Posamezna &ev2ka* 1 krono. S .5fi.r.oa* »•» te,»» * nedelj« m tnuuik*«, •* 1*. «rt * U.auom ualiiiitp 4m >«> -- % D Q O PO&EBDi ffaVSAIZESra 6 ' .......................... ■ ».snom bui*«w ' ■■ * ulitki MO K, M S, S Wu*m « K. amto* »t .. S m asgorer«. hi T«ftw*» J S .tywi W«A S S : '■■niHHiinnHHNHiauM Leto: II. >w ■■■—*Wlgj S Posamezna številka s • 1 krono. : ■ ■ OBBOmŠTtO •• utluf* T UM* J • kotu, Jnr4i)S*f» «L H> 4, L ■ S stropi*. TtUloa ist«nil>. 51. SM. J - BPBJlTi n ftahaj* * J ulioi h. 4. priUlii«, luu. TaU. , len «. U. SHS j>o*Wakmii W i 4u Um. U.TO1. H« uniiU km 4»*cj* m m •■in. - MvM M w w»&4*. Maribor, torek 28. junija 1921. Številka: 144. hk*wi sr ^sa>s3mmmmsmK»v»mmm u Vidov dan. Haribor. 27 junij«. Narod je organizem, kateremu je . flano življenje na nedoločeno dobo. Kakor se vsak organizem neprestano pre-suavlja; izpreminj.i svoje celice, vzlie tatiu pa ohrani svojo individualnost in ®v<*ie jaztvo, tako je tudi nared pouvr-a®r, večnemu presnavljanju, asimilaciji in disimiiaeiji, neprestanim zgodovinskim menam, a kljub temu obrani skozi tisočletja zavest o svojem individualnem živ-jen ju in o kontinuiteti 6v«jega lazvoja. Kakor nosi vsak odrasel človek v Svoiem duš "vnem in teknem ustroju vplive prednikov, vzgojiteljev in miljeja, v katerem je zrasel, tako je tudi narod tesno navezan na ^ojo zgodovino in ta zgodovina mu **a3e silo, da dospe na vrbunec svoje ,jNi in si z močno roko zagotovi vse, ®lr mu pripada. Ko je propadlo na Kosovem polju '■^azarovo srbsko carstvo, je bil položaj 8*oraj brez nade na izboljšanje: Stari Bizant, naslednik in dedič ^®kda.j mogočnega Rima, je bil uničen, ^dela ga je hujša kazen nego Rim, ž^aj turško barbarstvo je bilo sramot-ae3lc kakor germansko. Na severu so fcQ tvorile močne germanske države, ki Mie preveč zaposlene s samim seboj, ?a M z krepko roko posegle na Balkan, *oder je tiščala v Evropo fanatična asa A-žijcev. Kaj so hotela storiti v L^frp°i0žaju razcepljena, med seboj W i s*0vajiska plemenat Kam se je Hio Za*e^ Lazarjeva Srbija, nosite-kuH Ia^a^e» ftežno procvitajoče srbske PVet’ c6> kateri .ie zažgal plamenico ve«, is ya in stvoril podlago zakonoda-Cex, ušan Silni; kam se je hotela za-^ v teh časovnih prevratih, ko ni a ^ikogar za sabo in so jo še na faz3®dali spori med domačimi ' V° \ !n Plemenskimi poglavarji? $j. a Vidov dan je propadlo staro srb-3e LCars^V0 za dolga stoletja. Propadlo 6e • rvvatsko kraljestvo; slovenski hrbet 20 f'lavno vpogibal pod fevdalnim ®^ovenci, ki so v šestem in sedli,. stoletju naselili vele važno ozem-l»u}, raebo kino Evropi« Notranja in zunanja politika. * Iztreznjenje je popolno. ,Coi-riere .nella Sera* priobčuje članek reške „Ve-dette d’Italia“, ki konča v tej trezni sodbi da ne preostane Rečanom, sedaj ko sta Baroš in Delta prideljena definitivno Jugoslaviji, Brajdiča, pa Keki, drugo, ko da se sprijaznijo s posledicami rapallske pogodbe. Treba je živeti in’ zavreči vse Sentimentalnosti. Zakaj bi dalje trpeli lakoto? Italijani so se popolnoma