sije z obraza dekletcema, ki se lahko po mili | Ugotovfla^je, da 'jt^Uo m^zacP volji igrata in kopljeta vroča, od zadaj je mrzla« Hayworth se še vedno ni ri-jji čila za razporoko In ne zan‘ o več niti najstarejše device- . čem naj listi pišejo? KJ* ||lf najdejo kaj novega, Kar b* di ne samo zanimalo, alW"- naravnost presenetilo, At cioniralo? V#! Lepo si je pomagala 1* * «t drege «Unita» od 9. t. m-nesla je senzacionalno pod debelim naslovom: tudi žene lahko postanejo - ni etri« \r i „ nlstri#. V dolgem članku nuje sicer samo enega t»» i a - w doiuv CltU" . # ženskega ministra, ki P<*7 \t Turkmanlji. Toda dovolJ^V pravičena. Skoda, da članom. pove, kje leži ta TurKm^,* Vsekakor bliže nego 1 - 1 i.io ja, kjer že šest let P°s! izvrstnim uspehom razni ij ministri. — Da bi le bolj vroče! Mogoče bo P »Unlta# to odkrila. .1 MARK T WAIN xy PuhtolovScim Na šahovskem prvenstvu Hrvat-ske je zmagal Fuderer s 15 točkami pred Rabarjem 14, Udovči-čem 13 in pol, Nlkolacem 12, Bertokom in Kindljem po 11 itd. V finale državnega prvenstva so se uveljavili direktno Fuderer, Ra-bar in Udovčlč, medtem ko bodo Nikolac in Bertok ter Kindij Igrali na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo. Prinašamo 2 partiji s prvenstva Hrvatske: Damski gambit Beli: Udovčlč Crni: Filipčič 1. d4, Sf6; 2. e4, e6; 3. Sc3, d5; 4. Lg5; Le/7; 5. e3, Sbd7; 6. Sf3, 0-0; 7. 1,03, h6; 8. Lh4, D:c4; 9. L:c4, c5; 10. 0-0, a6; 11. a4, c:d; 12. e:d, Sb6; 13. Lb3 Sbd5; 14. Se5, Da5; 15. Taci, Td8; 16. Sc4, S:c3; 17. b:c3, Dc7; 18. Lg3, Dc6; 19. Se5 De8; 20. a5, Ld6; 21. f4, De7; 22. Lh4, Df8; 23. Dd3 Le7; 24. f5, Sd5; 25. L:d5, e:d5; 26. f6, L:f6; 27. L:f6, g:f6; 28. T:f6; Le6; 29. Tcfl, Da7: 30. Tl:f3, Dh7; 31. Tg3 + . Khb: 32. Dd2, črni se vda. Damski gambit Bell: Fuderer Crni: Klofutar 1. d4, d5; 2. SI3, e6; 3. c4, Sf6; 4. Sc3, c6; 5. Lg5, Le7; 6. e3, 0-0; 7. Tel, Te8; 8. Ld3, Sbd7; 9. 0-0, Sf8; 10. Se5, d:c4; 11, L:c4, Sd5; 12. L:e7, D:e7; 13. Se4, Ld7; 14. Dh5, Tac8; 15. Ld3, Ted8; 16. Sd6, D:d6; 17 L:h7-)-, črni se vda, ker bi na S:h7 sledil DI7+ z matom na g6, Ilustriral Bogdan Grom XIV. Okoli polnoči sc je Joe zbudil in poklical ostala dva tovariša. Zrak je grozeče priti, skal in nenadoma je oster blisk spremenil noč v dan in razsvetlil troje prepadenih obrazov. Tedaj se je ulila še ploha, drevesa š0 se lomila, grom je bobnel in dečki so opot-ekaje se stekli v varstvo starega Krasta. Toda končno se je vihar polegel in dečki so se vrnili v taborišče, hvaležni usodi, da niso bili pod veliko sikamoro, k0 jo je po-orla strela. Zakurili so ogenj, posušili svojo gnjat in priredili pojedino; potem pa so posedli okoli ognja, slavili svojo polnočno prigodo do jutra. kaj. ti vse naokoli ni bilo toliko suhih tal, da bi mogli leči. ^ J m Ko je jelo sonce, jih je u> utrujenost in z njo ,j motožje. Toda Toih ^ je prizadeval, da ,|j oba pirata razve^j in j'e predlagal, ,|j se za spremembo J, Indijance in nehal1 m ti pirati; in ni tr.a'v>i dolgo. k0 so bilj , trije slečeni in Vgi cV> glave progast1 t, črnega blata kak?» -jjj bre. Nat0 so upri*® f, divjo bitko, pri vC jj ji pa sta s'e doe Tom vadila v ste s prav dobrim u v Hom. Tisto soboto popol. dne so Harperjevi in družina tete Polly med obilnimi solzami oblekli žalna oblačila. Nenavadna tišina je zavladala po mestecu. Tudi Becky je otožna postajala naokoli jn ko je spomnila, da ne bo nikoli več videla Toma, so se ji vdrle po licih solze. Dečki in deklice pa so se pogovarjali o tem, kaj sta Tom in Joe, ko so ju videli zadnjič, delala in govorila. Ko je bila nedeljska šola končana, je cer. kvent zvon svečano zazvonil in ni vabil kakor navadno. V cerkvi so se zbfale žene in končno je vstopila teta Polly, ki sta ji sledila Sid in Mary, nato Harperjeva družina, vsi v globoki črnini. Vsa cerkev se je dvignila, stari duhovnik pa je razprostrl roke in molil. Nato se je pretresljivo spominjal umrlih deč. kov. da so vsi navzoči jokali. Trenutek kasneje so zaškripala cerkvena vrata; duhovnik je dvignil svoj'e solzne oči iznad robca in je okamenel. Vsa cerkev je kakor na povelje planila s sedežev in strmela, medtem ko so trije umrli dečki korakali po sredi cerkve: Tom naprej, za njim Jce in Huck v razpadajočih capah. Teta Polly, Mary in vsi Harperjevi ' so svoje drage skoro zadušili s poljubi, le za ubogega Hucka se nihče zmenil. /t ni a V nedeljo zjutraj sta bili teta Polly in Ma-ry pri zajtrku zelo ljubeznivi s Tomom m teta mu je vendarle očitala, da je dopustil, da so skoro ves teden zaradi njega hudo trpeli, »Zal mi j»», je de. jal Tom, «da vas nisem obvestil, da nisem mrtev, ampak je tudi že to nekaj, da se mi je o tebi sanjalo.* In Tom je ponavljal ves dogodek, ki ga je doživel, ko se je pred nekaj dnevi priplazi} domov, samo da se je teta zopet čudila. ‘ 9 l borbo za uresničenje demokratičnih pravic tržaškega ljudstva Msli/ariajmo noaoje za resnično samostojno in neodvisno Tržašho ozemlje (Nadaljevanje 1. strani) Ijeva]' ®ranko Babič je nada- «En° od osnovnih vprašanj, j J dar-'es postavlja pred tr-ie vprašanje Tn ! Tržaškega ozemlja, raj »a 3e danes še zme- godba °" k6r se mirovna P°’ tto«116. i2v3ia zaradi vseh UL >-7 f špekulacij zunanjih 3e Tržaško ozemlje še komK184 ,mešetarenj in ®ednam^bmaci] velesil na narodnem terenu. Takšen k^tva Fu°d°Žai ST° Pa inajen,epl?pVe^ da da™e ^mogoče situacije, rimo samr, 1 4 lahko govo‘ tori« ° nekem teri- kot ga iJe v5e prej kot STO Ha nLJ«. predvidevaIa mirov-še ,ba’ 0 teritoriju, ki je ra?u- Jen na dva povsem vaaiC^,-deia’ na tako toieno-ti o A ir' B’ tako da ni‘ m m enotnem teritoriju seeaulem° govoriti- Kljub tem s STO deistvom v zvezi žiti pn,,Pa ]e moramo zabele-'ega HoiVazno Pozitivno stran Italijo, mirovne pogodbe z Mitocna pogodba V^pjaje, da Trst ne *Pada k Italiji ki^av. m‘r°vna pogodba, Prom^' °, STO' rezultat kom-iršaškn ’ pri katerem sr«*. Prebivalstvo ni nepo-Promls •**«*>. Je ta korn-dovinski ral upoštevati zgo. Trsta, ni“fanek in razvoj tičal n i ®,0v *eogratski, poli-*°Vo ekr.« larodni Poiožai, nje. tU(U tedajii»mSk° funkcij°. Pa tkih množic t?vP0l0ženje šrža-ključa v da ga ni prir ^kel Kj T° je važno, in dokja ?ovrnsko priznanje °saovi . ’ . a ta teritorij na OSaovj ^ n« vseh " teritorij na ® navedenih faktor- T0 s- ^ k Italiji, ke današntTn0Vne karakteristi-S ST°. kat^ b010^® v zvezi m>eti DrM e moramo vedno •“o o STo^>. kadar govor i-P°Utienn o .?* določamo našo y tej Pestri in tuacijj_ otani politični sl-sMi se , jakega rešitev tr- tJavidela m1?ia' kot §a ie bismo v^ vna Pogodba, V ie,Sitev Sprejeli smo J . *»Ot ___ k ^Cda^ utrlnr?1 Prispevamo miru ip — ua . izvršeno dejstvo ^krstil 4 tem Mejil"' Rr«7“‘cr v tem delu jeni "Pošti,1 s-m-0 na r-ove po. r. ! p°ložai ?oč novi ustvar- r,v bo Vrv(.’ k°t vsakdo, ki kv>ru ir,?:! Politiko, in se v ir*"» k w_. ' JJU -•lrovne Pogodbe borili Ritega ljudstva. In trža- dekHiribne pravice » daties * ega ? ,5tališe„ Jim° Principialno ža« odaeaa ystvaritve resnično tjfkega ozp^v neofJvisnega Tr- 5? «5ia Sir isjfi: ilOv tf 110 iZin t° Pa ?Hem 3aino ttve obeh njegovih Jasno in nedvom-to stališče, se en-jkues^vi yprašamp. kakšni *"• s konkretno *°)i. X za to po- ij.4 je ljudstvu iššCfitlO Q({ Upral;e ^rio WAU bllž*. kako ]e s "Stin,..:. im Govorili smo že o Karakteristikah da- 5oief ®ativnearvakteiistikah, ki Položaja v zvezi s so ne- J?