sprijaznili z novim položajem na Reki, na nas je sedaj, da sc z novim položajem seznanimo tudi mi. * Nov položaj na Reki. V »Tribuni* od 25. junija poroča italijanski Časnikar Chitaro, da je nastal na Reki nov položaj. Iztreznjenje je zavladalo. Rečani so izprevideli, da ni v škodo Reke, če pride Baroš pod Jugoslavijo. Da ne propade trgovina Reke, je treba Jugoslavijo Dritegniti k Reki. Ce ima ona pristan Baroš, je s tem na Reko navezana in reška trgovina je zasigurana. Ce pa nima Jugoslavija na Reki ničesar, tudi luke Baroš ne, potem pa je zelo verjetno, da zgradi Jugoslavija na svojem ozemlju novo pristanište, ki odvzame Reki vso trgovino. Zato je v interesu Reke, da dobi Jugoslavija Baroš in da ne pride pod Reko, kakor bi hoteli nekateri prenapeteži. Priobčujemo iztreznjenje Rečanov, ki ga tudi mi ne bi smeli prezreti, ker drugače bi se moglo zgoditi, da bomo opeharjeni pri trgovski pogodbi, ki mora nastati, kadar pride uprava Baroša v naše roke. * Besede. Giolitti je v debati o prestolnem govoru izjavil v laškem senatu, da je treba pri takih pogodbah, kakor je rapallska, poizkusiti ustvariti vezi prisrčnega prijateljstva med obema narodoma.' Skoraj, da bi stavili, da se v Istri ne zgodi nobeno nasilje fašistov in še bolj se veselimo že trenutka, ko odprejo prve slovenske šole na Primorskem. V besedah so Italijani res mojstri. Zanimivosti. Herojska smrt. Dunajski zdravnik za žensko bolezni in operater dr. Teodor Zerner je umrl pred nekaj dnevi po večtedenski bolezni, kot žrtev vernega. izpolnjevanja svojega poklica. Dr: Zerner je bil kot zdravnik izvan-redno marljiv in vesten ter vedno pripravljen pomagati vsakemu bolniku, ubogemu kakor bogatemu in radi tega so ga tudi vsi visoko cenili. Umrl je v najboljši moški dobi. Pred nekaj tedni je obolel dr. Zerner na močni mrzlici ter pričel raziskovati vzrok bolezni. Oez nekaj dni so se pojavili na rokah ijjpušpaji in zdravnik je spoznal, da se je inficiral pri zdravljenju nekega ino-zemca ter si zastrupil kri. Mrzlica, je sverločila, da se vrši v njem nek tajen proces in zdravnik je izjavil svojim tovarišem, katere je pozval k sebi, da je izgubljen. Svoji obitelji je utajil, da mora umreti ter odšel v nek sanatorij, da se da operirati. Zerner je vzdržal s heroizmom muke na smrt obsojenega, skozi cele tri tedne. Vsi najboljši pozvani zdravniki so se trudili z vsemi silami, da. ga rešijo smrti iter so uporabili pri tem vse svoje znanje in vso zdravniško umetnost. Bolnik pa je govoril: »Nastopajo komplikacije točno kakor po predpisu, toda pomoč prihaja prepozno.« Po operaciji so se pojavili razni simptomi poslabšenja ter vnetja pluč. Z uro v roki je diktiral svoji soprogi, ki se ves čas ni umaknila od njegove postelje vse simptome svoje bolezni. Dvajset minut pred smrtjo je diktiral: »Žila 144, dihanje 45 v minuti. Še pol ure!« Soproga, ki je sedaj že znala za njegovo usodo mu je hotela vzeti uro iz rok, toda ni ji dovolil, obdržal jo je v roki, dokler ni izdahnil. 2.-3. fulija cvetlični dar? Ciril-Metodovih podružnic v Mariboru. Fridolin Kauiif.: Slavni nemški učenjaki slovenske krvi. Dne 17. t. m. je umrl ns Dunaju znameniti vseučiliški profesor v pokoju in ustanovitelj slovečega oddelka za ušesne bolezni dunajske poliklinike, dvorni svetnik dr. Viktor Urbantschitsch (Urbančič), Urbančič je bil mož slovenske krvi, kajti njegovi predniki so bili pristni gorenjski Slovenci, ki so se komaj od tam naselili na Dunaju. Rojen je bili. 1847. na Dunaju, kjer je tudi dokončal medicinske študije. Urbančič je bil na glasu kot izboren specijalist za ušesne bolezni. Spisal je tudi strokovno pomožno knjigo o ušesnih boleznih, ki je doživela pet izdaj. Mož je"bil globoko naobražen in v občevanju prijazen in Ijubeznjiv. Zapustil je tri sinove: Riharda, Ernesta in Rudolfa, ki so vsi sloveči zdravniki na Dunaju. Mi uboge pare Slovenci smo Nemce skozi stoletja zalagali s slavnimi možmi, ki so se nam sami izneverili, ali so pa bili potomci že politično ponemčenih očetov slovenske krvi, torej vzgojeni v nemškem duhu. Znano je, da so Slovenci tudi izvrstni pedagogi, ki so rano-.žib vedno in vedno nemško učno litera-M Kaj «» ustvarili Nftmot m Vega, Zi* Dnevna kronika, Maribor, $7. iunija. — Praznovanje Vidovega dne. Trgovski gr^emij je sklenil, da ostanejo trgovine jutri, na praznik Vidovega dne, zanrte. fstotako ie obvezno praznovanje tudi za vse urade in druga podjetja, državna in privatna, obenem pa je želeti tudi, da občinstvo na ta dan razobesi zastave. — Radi praznikov izide prihodnja številka našega lista šele v četrtek 30. t. m. ob običajni uri. — Več jedlnstva v praksi! V Mariboru živi čez 2000 Srbohrvatov, ki so deloma v državnih, deloma v zasebnih službah. PazHvi opazovalec našega družabnega življenja ni mogel prezreti dejstva, da med njimi in nami SloVenci ne obstojajo tako živahni in prisreri stiki, kakor bi jih pričakoval resničen pristaš narodneea jedinstva. Naši bratje iz Srbije in Hrvatske tvorijo tukai nekako kolonijo in bi kmalu bili z nami v tistem razmerju, kakor na pr. Cehi, dasiravno smo člani enega naroda in državljani iste države. Te dni smo govorili z inteligentnim primorskim Hrvatom o vzrokih tega pojava in ta gospod nam je povedal sledeče: »Mi smb došli v vaše kraje, kakor da smo došli domov. Ali tekom časa smo morali opaziti, da nas vaša družba ni sprejela s tako odnrtimi rokami, kakor se sprejemajo brat,e Ne moremo se pritožiti, da bi ne bilo vaše vedenje nasproti nam korektno in celo kolegi-ialno, toda vaši narodni krogi so se kjer le mogoče separirali cd nas. To ga Popovič, kaj Slovenec Močnik, katerega učne knjige ariimetiške in geome-triško vsebine so se porabljale na vseh »vstrijskih šolah, počenši od prvega razreda ljudskih šol pa do osmega razreda gimnazije. Zemljepisni atlas štajerskega Slovenca Blaža Kocena se je rabil do poloma na vseh avstrijskih srednjih šolah, zato je tudi Kocen za nas Slovence neizmerne kulturne važnosti. Slovenec Kocen je bil sploh prvi avstrijski kartograf, ki