šodbe ’ uunosu do mirovne li« star-ie a n°. Pa Je današ-i, tu itriaiA Soni A? Oblast v J,a^ni mr, danes osnovni fi-1>sta * v sklo-u ala jn ”a tinančnega ka-ti. Si »a a ,r'ap'eakcionarnejši c 0th, m C6lu s šk paSperiipv Pr®ko 1 'ji tnn vladne uLp°?cikpol,i2irali vse ključ-i, "Vriih v gospodarskih, , ‘ s°ciaif,, Prosvetno-kulturnih tstask° liurlA1Stanovall> tako da »1 .Pod.'n^; fVo v delo na vseh tikim 1,’;ma''3noharužbene deiav‘ d„Lnje»ie ^noi)enega vpogleda, ru- i • ^ernoki’atične pri- >0vn°°Svobo^fŠistične 111 r/a' Površje ab d'ine vojne in na tia!'le siu “pet pr'šle stare VeAStižne in6^ ••onarne impe' "o ni v aslstlčr-e Italije. Sov- kPvjet,, Ja nu svetu, ra-.uveze in držav to, kako prenesti vso oblast anglo-ameriške vojne uprave na Rim. Irj samo z razvijanjem nacionalističnih in šovinističnih orgij morejo vzdrževati to svojo politiko in maskirati njen globoko protiljudski značaj. l/ojookujskaška vloga kominformizma Drugo stran v bistvu iste po litike predstavlja kominformi-stično vodstvo, ki je navadna ekspozitura kom i n f orm ist ične- ga vodstva KPI v Trstu. To komiimlormistično vodstvo ima edino nalogo, mobilizirati vse sile za borbo proti socialistični Jugoslaviji. Zato je izgubilo vsak stik s tržaško stvarnostjo, je danes samo še v bistvu vojni hujskač in razbijač socialističnega delavskega gibanja. Ker to kominformistič-no vodstvo prevzema čisto fašistične metode dela, vzdržuje pa še vedno psevdokomunistič-no frazeologijo, daje stalno brano reakcionarnim silam, da pod krinko borbe proti komunizmu razbijajo in slabijo vse resnično socialistične, demokratične in svobodoljubne, miroljubne sile v Trstu. Ker mu je osnova vsega akcija proti socialistični Jugoslaviji. pada nuino v isto vrsto z vsemi iredentističnimi in fašističnimi vojnohujskaškimi e-lementi in razbiia vsako možnost delovanja v kakršni koli pozitivni napredni borbi. V vsej tej svoji akciji je komin-formistično vodstvo vsakomur očitno predstavnik moskovske politike pete kolone v Trstu in je zaradi svoje še vedno precej močne organizacije prav gotovo danes za Trst najnevarnejša vojnohuskaška, v bistvu pro. tiljudska grupacija. S celotno svojo politiko je danes nosilec razvijanja nacionalne mržnje na tem ozemlju in s tem o-snovni poboipiik tistih, ki na razvijanju nacionalne nestrpnosti gradijo neomejeno oblast finančnih mogotcev in visokega klera v Trstu. To vodstvo je tudi najdoslednejši pobornik priključitve STO k Italiji, le da se še do danes ni upalo tega na tržaških tleh odkrito in nedvomno izjaviti. Zato pa zahtevajo razni predstavniki njegove centrale v Rimu, razni Pajetta, Longo. Nenni itd. jasno in glasno priključitev STO k Italiji ter istočasno hujskajo na vojno proti socialistični Jugoslaviji. V Trstu pa nam preko raznih svojih agentur kom-informistično vodstvo govori, kakšna naj bodo pota in cilji njegove takozvane «boljše rešitve« Tržaškega vprašanja. Nennijeva kominformistična a-gentura v Trstu nam je te dni v lepaku, nalepljenem na tržaških zidovih, jasno povedala, da je «prihod guvernerja, umik okupacijskih čet in združitev obeh con« predpogoj za ((pravično revizijo mirovne pogodbe« in priključitev STO k Italiji. Preko ((Socialistične stranke Julijske krajine« (Saragato-va skupina v Trstu) pa za vsak primer, če ne bi prva pot u-spela, predlaga plebiscit za Ita. lijo. Nič nas ne sme motiti dejstvo, da vidalijevsko vodstvo v zadnjem času napada to stranko kot podpornico tako imenovanega «titizma».- Smešna in lažna je ta trditev. Sicer pa poznamo dobro podobne manevre, s katerimi se hoče na zu- naj prikriti neko notranjo povezavo v skupni akciji za dogovorjeni cilj. S pomočjo najbolj prostituirane skupine «Trieste libera« pa Vidali tolče na avtonomistično žilico Tržačanov, razume se, v okviru Italije. Povsod ima kominfor-mistično vodstvo svoje prste vmes pri ustvarjanju enotne šovinistične in reakcionarne platforme za priključitev STO k Italiji. Kominformistično vodstvo spada zato danes brez dvoma med glavne sovražnike neodvisnosti, samostojnosti in svobode Trsta. Nobene bistvene razlike med neofa-šizmom in komin-formizmom Novofašistični pokret v Trstu se v bistvu ne razlikuje od 10V. BORIS MRAK M KONFERENCI UP S10 Vprašanje združitve obeh con Tovariši, zdi se mi potrebno,! nerja!« pomeni željo po odstra-oa vas opozorim na neko vaz- nitvi jugoslovanske uprave iz no vprašanje, ki ga je v svo- cone B in obenem lik\ndacijo iem poročilu obravnaval tova. vseh demokratičnih pridobitev riš sekretar, to j'e na problem (na ozemlju te cone. IvA J«e»a kT , cv->- m orza\ an\.t4Sam^ka- k"?'- liud drj malo davnih vedelo o delo- h . ČlOgl - -°.l.ako malo odločati organov in kjer be' i • Zr-eišiK Z- todi, j, slvareh za delov-v^či nm-A, Je v Trstu, in to čprav anglo-ameriške •Ikou!* Trsti. P°Aitike prik»u- Italiji v na-določbami mi- VU 2 vse, ■ I-‘alijl v “a_ , VSa P°Sodbe, m vi — ki Snadne koalicije v Tr-51 v v® vlad ^k4no^kain ni za vpra- «a>vPe01aBeGasP7rija >j> strauka kl‘ke Tr- Sdk-, «favaa aeije, svobode in rrstu, ampak za .rPogodbe, . askega ozem- li.8raVame “Lrovne 'zkor L rržaške,,_ ____________ vojni®, politike anglo-4\fact0 “lPprave ga to da Praktično, kon priklju- n -Okretni’31; Zu*,nie niso 8 Kovor,, ’ Problemi Tr o e o sodstvu v Tr- socialnih stu_ lcnih -Trma '''b li, jr.av'cah t' -°- den’okra- sti *, di. amnel kih delov- i, ‘'rls",1“’ Ss ,i'? &k» sc rolitičiUh3e *°rei ?8n°va nji- ,ttdjtVa Pravic vprašanje ..................- ....... . ’ PJpak jim rzaskega i tero se zavzema e !e zal samo geslo; «H združitve obeh con, priključitve cone B k coni A. V svojem poročilu opisuje tov. Babič raz. lični razvojni poti obeh con po sklenitvi mirovne pogodbe. Medtem ko so bili v coni A pridobitve osvobodilne vojne postopoma likvidirane in so na vodstvo v javnem življenju in upravi spet prišle tiste sile, ki so mesto obvladovale po pri. ključitvi k Italiji, zlasti pa po nastopu fašizma; te sile so se med vojno pokazale tudi pod drugimi imeni. Mnogi med njimi še danes proglašajo, da žalujejo za fašizmom. Ne le javno, upravno, politično življenje je v rokah reakcionarnih sil, temveč^ tubi vse gospodarstvo, vsi ključni polo. žaji v trgovini, industriji, financah, bankah. Poleg tega ima. jo te tržaške reakcionarne sile podporo italijanske vladne koalicije, ki je neštetokrat pokazala svoje reakcionarno bistvo prav ob vprašanju Trsta, pa celo ob jadranskem ali »vzhod, nem« vprašanju, kot to oni imenujejo, ko govorijo o ((italijanskem civilizacijskem poslanstvu« na Jadranu in na Bal. kanu. V takem položaju imajo napredne, dosledno demokratične sile velike težave .naletavajo v svoji borbi na težke ovire. Povsem drugačen je bil razvoj v coni B. Pridobitve osvobodilne vojne so se utrdile m razvile. Kmetje, od- katerih v coni B mnogi niso imeli lastne zemlje, temveč So bili koloni in hlapci velikih posestnikov, so dobili zemljo. Veliki kapital je bil razlaščen. V zadnjem času — rekli bi. kot pridobitev bor. be proti Kominformu — so bili ustanovljeni delavski sveti, ki so osnovni člen v razvoju socializma v coni B, v razvoju socialistične d-emokracije. Zadnji dogodki v coni B — čeprav ima ta pretežno poljedelski značaj — kažejo veliki pomen pridobitev delavskega razreda cone B, zlasti pa še tržaškim d-elavcem. V takem položaju je naravno, da vprašan ja združitve obeh con ne moremo obravnavati izven tega točnega okvira, brez jas. nega poglec-a, ki naj predvsem upošteva interese razvoja demokracije v naši coni. Stališče re-ikcije v vseh njenih odtenkih je znano; fašisti, MSI in podobni, Lega Nazionale hočejo prav tako združitev obeh con. Jasno pa j-e, da so pogoji, v katerih hočejo te sile združitev con, po. vsem različni od tistih, ped katerimi bi mi bili pripravljeni nanjo pristati. Te sile hočejo združitev z razširitvijo anglo. ameriške okupacijske uprave na cono B (propaganda za to traja že več let!). Vsakdo si lahko predstavlja, kakšna zdru. žitev bi to bila! Demokristjani so približno na istem stališču. Na splošno bi vsi iredentisti, v tej ali oni obliki, hoteli do seči združitev obeh con. Stališče kominformistov, ki se morda formalno in površno zdi drugačno, j-e v bistvu prav enako. Kominformisti se samo zaradi svoje splošne Unije ne upajo jasrjo izreči, da bi tudi oni hoteli razširjenje anglo-aineriške okupacije na cono B Govorijo o potrebi, da Varnostni svet imenuje posebno komisijo. ki naj odvzame oblast ju. goslovanski vojni upravi in jo nadomesti z upravo OZN. Spričo pogojev, ki vladajo v coni B, je jasno, da se ta drugačna oblika združitve v bistvu prav nič ne razlikuje od one, za ka reakcija. 