je izdal popolni atlant o avstrijski državi. Pred Kocenom je bil v porabi edino-le atlant nemškega državljana in geografa Stielerja. In vendar Kocen ni bil vreden, da bi se kaka mariborska ulica imenovala po njem! ... Naj tu še omenim od Nemcev posebno čislanega nemškega politika Mavra pl. Kaiserfelda, potomca slov. mlinarja. Andrej Blagatinšek je bil začetkom 18. stoletja mlinar pri graščini Marija Gradec. njegov sin Jakob (t 1756) pa že tržan v Laškem. Jakobov sin Franc Ksa-verij (1722—1781) je bil prefekt komen-de v Polzeli in je okoli 1. 1750 kupil Dobovški dvorec pfi Konjicah. Njegov sin Frančišek (1755—1820) je vzel v najem še graščino Blagovno pri Celju, pozneje pa tudi Ebensfeid pri Ptuju, Odlikoval pe je z vzorno ovčjo rejo in v Napoleonovih vojskah je z <3ctj?rje'u in žitom podlDir«) ljudstvo in državo. £ato je cesar \ J se je opažalo zlasti na raznih prire-j ditvah. Ce je došla večja naša družba, ; je bila sicer prijazno pozdravljena, a ' Slovenci so se zaprli v svoj krog in ; tudi nam ni preostalo drugega, kakor da se separiramo. Tako je res nastala ! nekaka naša kolonija, kar pa ne ugaja 1 ne nam niti vam. Mi čutimo potrebo j družbe in če nam slovenske obitelji ne nude odprtih vrat, jo iščemo celo v krogih, ki ne prioadajo naši naciji. Bilo bi treba, da pokažemo več jedinstva v praksi in ravno v Mariboru se nudi za to lepa priložnost*. Po našemu mnenju tem pritožbam ne manjka upravičenosti, dasiravno bi se lahko stavile v podobnem smislu tudi na naslov naših srbohrvat-skih bratov. Krivda bo nekako v sredi in za nas Slovence nastaja dolžnost, da odstranimo vsak povod za očitanje, da bi se družabno separirali. — Različrie cene. Nek uradnik nam sporoča: Po zdravniškem navodilu sem si kupil, v mestni lekarni pri »Orlu« na. Glavnem trgu neko zdravilo, katerega sc nahajajo v Karlovih Lažnih velikanske množine ter plačal zanj 45 K. Ko šem zdravilo porabil, sem kupil drugega v neki drugi lekarni na Glavnem trgu ter plačal zanj samo 36 K. Kaj je vzrok, da stane isto zdravilo v eni lokami kar 9 K več^uego v drugi, ni razumljivo in mislim, da bi v tem oziru.malo kontrole ne škodovalo. — Čudne zahteve. Iz krogov staršev dijakov naše državne gimnazije smo prejeli: Na tukajšnji državni gimnaziji se zahteva-od dijakov, da prispevajo za popravilo pohištva, Radi bi vedeli, ali je to odredba ravnateljstva ali sklep procesorskega zbora in na kakšni podlagi, ko na drugih srednjih šolah to ni običajno, istotako pa se zahteva tudi za, kolek za spričevala 1.2 K, d očim plačujejo dijaki na drugih šolah, n. pr. na realki le 4 Iv. Ker gre to na račun staršev, ki so večinoma borni uradniki, bi prosili sl. ravnateljstvo v tem oziru malo pojasnila. — Naša patrijotična duhovščina. Te dni je stal pred celjskim sodiščem kaplan Zupančič iz Griž, obtožen radi razžaljen j a časti. Kaplan jo na državni praznik sv. Cirila in Metoda med petjem državne lunine razburjen zapustil cerkev in v svoji bogoljubnosti opsoval učitelja in učiteljico. Pred sodiščem je rekel: »Kdo mo moro siliti, da ostanem v cerkvi, ko se poje državna himna. Jaz imam drugo opravke.