2e »Hočemo guver- Kako se to vprašanje postav, lja pred našo Partijo? Kadar govorimo o združitvi s cono B, mislimo na pogoje, ki bi se morali uresničiti, da bi bila ta združitev prav uresničenje teženj delovnih množic našega ozemlja po res svobodnem in neodvisnem ozemlju, na katerem bi reakcionarne sile doživele poraz. Kadar govorimo o teh pogo. jih, mislimo predvsem na dva momenta: nočemo združitve, ki bi bila priključitev cone B k coni A, kot predigra k priključitvi vsega ozemlja k Italiji. To pc-meni: kadar postavljamo vprašanje združitve obeh con, poudarjamo stamo nevarnost, da bi bila ta združitev predigra k likvidaciji STO; tak0 reakcionarna kot kominformistična propaganda nam dajeta nešteto dokazov, da ta nevarnost dejansko obstoji. Je pa še drugi moment, na katerega, predvsem mi komunisti, ne smemo pozabiti: to je, da so bile v coni B ustvarjene od. ločilne pridobitve za delavce in za delavski razred sploh,v ceni B je oblast last delovnega ljudstva, tam se razvija socialistična d-emokracija. Kadar govorimo o združitvi obeh con, mora. mo misliti predvsem na obrambo teh pridobitev, na to, kako bi preprečili, da te pridobitve ne bi bile likvidirane. Konkretna, praktična borba za obrambo pridobitev delavsk-ega razreda in delovnega ljudstva v coni B je praktično, stalno, neprekinjeno vprašanje sedanjosti in bližnje bedočnosti. Zaradi tega ne smemo pozabiti, da mora biti obramba pridobitev v coni B osnovna točka progra ma in borbe naše Partije. Ce imamo pred očmi ta dva momenta, to je, ne združitve, ki bi uresničila iredent st-čne težnje italijanske imperialistične reakcije, m obrambo pridobitev, to nikakor ni v nasprotju z našo borbo za uresmčenje STO; nasprotno, dejansko u-rerničenje STO je mogoče samo, če bodo likvidirane reakcionarne sile, ki imajo v coni A oblast ip vSe drugo v svojih rokah. Borba proti tem ključnim pozicijam reakcije v Trstu je neobhodno potreben pogoj za uresničenje STO. pridobitve cone B nam morajo biti rezerva za borbo tržaškega delavskega razreda za zrušenje pozicij italijanske iredentistične in imperialistične reakcije v Trstu. STO ni mogoče uresničiti, dokljer so ključni položaji v rokah reakcije. Zaradi tega bomo tudi v naši agitaciji uporabljali predvsem dva vzvoda za rušenje pozicij tržaške reakcije: prvi, juridični vzvod, je mirovna pogodba, in lahko postane zelo močan, če uživa podporo množic. Cela vrsta pozitivnih, naprednih demokratičnih določil mirovne pogodbe, kot n- pr-narodna enakopravnost med Slovenci in Italijani, je močno orožje v rušenju položajev reakcije v Trstu. Temu pa moramo dodati vrsto zahtev socialnega značaja in na politčnem polju, ki so bile uresničenje v coni B; zahtevati moramo njihovo uresničenje tudi v coni A. To je drugi vzvod, za katerega nam cona B nudi važno oporo. Za mobilizacijo delavskega razreda po je treba odstraniti kominformistično oviro, ki jemlje delavskemu razredu najostrejše orožje, ki ga ima v perspektivi razvoja borbe v Trstu. Kominformisti Se bodo neizbežno razkrinkali ne le ob narodnostnem in sindikalnem vprašanju, temveč še bolj ob vprašanju rezerve, ki jo # nas predstavljajo pridobitve v coni B. S to jasno perspektivo, s to gotovostjo, s to linijo Partije, ki odgovarja načelom socialistične partije, je zmaga demokratičnih sil v Trstu zagotovljena. Tako reakcionarji kot kominformisti, ki sq se prelevili v pomočnike reakcije, ^bodo ostali izolirani od množic. Na bližnjih volitvah bomo morali znati razvijati te ideje in ta načela naše borbe. Ne glede na napore, zlasti v odločilnih trenutkih, ko se množice ozirajo na politične stranke. da bi mogle ločiti položaje enih od drugih, bomo morali znati izkoristiti ugodni trenutek, da množicam približamo linijo naše Partije, ki ni samo trenutna linija zaradi volitev, temveč linija s perspektivo, ki b0 veljala za dolgo obdobje borbe tržaškega delavskega razreda. Ce bodo tovariši aktivni in prtpr čani v pravilnost partijske linije, brdo že te volitve zrušile znatne pozicije reakcije in kominformi-stov. Zaradi tega, tovariši, moramo pozvati vse tovariše in simpatizerje, naj se 0dtečno lo. tijo te borbe — in sadovi ne bodo izostali. kominformrstov. Osnova mu je razvijanje šovinistične akcije proti slovenskemu ljudstvu in proti Jugoslaviji ter demago-ška propaganda proti anglo-ameriški vojni upravi. Zato ni slučaj, da se tako trdovratno vzdržujejo vesti o tajnem sporazumu med voditeljem kom-infonnistov Vidalijem in nekaterimi odgovornimi predstavniki novofašističnega gibanja MSI v Trstu. Niti eni niti drugi nimajo konstruktivnega programa, ampak grade predvsem na nasilju, ki naj na osnovi nove vojne, pri enih s pomočjo ruske armade pri drugih s pomočjo oživljenih fašističnih, nacionalističnih oboroženih sil spremenijo obstoječe stanje v Evropi in s tem ustvarijo pogoje _ za njihovo «novo socialistično preureditev Evrope« za njihov hitlerjevski »novi red« v novi izdaji. Osnovna točka njihovega programa je zato vojnohuj-skaška — nasilna sprememba obstoječega stanja z nasilnimi ukrepi proti novi Jugoslaviji. Kominformistično vodstvo prikriva to svojo vojnohujskaško politiko z lažno mirovno kampanjo, novofašisti pa odkrito propagirajo vojno, eni niti drugi zato nimajo konkretnega tržaškega akcijskega programa, ampak se zadovoljujejo s propagandnimi ukrepi, ki naj u-stvarijo pogoje za nasilno spremembo današnjih meja, za izgon jugoslovanske vojske iz cone B in uničevanje ljudske oblasti ter premaknitev italijanske meje onkraj Trsta, Reke, Zadra in po možnosti še dlje Politične slabosti indipendentistov Ko smo si v luči situacije coni A ogledali vse te reakcionarne šovinistične grupacije in njihovo politiko, mislim, da se je potrebno dotakniti, vsaj v osnovnih potezah, ostalih gru pacij, ki predstavljajo protiutež zgoraj navedenim skupinam. To so indinendentistične skupine, ki v današnji situaciji prav gotovo predstavljajov v osnovi pozitivne sile v tržaškem političnem življenju. Te skupine izražajo težnjo velikega števila Tržačanov za samostojen in neodvisen Trst, kar jim daje izraziti tržaški značaj. Njihova politična slabost pa je v tem, da so se preveč oprijeli le nekega, zgolj formalnega izvajanja mirovne pogodbe, medtem ko pozabljajo na de- mokratične pravice Tržačanov in jim je borba za vsakodnevne zahteve in pravice tržaškega delovnega ljudstva drugorazredne važnosti, ali pa celo gredo večkrat mimo teh vprašanj. Pozabljajo, da je mogo-goča uspešna borba proti revizionistom in šovinistom vseh vrst le z dosledno in vsakodnevno borbo za demokratične pravice tržaških ljudskih množic na političnem in ekonomskem področju. Zadnje čase se kominformistično vodstvo iri ostali italijanski šovinisti zelo močno zaganjajo v indipendentiste, prikazujoč jih kot «titine» in jugoslovansko peto kolono v Trstu, Brez dvoma vsa ta kampanja, zgrajena na lažeh, izraža strah italijanskih šovinistov in iredentistov pred vedno večjo afirmacijo indipen-dentističnih teženj med tržaškim prebivalstvom, ki noče več prenašati italijanske mus-solinijevske ((dvatisočletne kulture« in gospodarskega hiranja svojega mesta pod Italijo. Zato hočejo s takšno lažno kampanjo Dreprečiti nujno o-krepitev teh sil tudi na bodočih volitvah. Kominformisti so se celo proglasili za edine prave in resnične indipendentiste ter skrili začasno za hrbet svo. jo takozvano «boljšo rešitev« tržaškega vprašanja. Slovenske malomeščanske in buržoazne grupacije Med Slovenci imamo še malomeščansko skupino Tončiča ter bolj na desni buržoazno grupacijo Agneletto-Sorli, ki se deli po stari slovenski stran. karski tradiciji na skupino liberalcev in klerikalcev. Na skrajni desnici pa ta grupacija vključuje še vedno stare zagrizene reakcionarne ir.' klero-fašistične elemente, ki izhajajo v glavnem iz emigrantskih belogardističnih krogov in ki so polni sovraštva do nove socialistične Jugoslavije in do vsega. kar je resnično napredno in demokratično. V celoti stoji vsa ta grupacija (Tončič, Agne-letto - Šorli) danes na stališču izvajanja mirovne pogodbe in je v tem oziru pozitivna, le da njeni desni elementi, povezani z reakcionarno belogardistično jugoslovansko e-migracijo na zapadu, izkoriščajo mirovno pogodbo za protijugoslovansko politiko, računajoč Ciicer brez krčmarja) na spremembo politične strukture nove Jugoslavije. Zato ti reakcionarni krogi orientirajo svojo politiko na intervencijo zunanjih sil proti Jugoslaviji in se zaradi teh ciljev vežejo s strankarskimi zavezniki na zapadu, z raznimi klerikalnimi protikomunističnimi, reakcionarnimi grupacijami in celo s kominformističnimi agenti. Ti reakcionarni krogi ne iščejo na domačih tleh naprednih sil, ker jim napredni tabor ni potreben in obsojajo takoimenovano »fratelančno« politiko Osvobodilne fronte. S takšno politiko ti krogi olajšujejo borbo italijanskih nacionalistov proti vsakemu napredku v Trstu, ker dajejo možnost, da se vzdržuje mentaliteta, kot da je osnovno politično vprašanje v Trstu borba med Slovenci in Italijani. Ti reakcionarni elementi imajo še vedno precej vpliva na celotno grupacijo, posebno na skupini Agr.-eletto - Šorli. Vendar pa ta vpliv doživlja postopo- TOV. KENDA M KONFERENCI EP STO MED IN 11111IS Tovariši, če je poprej tov. Laurenti opozoril na veliko nevarnost, ki jo za tržaške delovne množice pomeni kominfor-mizen. ki razvija neprekinjeno šovinistično kampanjo protislo. vanskega in protijugoslovanskega sovraštva, ne smemo pozabiti, da se kominformisti v neki meri pridružujejo, večjemu, starejšemu drevesu, ki ga predstavlja italijanski šovinizem, vsa politika, ki jo italijanska reakcionarna buržoazija, italijanski kapitalizem vodi, lahko rečemo, že od začetka tega stoletja. Italijanski imperializem, šovinizem in iredentizem pomenijo na tem ozemlju nevarnost, proti kateri smo se uspešno borili v preteklosti, tako da je ta imperializem izgubil ta °~ zemlja in moral praktično priznati svoj poraz, poraz duha, ki ga že desetletja navdihuje k osvajanju novih ozemelj, k ekspanziji proti vzhodu. Toda čeprav je bil italijanski imperializem poražen, skuša dvigati 10 V. Ed GEN 10 LAUREMl M KONFERENCI KP S10 Preprečiti moramo zločinske kominformistične nakane Tovariši in tovarišice, mislim, da moivmo v sedanji volilni kampanji tu v Trstu imeti za glavnega sovražnika kominfor-miste, in sicer zaradi tega, ker kominformisti, čeprav so skupno z iredentističnimi in novo-fašističnimr strankami na stališču, da je treba priključiti Trst Italiji, demagoško skrivajo te svoje namene, t. j. varajo tržaške delovne množice■ Zato so dvakrat nevarni, kajti če je sovražnik, ki jasno kaže svoje namene, nevaren, ima vsaj pogum povedati, kaj hoče. Vsega tega pa ne moremo priznati ko-minformistom, ki varajo, ki se zvijačno izražajo, ki konec koncev hočejo zabosti nož v hrbet tržaškim delavcem. Toda oglejmo si še drugo dejstvo. Ze ob objavi resolucije Informbiroja smo razkrinkali kominformiste kot izliv italijanskega nacionalizma, ki je prišel na puvršije izkoriščajoč omenjeno resolucijo, kot izliv, ki je podtalno tlet in ni mogel priti do izraza zaradi enotnosti, volje in odločnosti tržaških delovrtih množic, ki pa je užival podporo zunanjih sil. Kominformisti so se razkrinkali. Vsak dan bolj so se kazali to. kar V resnici so. In sedaj lahko rečemo, da so s svojo nezmernostjo, s svojim narodnostnim sovraštvom pre. kosili same novofašiste in so odločno stopili na tragično pot Hitlerja in Mussolinija. Naj s.e te besedo ne zdijo prehude, kajti kominformisti so dejansko taki. Kašni so pravi nameni ko-minformistov glede končne usode Tržaškega ozemlja, mislim, da nam je vsem znano, ker smo videli njihovo politiko in sledili razkrinkavanju, ki ga je naš tisk vodil. Njihov poizkus, pridružiti se iredentističnim strankam, razne formule in for- mulce, razne napovedi kakor n. pr. eboljša rešitev», »plebiscit«: vse t.e stvari so nam znane, kakor nam je znano stališče njihove centrale v Italiji, t. j. Italijanske kominformistične stranke, ki ga je jasno izrazila v parlamentu samem in v svojem uradnem tisku. Pravijo, da bo samo po tej poti mogoče uresničiti načela italijanskih gospodujočih razredov in tudi v parlamentu pravijo; Ce hočete imeti Tržaško ozemlje, se morate držati naše linije. Vedno bolj polzijo po po ti svojega barantanja. Videli smo, da je bilo v Italiji v nekem poročilu centralnega komiteja italijanske kominformistične stranke rečeno, da je za italijansko ljudstvo temeljno vprašanje biti v vojni z Jugoslavijo, priča smo bili pozivanju na protislovansiko sovražim, priča smo bili poizkusom, da v vsem italijanskem ljudstvu vžgejo oni iredentizem, ki ga je fašizem toliko let vcepljal v kri, in prikazovanju vprašanja s Kominformom ne kot ideološko vprašanje pač pa kot plemensko vprašanje. V zadnjem času se obnavlja primer hitlerjevskega protižidov. sicega sovraštva: titovci, t, j. sile, ki se v svetu prebujajo, so novi Židje, ki jih je treba uničiti. Ti pojavi nestrpnosti se kažejo v Italiji in v še večji meri tu pri nas. Imamo primer prof Ferlana, ki na občinski seji kliče fašistom in iredentistom: Vi, ki se nazivate Italijane, ste prodali zemljišče, zato da bi Slovenci sezidali kulturni dom. Se bolj divje in brutalno se v. ponedeljkovem «11 Lavoratoren izraža dr. Weiss, ko govori o «p-števali, da so Slovenci, protiita-lijdni. To dokazuje, kako po- menijo kominformisti največjo nevarnost za vse človeštvo. Kominformisti so se polastili zastave plemenske mržnje, zadeli so si Za nalogo uničiti vse, kar ni kominformistično, neusmiljeno hočejo uničiti titizem: Titi-sti so Slovenci, so protiitalijani, treba jih je tolči. Nobenega opravičila ni proti temu«. Na vse te pojave moramo delavstvo opozoriti in pokazati, kakšni so v resnici novofašisti, da so slabši kakor prejšnji, kajti delavci, ki imajo le nekaj poštenja v sebi, čeprav se z nami ne strinjajo, ne morejo pasti tako nizko in se s takim stališčem ne morejo strinjati. Pošteni Slovenci in pošteni Italijani se ne morejo strinjati s kominformistično nestrpnostjo, z narodnostno mržnjo, ki je lastna Ginntovim tolpam, ne morejo se strinjati z izrazi, ki smo jih slišali: «Prav so napravili, da so zažgali Balkan, ker je bil nacionalistično gnezdos. Kominformiste je treba vedno bolj razkrinkavati in jih pokazati v njihovi pravi luči: kot sovražnike človeštva, napredka, sovražnike, proti katerim se je treba boriti, preprečiti jim. da bi napravili večje zlo. Mislim, da je treba med volilno kampanjo pokazati, kaj kominformisti predstavljajo, treba jih je izolirati, treba jim je onemogočiti, da bi delali zlo, da bi svet — kakor je njihov namen — pah-hnili v novo vojno. Naša borba proti njim mora biti neizprosna. Prvi moramo povedati to kar oni v resnici so, in boriti se proti njim, kakor smo se neizprosno borili proti nacifaši-stom. S tem moramo preprečiti poštenim ljudem, da bi se dali prevarati, preprečiti, da bi kominformisti. naslanjajoč se na laži in potvarjanje resnice, u-speli izvesti svoj zločinski načrt. glavo, skuša sipet iti po stari poti. ki je povzročila toliko škode italijanskemu ljudstvu v obeh preteklih vojnah. Očiten primer tega poizkusa ponovnega mešanja položaja v tem delu Evrope, podpihovanja šovinističnega in nacionalističnega sovraštva do paradoksa, smo opazovali v zadlnjih časih, ob koncu junija in v začetku julija. Takrat je kampanjo sprožil »Corriere delta Bera«. Dejstva so znana. «Corriere dielia Sera« je govoril o nekaterih ukrepih ZVU ki v neki meri pomenijo upravni ali ju-ridiični prelom z odgovarjajočimi organi v italijanski repu-liki. Tako je nastalo vprašanje kasacijskega sodišča itd., in ((Corriere della Sera« je obtoževal ZVU, da noče spoštovati znamenite tristranske note in da hoče dokončno ločiti Trst od Italije. Na ta signal so se oglasili drugi časopisi. Vode italijanskega političnega življenja so se razburkale; tudi italijanski kominformizem je pograbil za priliko in podpihoval iredentistični plamen. Vprašanje je prišlo celo pred! senat in takrat je tudi Sforza postavil vprašanje revizije mirovne pogodbe. Ce so zahodne sile gledale na to revizijo v nekaterih ozirih blagohotno, naravno niso nameravale vključiti vanjo tudi priključitev STO k Italiji. Prav ob tej točki so italijanski reakcio. narji sprožili bitko. De Gaspari je ponovno potrdil italijansko stališče, čeprav ga je nekoliko omiliL Kampanja Pa Je zavzela tako surove oblike, da so jo celo številni listi zahodnih dežel morali odločno gra-jati. Zanimivo je pri tem ugotoviti stično točko med politiko, ki jo vodijo najbolj reakcionarni krogi desnice, kot oni okrog Orlanda, na drugi strani Pa kominformisti. Vsi ti elementi so se znašli skupaj v podpihovanju skrajno šovinistične kampanje, katere glavni cilj jie bil. da v tem delu Evrope rie pridie do miru. C e italijanski imperializem z ene strani — preko svojih eksponentov, ki se najbolj pridružujejo fašističnemu pojmovanju — poskuša nadaljevati politiko, ki jo je vodil fašizem in torej noče vzpostavitve dobrih odmoša-jev ali vsaj modusa vivendi med Italijo in Jugoslavijo, če to odgovarja namenom in interesom teh skupin, odigovarja z druge strani prav ista stvar interesom italijanskega komin-formizma in politiki ZSSR glede odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Enim in drugimi gre za to, dia bi tu ne bilo miru, d’a bi Trst 'bil stalen vzrok trenja, ki bi omogočil izbruh nove vojne. Na tej poti so st ita&jamski reakcionarni krogi, ki so si bolj kot vsi drugi prisvojili fašistične teorij«, znašli v skupnem objemu s kominformisti. Na isti liniji so, zaradi tega ni bilo nič čudnega, če so kominformisti predlagali, naj vlado prevzamejo elementi te vrste: Tudi na tej poti je kominfor-mizem na isti črti z reakcijo. Zaradi tega moramo pomnožiti