« Če se spomnimo, koliko so nekateri duhovniki agitirali za vojno posojilo, molili za. zmago maše armade« in oboževali habsburške krvoloke, nam je to vedenje razumljivo. Da, da, Korbia ni več, to je! — Neprimerno nadlegovanje. Neki nemčurski trgovec na Glavnem trgu je oostavil pred svojo trgovino svojo pro-dajajalko, ftj na prav čifutski način, seveda nemško, sili ljudi, ki gredo slučaj-'V mi^uo, ali ki se vstavijo pred izložbo, v trgovfrio. Občinstvo ve že itak samo, Franc 1. 1817. povzdignil njega in njegove potomce v plemiški stan s priimkom Kaiserfeld. L. 1801. je kupil tudi erad Msjšberg, ki ga je potem njegov sin Frančišek Ludovik (1780—1856) pro-. dal in kupil grad Štatenberg, ali tudi tega vsled.slabih gmotnih razmer ni mogel obdržati. Odslej je služil v državni politični službi kot cenilni komisar. Znamenit je njegov sin Moric(J8ll—1885), ki je kot nemški politik igral veliko vlogo. L. 1848. je bil ud frankobrodskeg* parlamenta, 1868—1870 predsednik avstrijske zbornice ter 1871—1884 Štajerski deželni glavar, Moric .EdJer von Kaisev-feld* se ni več posluževal pravega rodbinskega imena Blagatiniek. S tem je hotel izbrisati sled svojega slovenskega pokol jen ja.* Kakšnega potomstva je bil grof Jurij Leo Caprivi, general pehote in bivši kan-celar nemškega cesarstva? Andrej baron Khopriva (Kopriva) je bil mož slovenskega pokoljenja in 1. 1670. posestnik širškega gradu pod mostom in gradu Koprivnika na Kočevskem. Soproga mu je bila Poljakinja Sonja Chwalkovska pl. Chwalkova. Imela sta dva sina; prvi je bi! Karol Leopold. Ta je vstopil v prusko ' Krone«: M- roti Kjufcerfeld. Sein Leben und Wlrk«n *]•> Berti'«*’ d(?i H .»isgesdiicjate in d«n l Lsipsi*, če mu je treba Vaj kopiti ali ne m ve tudi, kje naj kupi in zato mislimo, di je tako nadlegovanje skrajno neumestno. — Slovesno praznovanje godu. Poročajo nam, da je znana klobučarka Alojzija Hlustig praznovala svoj god n* ta način, da je opljuvala in ozmerjal* primorske otroke in žene ter kričala: ,Pfuj 1 Was habts ihr in Steiermark za suchen!” O njenem besnem sovraštvu do vsega, kar je jugoslovensko, smo že poročali in mislimo, da da bi jo bilo dobro na učinkovit način poučiti, da nahaja v jugoslovenskem Mariboru. — Demokratski župan v Zrkovcih« V soboto se je vršila v Zrkovcih pn Mariboru volitev župana. Izvoljen je bij demokrat Alojzij Sel. Tudi vsi občuj*** svetovalci pripadajo demokratski stranki. Tako je končno v tej občini zmag?« ljudska volja nad svoječasnim kl*riKal"’™ nasiljem, ki je mililo tej napredni obaro klerikalnega gerenta. Čestitamo, Tiskarski škrat je V nedeljske® uvodniku zopet zagrešil. Popravlja® samo najvažnejše napaka, ki ® smisel: naslednje (Kristusa) a mesto nadomestuje; oko zre v bodo nost na mesto gre itd. . ..*» — Poziv maturantom na jrimn _ J v Kranju leta 1906. Ker vslod voj dobe nismo mogli obhajati 10 ‘ ’ bomo proslavili 15 letnico tekom _ šnjih velikih počitnic. Namerava prirediti v drugi polovici avgusta,, začetkom septembra dopoldne ses^_ v Kranju, popoldne pa izlet, aa jetno goro. Eadi določitve dneva ^ sporeda prosim, da mi pošlje . svoj naslov in stavi predloge. On o bo večina. Josip Segala, nadzorni ravnatelj, Ljubljana. „ — Prirediteljem veselic. se, da se morajo dovoljeno ^ri, Lr-veselic, gledaliških predstav, kon. tov in drugih zabav v svrho pr®.1“P _ veseličnega davka, v smislu nih določil najkasneje 24 ur popre.1 P javiti davčnemu uradu vsled c£*f' treba, da, vlože prireditelji prošnje pravočasno pri pristojtt1 °i sti. V' prošnjih je vedno navesti spo ■ zabave in če. se pobira vstopnic? t s to valju e prispevke ali pa čo J® _ prost Podvrženo so vse zabav® \ ličnemu davku; tudi one od prirejene. ~ Prometni minister g« , Jankovič je prišel pri naših v hudo zamero. Napadajo g® z raznih njegovih manipulacij, uV j naprsor v cirilici, skrbi za blag°‘.}l_ slaženih ministrov itd. Ta %■ Jankovič pa je identičen z onim ™ v strom, ki je posetil orlovski ‘a” gfj, Mariboru in si dal kot pravoslaV.e. i^|i ks*diti pod noge od naših kleo!g, pravovercev. Seveda je bil pod Jankovič kolega g. Korošca ter j blagodejnim vplivom te tovarišije** pfj svoje .velikanske* rogove, ki »Straži* in »Gospodarju* xdaj na njegovi glavi. armado in kot polkovnik padel * a 1. 1709., drugi, Julij Leopold, rodil dne 29. decembra I. 16^ Jlov0' af I pozneje oženil z Marijo pl. o n? Umrl je dne 8. novembra 1. 1 Nemškem, kamor se je z bratom ^ Odpovedal se je iz nepoznanega y v tujini avstrijskega baronstva 1^*» noval le plemenitega .Caprivija- .t, prvotnorodbinskoime,Khopriva ie £ menil v Caprivi. Sin mu je bitKn Friderik pl. Caprivi, rojen v W«rn'g ^ dne 10. sept. 1. 1743. Umrl je kotpr% polkovnik 25. avgusta 1. 182t. ie bil z Dorotejo Sofijo pl, Kan«1eo Iz tega zakona se je'porodilo mi1®* nov. Med niimi tudi Julij Edvara,^ Ijevi pruski Uibunalni svetnik, y porodil dne 10. septembra A umrl dne 25. okrobrs 1. 1865- 9iii je bil z Emilijo K6oke. NojatarcJ ^ mu je bil Jurij Leo Caprivi, gene ^ hote in kancelar nemške ffbf' bil rojen v Charlottenburga dne i-. I. 1831 in je umrl dne 6. .febrnariI Jvj.ji V grbu imajo pruski grofi ^*P slovensko koprivo. 0¥aW Ob petdesetletnici smrti zw vseh avstrijskih učnih knjig ** ia srednje šole, Qorišeka, « ^ lahko tudi tia zgodovino njeg0V^S trošenj«. Hr. Josip Oorisek 0jr. m Manini » Stfjfivki trian« MUWi» . MaftBofr tSfiirrTTfr mdm 0MT41 —- Vidov kres se bo žgal danes ob "0.: uri. zvečer na piramidi. Vstop prost — Slovenci v Radgoni. V radgonski okolici je pet slovenskih vasi, tudi v mestu samem je več Slovencev. Slo-yenski trgovec g. Ivan Kovačič, ki se 1* moral vsled nemčurskega terorja Preseliti v Maribor, ima v Radgoni svojo fciio in trgovske lokale. Nedavno je nekdo ustrelil v izložbeno okno in »ničil šipo, vredno okrog 30.000 K. Tako Jagodi Slovencem, ki so ostali v Pagoni! ,r~ Bančni zavodi v Mariboru ne °oao uradovali na Vidov dan. r< " Za Jugosl. Matico so darovali: kvu Troin’ trgovec 200 K. g. Lojze vnžnič, ravnatelj ,Drave* in njegovi stelji ob priliki godovania 1500 K. Razstava v zavodu šolskih ,,„Jer* W ie gotovo ena najlepših šoN ,'ij\. ra2stav letošnjega leta, ostane na splošno željo odprta še do 3. julija. futri K v,sko društvo „Jadran“ ima druL»vi uri sv°i° vai° v novih aruijvenjh nrosturih. Orl o.Redek Prizor. *Obzor® poroča: JiVr].