borbo. Boriti se moramo za razkrinkovanje enih in drugih predvsem pa se maramo boriti, da pridie pri nae do prisrčnih odnošajev. dO resničnega bratstva med Itatijani in Slovani, na osnovi tega Pa tudi do dobrih sosedinih odnosov med obema sosednima državama, i Jugoslavijo to Italijo. ma, ali vztrajno, neizbežen poraz. Težnja po enotnosti vseh tržaških Slovencev v obrambi njihovih narodnih in političnih pravic, težnja po trdnejši povezavi z matičnim narodom v domovini, krepitev položaja no-ve Jugoslavije na zunaj in na znotraj, vsa ta dejstva bodo zagotovo uničila takšne reakcionarne in tuje vplive med tržaškimi Slovenci. Ne bom posebej govoril o Slovencih, ki jih je zavedla politika Kominforma. O teh Slovencih sploh ni mogoče govoriti kot o neki posebni slovenski skupini, ker je med njimi že velika večina spregledala vso pogubnost in reakcionarnost politike Kominforma, tako da vedr.o bolj ostaja osamljena, peščica zavestnih narodnih izdajalcev in prodancev, ki so pretrgali poslednje vezi s svojim narodom, postali janičarji tuje imperialistične politike in sedaj v onemogli jezi in obupu kričijo ter grizejo kot stekli psi na vse strani in kamor le morejo, da bi se rešili gotovega propada, na katerega so obsojeni. Ljudstvo ima v coni B oblast v svojih rokah Končno ostanemo še mi, naša Komunistična partija, naše množične demokratične organu zacije, celotno naše napredno demokratično gibanje, ki je kljuib viharju, ki je »el preko nas, ostalo zvesto to dosledno idejam napredka, demokracije in, socializma, se vsak dan za te ideje borilo in kljub najtežji situacij; tudi vzdržalo na svojih postojankah. Danes smo moralno to politično tako močni, da lahko z gotovostjo in ponosni re. čemo: rešili smo čast delavskega in naprednega gibanja v Trstu, Obdržali smo pozicije, s katerih nas ni mogoče več vreči, te pozicije vsak dan utrjujemo in s teh pozicij bomo osva-jali_nove postojanke in, končno uničili trdnjavo laži in prevare, in priborili tržaškemu delovnemu ljudstvu lepšo in boljšo bodočnost Takšna je, tovariši, situacija v coni A. Kakšna pa je situacija v coni B? Povsem drugačna je tam, kamor ni mogla seči povampirjena italijanska reakcija niti s pomočjo tuje intervencije. Tam so se ohranile pridobitve protifašistične to narodno-osvoboditoe vojne, se dalje razvile in utrdile. Delovno ljudstvo ima oblast v svojih rokah, uveljavljena je narodna enakopravnost na vseh področjih javnega ž.vljenja, pregnani so bili fevdalci, ukinjen kolo-riat in kmetje so poštah lastniki zemlje. Nacionalizirana je bila industrija in ostala podjetja to prenehalo je izkoriščanje delavstva po prejšnjih kapitalu stičnih lastnikih. Ustanovljeni in uzakonjeni so bili delavski sveti v podjetjih, s pomočjo katerih delavstvo postaja upravnik teh podjetij in odloča o razdeljevanju viška vrednosti, ki ga je prej pobral kapitalistični lastnik, v svojo korist. Izvedeno je najnaprednejše socialno zavarovanje itd. Neštete je še drugih pridobitev na kul-turno-prosvetnem, šolskem pod. ročju itd., ki jih je dala ljudska oblast istrskemu delovnemu ljudstvu. Skratka, v coni B se gradi in zmaguje socializem, najnaprednejša družbena oblika, ki osvobaja delovno ljudstvo od vsakega izkoriščanja jn mu omogoča, da postane gospodar svoje lastne usode. Takšna je danes situacija v coni B. Ves krik reakcije v Trstu s k oni .reformi sti č n im vod. stvom na čelu, vse laži in obrekovanja ter potvarjanja dejstev na račun cone B ne morejo spremeniti te stvarnosti. Ta krik samo potrjuje to, kar smo zgoraj ugotovili. Italijanska gospoda kriči za svojo posestjo v coni B, ker ne more več izkoriščati istrskega ljudstva, ko minformistieno vodstvo pa, kei ne more istrskemu delovnemu ljudstvu vsiliti svoje brezdušne birokratske, teroristične, imperialistične in izkoriščevalske koncepcije o svojem lažnem ((socializmu«. Oni kričijo, kei drugega ne morejo, istrsko delovno ljudstvo pa gre svojo pot, gotovo lepši bodočnosti nasproti. Najprej je treba ustvariLi pogoje za združitev con Kako naj danes, ob takšnih zunanjih pogojih Tržaškega ozemlja zahtevamo brezpogojno združitev obeh con, ko bi ob teh pogojih dejansko to pomenilo priključitev cone B k coni A? Za takšno združitev je vsa reakcija, vštevši kominformistično vodstvo, ker bi takšna združitev danes pomenila raztegnitev reakcionarne italijanske oblasti, tržaške prefekture, na cono B in uničenje vseh pridobitev delovnega ljud stva istrskega področja. Poleg tega pa bi se s takšno združitvijo ob takšnih pogojih danes ustvarila nevarnost, da bi jutri bilo celotno Tržaško ozemlje priključeno k Italiji. Popolnoma razumljivo je, da istrsko delovno ljudstvo nasprotuje takšni združitvi, s katero se bi moralo odpovedati vsem svojim pridobitvam in se utegnilo celo znajti zopet v objemu imperialistične Italije. Zato je popolnoma upravičeno, v takšnem položaju, če istrsko delovno ljudstvo vidi obrambo =vojih pridobitev v naslonitvi in povezanost; z novo socialistično Jugoslavijo. In končno, kakšno pravico imamo mi zahtevati od istrskega ljudstva, da se odpove svojim pridobitvam in postane zopet suženj italijanskim imperialističnih gospodarjev? Nobene pravice nimamo to zahtevati. In če hočemo konkretno govoriti o združitvi obeh con, potem moramo prej ustvarit: v coni A za to potrebne pogoje, m sicer takšne pogoje, da bo ta združitev pomenila dejansko krepitev in jamstvo za resnično svobodno, samostojno in neodvisno Tržaško zemlje«. O akcijskem programu Komunistične Karti je STO Tov. Babič je nato govoril o osnovnih črtah akcijskega programa KP STQ, ki ne bo program samo za volitve, temveč, ki bo konkretno izražal linijo našega celotnega demokratičnega gibanja v borbi za demokratične pravice tržaškega delovnega ljudstva: političnoaiprav-na samostojnost Trsta to demokratizacija oblasti, ustanovitev! vrhovnega upravnega organa, izvoljenega od ljudstva na demokratičnih volitvah in neodvisnega od Italije, zakonodajna skupščina, ki naj izdela lastno zakonodajo, državljanstvo STO; najširša samouprava občin; popolna narodnostna enakopravnost v vseh panogah javnega, politično-upravnega, šolskega to kulturnega življenja. »Uveljavljenje teh osnovnih demokratičnih pravic na političnem področju je pogoj, da se preneha enkrat s sedanjim monopolom oblasti v rokah najreakcionarnejših italijanskih krogov to preneha z režimom okupacije, ki ga že šest let prenaša tržaško prebivalstvo. Ce se do danes še niso uveljavile demokratične določbe mirovne pogodbe samo zato, ker se velesile še niso sporazumele o guvernerju, tržaško prebivalstvo ne more dalje prenašati takega nasilja, ki ga današnji oblastniki izvajajo nad njim. Skrajni čas je že, da se tržaškemu ljudstvu dajo vse možnosti, da samostojno odloča o oblikah svojega življenja, da si samo ureja svoje razmere, ne pa da mu drugi diktirajo, kako naj živi. Režim okupacije bi moral dejansko že prenehati z vstopom mirovne pogodba v veljavo, dne 15. septembra 1947; od takrat dalje je anglo-amerlški vojaški upravi to področje le zaupano v uprava od strani Organizacije združenih narodov. Anglo-ameriška vojaška uprava pa gre preko Udi določb, nadaljuje z režimom vojaške okupacije; izroča civilno oblast dekreuranemu conskemu svetu, ki ga sestavljajo v glavnem predstavniki klerolašlsiicne reakcije v službi De Gasperijeve Itahje, tore! ljudem, ki jih ne skrbijo interesi Trsta, ampak šovinistična in aneksionisticna kampanja v korist Italije. Torej skrajni čas je, da se preneha z diktaturo peščice protiijiudskih elementov to da se dajo Tržačanom vse demokratične pravite«. Z demokratizacijo uprave ib politično-upravno neodvisnostjo je tesno povezana gospodarska neodvisnost Trsta; predvsem se inora Trst osvoboditi današnje gespedarske podrejenosti Italiji, ustvari naj lastno plačilno bilanco, ima naj lasten proračun, neodvisen od italijanske vlade. Prevzeti mora v pos*"t n upravo vso državno to pol-dižavno lastnino italijanske države, dobiti mora f-se trgovske ladje, ki so bile ob capitu-laciji Italije ali rt so danes last težaških paroplovolh družb. Nacionalizirati je treba vsa ostala industrijska podjetja, pristanišče, finančne družbe in Irgovska podjetja, ki «> življenjske važnosti za gospodarski razvoj to obstoj Trsta. Izdati je treba zakon o delavskih s-vetih ali odgovarjajočih organih, preko katerih naj delav-svo sodeluje pri upravi navedenih podjetij. Gospodarska pomoč, ki jo Trst dobiva, naj se porabi predvsem za sanacija tržaškega gospodarstva. V skladu s takšno gospodarsko politiko je nujno potrebno ustvariti sindikalno akcijsko er notnost in omogočiti sindikate«« tako vlogo, da bo delavski razred lahko uspešno posegal v vse veje tržaškega gospodarstva. Po obravnavanju raznih drugih vprašanj gospodarskega značaja je tov. Babič prešel na vprašanje kmetijskega gospodarstva, ki mu je treba nuditi mnogo večjo gospodarsko pomoč, da se zboljša to racionalizira obdelava zemlje in poveča donosnost zemljišč, tako da bo tržaško kmetijstvo lahko vzdržalo borbo s tujo konkurenco. Predvsem pa je treba ukiniti fašistični zakon, ki prepoveduje kmetom in vrtnarjem direktno prodajanje svojih pridelkov na trg. Obširno je govoril tudi o raznih drugih vprašanjih, ki zaninajo našega kmeta, nato je prešel na vprašanja šolstva, ki je še danes urejeno po raznih fašist č-nih uredbah, začenši z Gentilli-jevo reformo. Tržaško šolstvo mora postati popolnoma neodvisno od italijanskega, slovenska šola pa mora v upravnih organih dobiti popolno enakopravnost Z italijansko«. Ob koncu je tov. Babič dejal: «V borbi za uresničenje teh zahtev ustvarjamo posoje za res samostojen, neodvisen to svoboden Trst. Le uresničenj« tega cilja je pogoj za resnično samostojno, neodvisno to svobodno Tržaško ozemlje. Pozivamo vse tržaško delavstvo, vse tržaške demokratične mn terce, Slovence to Italijane, da obsodijo vsako nacionalisti č. no to šovinistično, vojnohujskaško to teroristično, lažno to prevarantsko politiko, pa naj se ta skriva tudi pod imenom socializma odnosno komunizma to da se združeni v bratskem sporazumu borijo za ures. ničenje teh zahtev to s tem za svojo lepšo to boljšo bodočnost*. l/ftl* 1 i [• Sedanji mrzli in vlažni zrak V n r A/l r 113,1 našim Področjem se počasi J IVLfVlL segreva. Vendar pa prihaja iz Anglije nov val nizkega zračnega pritiska. Vsled tega je pričakovati tudi danes nekaj krajevnih pooblačitev. Vendar se bo ozračje že precej ogrelo. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 12. AVGUSTA 1951 : : : ; =•!: i ar* 'iHji & F h [ F||| il •i jjj.iU* { : ;::::: • :.-A Ni g::: 1 Lil i:i !■ ii; ?!| . : : : RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jugosl. cona Trsta: 9.00: Iz zna. nih operet; 17.00: Rimski Kor-zakov: Šeherezada: 22.15: Ples- .„ na glasba. — Slovenija: 10.00: Koncert slovensk skladateljev; 19.50: Ponchielli: «Gioconda». Trst It 11.15: R. Strauss: Till Elenspiegel; 21.30: Dvora* Scherzo capriccioso. Trst I.: 17.00: Beethovnova ŽL Obmejni incident ZDA ZAHTEVAJO med Ekvadorjem in Perujem pojasnila v Kairu Predsednik ekvadorske republike zahteva posredovanje Argentine Brazilije in ZDA za rešitev obmejnih sporov med obema državama LIMA. 11. — Po vesteh izljine Loja. Razdalja med. Zumbo fiuita je vlada Ekvadorja urad- in mejo je približno 25 km. no javila, da so perujske čete ' ponoči 10. avgusta in isti dan zjutraj napadle ekvadorske obmejne straže. Zaenkrat niso da ii v Limi še nobenih pojasnil. Pozneje je ministrstvo za Obrambo objavilo poročilo, ki pravi, da so perujske čete iz Chimache in Victorie začele 9 avgusta zjutraj in naslednji dan streljati proti ekvadorskim postojankam y Gualingu in Mo-rero na področju Zumba. Qb-brambno ministrstvo dodaja, da nima podrobnejših vesti. Na ekvadorski strani računajo, da znaša število vojakov, ki je bilo udeleženo pri incidentih, okoli 100. Poročilo pravi dalje, da je ekvadorska vlada podvze la varnostne ukrepe v upanju, da bo incident v prihodnjih dneh poravnan. Področje Zumiba, kjer je prišlo do incidenta, je 160 km vzhodno od ekvadorske pokra- Naš tedenski preg leti (Nadaljevanje s 1. strani) vilu, stare po sestavi in programu. Ze začelo se je slabo: zaradi neredov med čitanjem vladne izjave o. senatu se je predsednik senata, stari D$ Ni-cola umaknil — umaknil tako temeljito, da še policija ni mogla iztakniti, kje tiči užaljeni starec. Dva dni je bila Italija pokonci — kje je naš predsednik senata? Končno se je vendar oglasil in zdaj, ko je debata o vladnem programu končana, spet predseduje sena. tu. Konec dober, vse dobro. Vendar pa v Italiji ni me dobro. De Gosp eri je skrpal vlado; pomiru je razburjene duhove v svoji stranki, kjer marsikdo preži na ministrski stolček in kjer se križa toliko zunanjih izve nstrankarskih interesov. Pomiril je desnico, jjpčspšstes, katerih tendence tako zelo spominjajo na poskus vzpostavitve klerikalnega fašizma v Italiji (prof. Gedda, podpredsednik Katoliške akcije. si je o tem upal povedati preveč m povzročil silno razburjenje, ki ga je moral tolažiti še celo sani fOšeervatore Romano«), in slevico«, o kateri je poslanec Magncmi dejal, da ni nobena levica, ker skuša zastopati interese bogatinov in revežev. O bogatinih pa je že evangelij povedal svoje, in to velja še prav, posebej za italijanske, kajti ' menda nikjer na svetu ni tako poudarjena razlika med onimi, ki nimajo nič, in tistimi, ki si privoščijo vse in še več. Zanimivo polemiko o tem je oojavil «New York Times« ki je zapisal, da se s pomočjo ERP v Italiji okoriščajo samo nekateri, da se je splošno gospodarsko stanje morda res izboljšalo, da pa ogromna večina italijanskega ljudstvu o tem nič ne ve in ne čuti... O Trstu pa je De Gaspen dejal, da je to «kočljivo upraša-nje«, o katerem zaenkrat ene more povedati ničesar». Po vsej priliki priznanje, da se je tista hrupna iredentistična kampanja, ki ji je vlada tako vneto prilivala olja, klavrno ponesrečila. Sicer pa je De Gašper i v svojem govoru dokaj spretno polemiziral s kominfor-misti ki so mu očitali, da je zapravil Trst. Kajti kominfor-misti, kdor še ne ve, se danes, zlasti v. Nennijevi osebi, silno brigajo za italijanske «narodne interese«, ki obsegajo tudi raški rudnik. Trboveij^Uga zaenkrat še ne, hvala bogu. Za to, da bi prebivalce Južne Italije preselili iz smrdečih lukenj v dostojna stanovanja, jim dali zemljo, dali vsakemu Italijanu delo itd. — za to se danes menda nihče ne zmeni, ne kominformisti, n? demokristjani, ne fašisti. V kolumbijski prestolnici Bo-oti odklanjajo uradni predstavniki vsak komentar in pričakujejo točnejših vesti. Vendar poudarjajo, da je predsednik ekvadorske republike Galo Plaza Lasso včeraj zahteval posredovanje Argentine, Brazilije in ZDA, zato da se poravnajo nasprotja zaradi meje med Ekvadorjem in Perujem. Plaza Lasso je izjavil, da je resen spor med obema državama glede izvajanja dogovora iz Rio de Ja-neiro, ki je bil sklenjen leta 1942. in da do sedaj niso uspeli določiti meje na področjih rek Santiago in Zampra. Ekvador zahteva prehod na reki Maranon, ki je dotok reke A-mazonke, ki je reka življenjske važnosti za obrežne države. Peru pa zatrjuje, da je treba pogodbo iz Ria de Janeira dobesedno izvesti. Tudi lansko leto je že prišlo do podobnih incidentov, ki pa niso imeli hudih posledic. Nocoj pa je perujska vlada uradno javila, da so ekvadorske čete v noči od 9. na 10. avgusta, ki pripadajo posadkam v Morero in Gualingo, streljale na perujske obmejne straže na področju Chinchipe. LONDON, 11. — Ministrstvo za prehrano je javilo, da bodo, zaradi nezadostne domače proizvodnje in) premajhnega uvoza iz tujine, zmanjšali nakazilo sira Angliji z 9. septembrom z unč (57 gr) na 1 in pol na teden. Z 19. avgustom pa bodo za malenkost povečali obrok mesa. V Angliji je rgcionirano meso, sir, maslo, margarina, sladkor, jajca, čaj in čokolada. Poslanik ZDA je obiska! zunanjega ministra in ga prepričeval naj Egipt popusti pri vprašanju svobodne plovbe po Sueškem prekopu KAIRO, 11. — Ameriški po slanik v Egiptu, Jefferson Caf-fery Se je danes razgovarjal z egipčanskim zunanjim ministrom Mohamedom Šalah el Din pašo. Izvedelo se je. da je ameriški diplomat zahteval med tem razgovorom, naj egipčanska vlada popusti pri svojem stališču glede vprašanja plovbe po Sueškem prekopu. Caffery naj bi tudi prosil za pojasnila o namenih kairske vlade glede anglo-egipčanskeg« sporazuma iz leta 1936. V Kairu bo namreč v kratkem da’ zunanji minister pričakovano izjavo v parlamentu. Tudi egip. čanski tisk je potrdil, da misli Šalah el Din paša približno v desetih dneh odpovedati anglo-egipčansko prijateljsko pogodbo. V vladnih krogih niso hoteli niti potrditi in nit; zanikati te vesti. Moskovska „Pravda“ se pritožuje Prarvi, da je ameriški tisk potvoril Sverniko^o poslanico in da Truman ni omenil pakilia petih. LONDON 11. — Današnja «Pravda-» trdi, da je