&tr^sSmayer|evih časov nismo do-*.ar so te dni doživeli Vinkovfani. J, ?Vs^'. škf>f £. A. Akšamovid je po-j.om birmanja v Vinkovcih pos6til Porh’ ,T?.ravos,avno cerkev in tam imel stpnv ,naSovor v narodnem in ver-k... .. sniislu. Na občinstvo je to na Pr«vjlo ugoden vtis. ~ Donki Pri nas pa ka- s|avT Nadrahi rovarijo proti pravo« lil IM učiteljicam in bi v svojem fana- irsJi ,nairaJš‘ pobili vse, kar je kje ^vo^lavnejja. . jT~ krošnja za skrajšanje službe v in rD-’ YsIod velikesa števila prošenj v i?1"} ^ ra(^' skrajšanja, roka, službe ^ Kadru, katere pošiljajo stra.uk« ne-0^18 r e d n ° divizijskim in armijslcim ttstom; in celo ministrstvu vojne in ^arice, .ic izdalo vojno ministrstvo sk‘V.e °^ok: s V divizijskih in armij-oblastih ter v vojnem ministrstvu Prošuje in pritožbe ne morejo oihV^iti, dokler se od pristojnih voj-V in+r°®^v no dobijo Potrebni podatki. prosilcev je toraj, da pred-Pr°šnjo in pritožbe edinole 6a i ( ,ai Pristojnega voj n flora okroga Pfitiena *fkrat, ako je pritožba na Sa*‘ Pr?ti kaki višii vojni oblasti J°8itfn^a t ?la^’n. 86 doseže najhitrejša , ra j0 ,,<£ je razvidno, da se mo- §an ^IT *u pritožbe radi skraj- v 1|(! v kadru vlagati edi- ?;>■ 0i! * 0rQ^ndi mariborskega vojne- oKro* Mariboru. U mpstn? L drobiž. Veljavnost drobi-3o. }l1n: "e ”hfine Maribor preneha s j -1- Mestna blagajna bo J! * *°biž od !* do a >u,i'a 1921 W>Cin«* ! 1ur,ni'» nakar se opozarja le br» J Pripombo, da se po tem roku v • °*'ralo na nobeno prošnjo, »j. je bil manjši znesek de* '!lD°bi se pri policiji. •4n«inU,F? SIaW*v- Izšolal si? je na l'u s * * klpr Se je nastanil kot zdravnik. Kaufm 'e °^er*il z imovito vdovo Ivanko •0,1 poseslnico velike tiskarne v HunrtV!nsk° znamenitem Pasjem stolpu 'lan"« Srtn)* Leta 3830 f* Gorišek Juri,-, , Krad od svojega svaka Rrort .^8Člfa’ * leta 1851 !> zo’ berg« j bavarskemu baronu Uso Kins-intjfi ’• ie dr' Gorišek brez zaroda Uin(t’ podedoval tiskarno' in vse ogrozi* Premo?en?« ni«SOv bratranec, do te Č0r.-, Pr*orost tržanskl mfadenič, Karol iiož^u- ie mar,!{v in Podjeten mlad &’"•1 i ie dobil v zalogo vse učne knji-Clfi. ^ijslcih ljudskih, in srednjih Šol. aorila 1. 1860 se je poroči] v kras iCl Planinskega gradu s Terezijo, %ad ^erko planinskega učitelja Fran-HiaL;J‘ fa!Unseisi in Terezije, rojene Križ-Pofm •iZ Vučjega sela na Hrvatskem. Pri ■“ Jožef vitez Lasser n. (Do?.^ *t* bila za priči °kra{n-' minister) ir <%:;,c.iSi minister) in Bartol Tratnik, Pril- j1 Predstojnik iz Kozjega. Dne ll.a-■ r«t » Karol Gorišek na Dunaju 9m0 t,r°da umrl. Njegovo imetje ie po-K d«? vdova Terezi jrGorišek, ki živi faun*e* n" Dunaiu- Njen brat Frančišek v f* J* bil poznan in imovit naro-5 UtJli ??Vec v Sevnici. Njegova tudi r.