velika večina ameriških časopisov objavila samo »tendenciozno verzijo« poslanice, ki jo je poslal Svemik Trumanu. ((Ameriški tisk« — piše list — «je šel popolnoma mimo konkretnih dejstev, ki jih je vseboval sovjetski dokument, ko je govoril o diskriminacijski politiki, ki jo vrpdijo ZDA. Predsednik Truman ni med svojo tiskovno konferenco omenil niti z eno besedo sovjetske- ga predloga za sklenitev pakta miru med petimi velesilami«. Boj proti kobilicam v Perziji W ASHIN GTON, 11. — VVil-liam Mabec, entomolog ameriškega urada za tehnično sodelovanje poroča, da je uspelo s tehnično pomočjo ameriških strokovnjakov v Perziji rešiti pred uničenjem po kobilicah nad 21.200 hektarjev obdelane zemlje. Ze tri tedne potem ko je Iran zaprosil za ameriško pomoč pri pobijanju te strašne nadloge, so se znašli v Perziji ameriški strokovnjaki s potrebno opremo in s sredstvi za uničevanje kobilic. Isti strokovnjaki bodo zdaj pomagali pri pobijanju navala kobilic, ki grozi uničiti letino v Indiji. Tudi to sodelovanje bo temeljilo na dogovoru za tehnično pomoč, ki sta ga podpisali obe državi. Končana je preiskava o umoru Abdulaha ANNAM, 11. — Jordanski ministrski predsednik Tufik paša Abuhudia je javil na tiskovni konferenci, da so zaključili s preiskavo ob umoru kralja Abdiulaha. Številni material. ki ga je zbrala preiskovalna komisija, je več dni proučevala vlada, sedaj so ga pa predali vrhovnemu tožilstvu. Ugotovili so, da je bilo v zaroto vpletenih 10 oseb. med katerimi bivši guverner Jeruza-lema- Abdulah el Tell in bivši minister Mussa Achmed el Avufoi, ki sta oba v tujini. •f--—“ NEMŠKO MEDNARODMO PRVENSTVO V TENISU SEDA)ŠE Bergelin in Davidson Med ženskimi pari prvi Avstralki Balton in Prodor HAMBURG, 11. — Na nemškem mednarodnem tekmovanju v tenisu sta v semifinalu Šveda Bergelin in Davidson premagala svoja nasprotnika in se bosta morala zdaj srečati v finalu, ki bo dal prvaka tega tekmovanja. Lennard Bergelin je premagal danes Von Cram-ina (Nemčija) po zelo težkem boju z rezultati 1:6, 6:3, 10:8, 4:6, 8:6. Sven, Davidsor; pa ni imel dosti lažjega posla z Niel-senomi ((Danska), To srečanje je odločil v svojo korist z naslednjimi končnimi rezultati posameznih setov: 12:14, 6:3, 7:5, 4:6, 8:6. V finalu ženskih parov sta zmagali Avstralki BaltonrProc-tor, nad Barlett-Weiss (Argentina s 6:1, 6:4, III. prvenstvo Evrope v odbojki PARIZ, 11. Predsednik organizacijskega odbora za tretje evropsko prvenstvo v odbojki. M Petrus je danes prispel iz Alžirja v Pariz, 'da dokonča priprave za srečanje, ki bo v francoski prestolnici v dneh od 15. do 23. septembra. Izločilne tekme bodo končali do 20. septembra, polfinale bo 21. septembra, finale pa naslednji dan. Na tretje evropsko prvenstvo so se prijavile naslednje države: Bolgarija, Francija, Holandska, Italija, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška, Pontugpl-ska in Belgija. Svoje sodelova- nje bi morale potrditi še Izrael, Romunija in ZSSR. Pri ženskih moštvih bodo sodelovale Bolgarija, Češkoslovaška, Francija, Italija, Jugoslavija, Holandska in Poljska. Odločili pa se še nista Romunija in ZSSR. Zmaga Segedina v angleški prestolnici LONDON, 11. — Jugoslo- vanski lahkoatleti so danes dosegli v Londonu dvojno zmago v teku na 3000 m steeple chas-se. Na štadionu «White City» je ob deževnem vremenu, jugoslovanski prvak v tej disciplini, Segeain zmagal pred Jugoslovanom Djuraškovičem. Dosegla sta naslednje čase: 9:17,4 in 9:18,4 min. Boljšega rezultata nista mogla postaviti, ker je bil teren zelo razmehčan in je dež padal ves dan. To tekmovanje so organizirali v okviru atletskih prireditev ob sedanjem britanskem festivalu. Italijanski boksarji bodo nastopili tudi v Sarajevu BEOGRAD, 11. — Izvedelo se je, da bo italijanska reprezentanca v boksu, ki bo nastopila v Beogradu 1. septembra, imela neuradno srečanje tudi z izbranimi jugoslovanskimi boksarji y Sarajevu, dne 4. septembra. ZDA - Kanada 2:0 za Davisov pokal MONTREAL, 11. — Po prvem dnevu teniškega srečanja za Davisov pokal na ameriškem področju med ZDA in Kanado, vodijo y tem finalu ZDA z 2:0. MADRID, 11. — Evropski pirvafc v petelinjji teži Louis Romero »e je srečal z nemškim prvakomi v isti kategoriji, 'Valterjem Sch oporni. Zmagal je Romero, ker je Nemec po četrti rundi zapustil ring. RADIO JUdOSLOVAHIŠKE CON K TU STA NEDELJA 12.8.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob 8.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Iz znanih operet. 9.30 Mladinska oddaja: Gradovi. 10.00 Makedonske narodne. 10.15 Glasbena oddaja za Bujščino. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Domači zvoki. 17.00 Rimski Korzakov: Seherazada, op. 35. 18.00 Stari plesi. 19.00 15’ tangov. 23.10 Glasba za lahko noč. Oddaja v italijanščini: 11.15 Rapsodije - Liszt . Frie-derman. 12.00 Simfonični plesi. 12.45 Ritmi. 13.00 Slavne melodije. 14.40 Vaša glasba. 20.00 Operetna glasba. 21.15 Plesna glasba. 21.30 Prijetne melodije. 22.15 Plesna glasba. « L O V E Ji 1 J A 8.00 Veder nedeljski spored. 9.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 10.00 Dopoldanski koncert del slovenskih avtorjev. 11.15 45 minut po svetu-glasbeni spored. 12,00 Narodne in umetne oes. mi. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pol ure za pionirje 'in cicibane. 13.30 Želeli ste - poslušajte! lf.50 Kmetijski nasveti. 17.00 Pitana glasba. 18.00 Uganite kaj igramo. 19.10 Glasbena medigra. 19.20 A-milcare Ponchielli: cGioconda« o-pera v 4 dej. 22.50 Za oddih in dobro voljo. »UST II. 8.00 Jutranja glasba. 8.45 Vesela glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 0.30 Lahka glasba. 11.15 Richard Strauss: Burka Tilla Eulenspie-gela. 11.30 Aktualnosti. 11.45 Le-harjeve skladbe. 12.00 Od melodije do melodije. 12.30 Valčki in polke. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Popoldan v operi. 15.30 Orkester Andre Kostelanetz. 16.00 Koncert ruskih balalajk. 16.30 Slavni pianisti in violinisti. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 18.00 Plesna glasba. 18.30 Motivi iz revij. 19.00 Max Bruch: Koncert št. 1. 19.25 Operetna glasba. 20.00 Slovenske pesmi. 20.35 Pestra glasba. 21.30 Dvorak: Scherzo ca-pricoioso. 21.40 Čajkovski: Hrestač. 22.00 Slavni pevci. 22.30 Boccherini: Koncert za violončelo.. 22.51 Rahmaninov: Finale i'z koncerta št. 1. 23.00 Rumbe in sambe. 23.35 Polnočna glasba. Tit ST «. 8.00 Jutranja glasba. 8,45 Operna glasba. 9.25 Veseli motivi. 11.30 Lahka glasba in pesmi. 12.10 Vaš spored. 13.25 Orkester pesmi. 14.3C Jose Iturbi pri klavirju. 14,40 Furlanski pevski zbor. 15.00 Razne pesmi. 15.30 Pestra glasba. 16,00 Orkester G. Filipipini. 16.30 Mednarodna folklora. 17.00 Beethovnova glasba. 18.25 Krajevne pesmi. 18.45 Glasba na harmoniko. 19.00 Orkester C. Savine. 20.30 Italijanske pesmi. 21.03 Opera «Norma». KINO V TRSTU Excelsior. 15.45: ((Besede in muzika« J. Allison, M. Rooney. Nazionale. 15.30: «Na snežiščih bom tvoja« Sonja Henie, J. Payne. Fenice. 15.30: ((Linčanje« M. Ca-rey, G. Russell. Arcobaleno. 14,30: ((Potepuh na konju« J. M. Crea, W. Hendrix. Astra Rojan. 15.15: ((Železna krona« G. Cervi, E. Cegari. Alabarda. 14.30: »Zaseda« R. Tay-lor, A. Dahi. Azznrro. 14.00: ((Plamen, ki ne ugasne« G. Ccrvi, M. Denis. Garibaldi. 14.30: ((Drobec (Rdeči konjiček)« M. Loy, R. Mitchum Ideale. 15.00: »Sahara« H. Bogart, B. Bennet. Impero. 16.00: «Princ in siromak« Errol Flynn. Viale. 16.00: «Ciklon» B. Britton, S. Tufts. Italia. 14.30: «Laguna smrti« J. Weissmueller. Marconi. 14.30: «Pustolovščine Ci„ sca Kida« W. Baxter. Massimo. 16.00: «R X M cilj luna« O. Massen, L. Brodges. Novo Cine. 14.30: «Jim v džungli« J. VVeissmueller. Odeon, 14.00: «Prvl upornik« J. VVayne, C. Trevor. Radio. 14.30: »Veseli prevaranti« S. Laurel, O. Hardy. Savona. 14.00: «Lepa noroglavka« G. Garson, W. Pidgeon. POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45: «Kužek». Rojan. 20 in 22: ((Dvoboj na soncu«. F. Severo. 20.45: «Grenki medeni tedni«. Skoljet. 20.45: «Prva nagrada«. Brocchetta. 20.45: «Mlada vdova«. Vittoria. 20.15: «Vetrnica». !Priporočajte sVojim sorodnikom in znancem t) tujini, naj pošiljajo darilne pakete po tVrdki AL£KiAKD£B «IOLJ£Vi€£K IMPORT ■ EXPORT TRST, UL. TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-44-67 - POST BOX 522 ki NAJHITREJE m MJKILAIVTMJE izvršuje zaupana ji naročila. Krasna darila po ugodnih cen«!1 naprodaj v paviljon11 „D O M’ v kopališču Sv. Nikoli MALINOVEC iz kraških malin in druge sirupe kakor oranžado, mento itd. dobite v najboljši kvaliteti pri tvrdki JAKOB PERHAUC TRST - Ul. Xidias 6 - Tel. 96332 NA ZALOGI VEDNO LIKERJI, ŽGANJE, JAJČNI KONJAK IN ALKOHOL ZA VLAGANJE SADJA MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polon.o 3 liiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii ,'ep'iejeina cbahovbhtna ntizafc* !tlta tlela po urjo rinili cenah TRGOVINA Trn*. Ul. G. Vasari 1« OGLEJTE) si nase izložbe . Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške TREV IS ANI Kopalna hmotm l/se udobje - tekoča voda v sobah - dvorana za razne zabave -park - zmerne cene -odlična postrežba HOTEL „PALACE“ Lit. 1650-2000 HOTEL »CENTRAL« Lit. 1200-1400 HOTEL »HELIOS« Lit. 1200-1400 UOŽNja IZ TRSTa V UDOBNIH AI TOPTILMaitTH Z .4 MOREBITNA POJASNILA SE OBRNITE N A ADRIA EXPRESS, TRST, Ul. F. Severo, tel. 29-243 <$>ny.§7f® €Pj & P/ r/p/i ti'/ in montaž cenfialnih Itirtjnvi banitafrnih napit*1' te'i hlupafcbtuo ii«111 11111111111111111111101111111111111111110111111111111111110111..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... iHl donioV' f 2C. Kregar je odgovoril: «Le prinesi, da ti ne bo treba vedno letati!« Ko je Slavica izginila, je tise nadaljeval: «Gospoda, koliko nas je? Deset! Mislim, da se lahko zanašamo drug na drugega. Ali stvar Je važna, Se po župana mora kdo. Ti, Aleš, ki sediš naj. bliže vrat, ti stopi ponj! Re-cd, njegova prisotnost je nuj. no potrebna, nič drugega ne reci!« Aleš, mlad posestnik in trgovec z lesom, ki so vedeli, da malo gleda na županovo Julko, je brez ugovora izginil, druga gospoda pa je ubogala Kregarja, stisnili so se vsi okoli mize v kotu in stefcnili glave. Tomaž Iskra, klepar, si Je mel roke, jih podrsal po ko-lenih in potem izjavil: «To smo gadje!« Kregar je natočil kozarce. »Toda molčati, prijatelji, molčati! Vse, kar se še zmenimo, strogo zaupno! Drugače se nam vse podere.« «Kako pa!« je pritrdil da-car. «Jaz vedno pravim: Pri nas se preveč govori. Manj govoriti, več storiti — to je prava pot!« Oglasil se je tudi brivec. «Gospoda me poznate, jaz nisem tisti, ki mnogo govori Ako bi jaz hotel govoriti, bi bil Ze odkraja povedal ,tako in tako moramo narediti, jaz sem to znal, pa nisem hotel povedati, da ne bi kdo rekel, da vedno govorim.« Tako so besedovali v prijetnem razburjenju. Junaška ljubav domorodna jim je polnila razgreta srca in jim delala žejo. To žejo so vrlo gasili, ko je vstopil žu. pan z Alešem. »Kaj pa je? Kaj se je zgodilo?« «Le sedi, župan! Slavica, kozarec za župana!« — in že je steknilo omizje glave zopet vkupe. Zupan je poslušal in pil in čim dalj je poslušal in čim več je pil, tem bolj mu je bila stvar jasna. Rešitev, ki so jo pri občinski seji zastonj iskali, tu je ležala na dlani! Sploh te seje v pisarni — vsem se tako mudi v gostilno, kako se naj kaj pametnega sklene v pisarni! V gostilni, tam se rode misli! Kar se je pa ta večer v gostilni pri »Pikapolonici« dogovorilo, sklenilo, potrdilo in z vinom zalilo, ni bilo nič manj nego Načrt kako se Muhoboru pribori sodnija: i 1. Uvažujč, da ustanovitev sodnije v Muhoboru ovira zgolj prepičlo število sodnih opravil, je sveta dolžnost zavednega Muhoborca, da to število dvigne. § 2. Dvigniti se morajo predvsem kazenska opravila. Kar zmorejo druge občine, zmore tudi prebujeni Muho-bor in mu ni treba, da za-ostaje v kateremkoli pogledu za katerokoli občino. Tudi za Lučani ne, ki imajo po tri uboje na teden! Navzlic temu pa pričujoči odsek po resnem preudarku v svoj program ne sprejema MUHOBORCI | NAPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDO LIN ŽOLNA ubojev, da si v sedanjem važnem trenutku ne nakoplje neljubih zamer in razdirajočih nasprotstev. Pač pa se vsi pričujoči v prid občni koristi svečano zavezujejo, da bodo do preklica po vsaki količkaj zabavljivi besedi razžaljeni in bodo tožili. § 3. Vsi navzočni se zavezujejo, da sl do preklica drug drugemu ne blaga ne dolga ne plačajo izlepa: vsak mora tožiti. § 4. Vso škodo, kil tako nastane temu in drugemu članu odseka, poravna občina in sicer na ta način, da nakloni potrebno svoto Olepševalnemu društvu kot izredno podporo, načelnik Kregar pa bo skrbel, da pride v pra ve roke. 8 5. O vseh teh ukrepih — jezik za zobmi! Vsi so podpisali in župan je spravil listino. Globoka ginjenost je obšla zarotnike, vstali so. segli si v roke, objeli so se okrog in zapeli: «Mi pa ostanemo, kakor smo b’li...» Zunaj Je vohal po trgu čevljar Kos, kapelnik trške-ga orkestra, sestavljenega iz njega in dveh sinov. Bilo 1e v predpustu in vohal je okoli ogalov, kje bi kazalo kaj zaslužka. Ko mu je torej na uho zadonelo prijazno petje od «Pi. kapolonice«, je šel in je pokukal noter. In nikdo drug ne bi bil tako dobrodošel kakor on. «Crni kos, zapoj!« ga Je vsevprek pozdravila živahna družba. «Koj grem po kljun«, je odgovoril in smuknil domov. Ena, dve je bil nazaj s fantoma in z godali in že so zabučali »Mladi vojaki«, da so kar šipe zabrnele v oknih. Tačas se je župan spomnil svojih uradnih dolžnosti. Ustavil je godbo kar v sredi komada in je ukazat poklicati gostilničarko. «Polona», je rekel, «red mora biti, jaz sem zato postavljen, da zanj skrbim. Policijska ura je potekla, ti pa imaš še odprto gostilno in ne le, da jo imaš odprto, še godce imaš v gostilni, licence pa nobene. Tega kot župan ne smem in ne maram trpeti Tukaj imaš li- stek, ta listek je pravica za črez uro in za godbo, razumeš; jutri pa pridi plačat v pisarno!« Zdaj je bila stvar v redu in «Mladi vojaki« so se brez greha zoper cesarske postave nadaljevali. Pa v veselem rajanju se niso pozabili resni naklepi Kregar je vodil zapisnik o razžalitvah in razni »mulci« in »kmetavzi«, ki se drugače nikdo ni zmenil zanje, so se zdaj navdušeno jemali na znanje in točno beležili in Kosu in njegovima drugoma se je kaj Imenitna zdela novotarija, da je orkester vsako psovko moral pozdraviti s tušem. Do enajste ure je bilo že pet razžaljen j, podlaga petim tožbam, do polnoči jih je bilo deset: deset stavbnih kamnov za sodnijo! Prešerna radost je prevze la vso družbo. S prijaznim sodelovanjem kuhinjskega ženstva se je zaplesal ples z blazino. Zupan z blazino v roki se je sukal sredi kola in preudarjal, pred katero krasotico bi jo zagnal. Odločil se je za Polono. Pred njo je vrgel blazino, da se ob živahnem odobravanju veselih sorajal cev prelepo poljubita. Pa je tako naneslo, da so se baš tisti hip odprle duri in je vstopila mati županja. Morebiti je bila že kaj časa poslušala in špegala pri durih. »Mož«, je rekla, glas ji je bil osoren in se je tresel «mož, pojdi domov! Julka se joka, otrok se boji za svojega očeta!« 2upan je vstal. Polona je švignila v kuhinjo, plesalci so se potuhnili. Zupan je pogledal godbo, godba je utihnila in župan je dejal: »Zijala se joka? Kaka pa si mati, da puščaš otroka samega, ki se joka! To spada pod paragraf! — Kregar, za-piši!« Kregar je delal, kakor bi res pisal. »Saj grem greš z mano!« je re panja. J j Hotela Je prijeti JjJ/j pod pazduho, pa iv* I dvignil roko. J »Stoj! Vlačiti nih’11® / iz gostilne, je motew J ta in spada pod ParvM Kregar, zapiši! ZeJ1 pravim: V imenu Pjf. pojdi domov! — Ali f ljem po žandarje, mejo zaradi kaljenj8^ (# ga miru? Lepa časL ao * žandarji gnali žuP trgu!« Zupanji se je 1119 rila peK »Zandarji me pa , pS gonili. Lahko noč a f bro Jutro, kakor rekla, obrnila se ib j nila duri A Zupan Je mignil ^ —«§ia j® * godbi ib hinji in prišla Je mignil je se godbi ^ Je nadaljeval ta®' bil prekinjen. (Nadaljeuadj* UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 4t «. Ul. nad. - Telefon štev. 93-808 lu »4-638. - PoStn) predal 502. - UPRAVA ULll A SV FRANČIŠKA * 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 - 18. - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak rr»m višine v širini 1 stolpca: trgovski 60 finančno- • ’ upravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. v iuu. uomr ve ............................... Podruž : Gorica. Ul. S. Pelllco I II . Tel 11-32 Koper Ul Hattlstt 301 a-1 Tel 70 upravni 100, osmrtnice Odg. urednik STANISLAV RKNKO, - Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno 1 Pošt ril tekoči račun za STO ■ ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana. Tyrševa 34 tel 20-0» tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-J-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z-"