«i* Minka, soproga ugled-bilfl ~v£*8a odvttnika dr. Brenčiča, v Mariboru poznanega ob-cosP°da dc* R»dov«na “*— Nesreča pr! delu. Pri kotlarju Omann na Glavnem trgu št. 4 uslužbeni Ivan Kerkoč }e vlival kolofonijo v kovin a ste cevi. Pri tem mu jo brizgnila kolofonija iz razgretih cevi na roko in prsi. Dobil je težke opekline. Rešilni oddelek je prepeljal poškodovanega v javno bolnico. — Najdeno. Po včerajšnji predstavi se je našla v gledališču večja vsota denarja, ki se dobi proti dokazilu lastninske pravice pri gledališkem mojstru. — Tatvin^. Josipu Vištolerju je neznan tat ukradel iz dvorišča gostilne Lah dvokolo, znamka „Puch", črno barvano z zelenimi črtami, vredno 2.500 K. Pred nakupom se svari, — Kopanje v Dravi. Opozarjamo občinstvo, da je kopanje v Dravi dovoljeno samo na za to določenih mestih. Na vsakem drugem mestu v Dravi je kopanje policijske prepovedano in se bo kaznovalo. — Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov iu sirot v Mariboru. Iz-vanredni občni zbor se vrši dne 10, julija 1921. ob !) uri v gostilniških prostorih restavracije Maribor na Grajskem trgu v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbornikov, 2. sklepanje o razpustu skupne organizacije in ustanovitvi dveh organizacij ene za vojne invalide, druge za. vojne vdovo iu sirote, 3. eventuelna volitev novega odbora, 4. slučajnosti. — Obrtno gibanje v našem mestu. Obče znani trgovec, g. N. Šoštarič otvori s 1. julijem t. 1. v lastni hiši na Aleksandrovi cesti št. 13. na novo urejenomanu-fakturno trgovino. Kakor poznamo gosp. Šoštariča, bo s svojo vešfto roko povzdignil na istem mestu, kjer se je prej šopirila nemška firma, najveCjo in najlepšo slovensko trgovino v Mariboru. Za Maribor, našo severno postojanko, je to zopet napredek, kateri daje nekdaj nem-čursk^mu mestu vedno lepžo slovensko lice in napravi tudi na tujca prijeten utis. ~ Obsojen poročnik. Beograjsko so-! J išče je obsodilo poročn ika Krstiča iz Beograda na 20 let težke ječe, ker je v aprilu 1. 191!) ukazal ustreliti dva mlada Žida, češ da sta. boljševi ka, v resnici na radi tega, da se je polastil njunega denarja v znesku ‘200.000 kron. Vsekakor mila kazen. — Iz Peker nam poročajo: Prvi občinski svetovalec, na zunaj komunist, na znotraj star neozdravljivi nemčur Anton Kaube, posestnik v Pekrah, je zadnjo nedeljo na potu v cerkev obiskal delavVo Kalič Jn ji odpovedal njivo, k> jo ima pridna in poštena delavka, obdarjena s kopico otrok, že osem let v najemu. Njiva je bila letos na novo pognojena,_ zdaj pa pride Kaube in ji odpove! Zakaj pa? .Odpovem vam. ker je vaš mož podpisal kandidatno »isto narodne stranke*, — Opozarjamo naše oblasti, naj se zanimajo za ta slučaj volilne svobode, g. Kaubetu pa povemo, da se slovensko delavstvo ne bo dalo terorizirati od bogatih nemčur-skih posestnikov, tudi če so na zunaj boljševiki. — Jarenina. Pevsko društvo »Obmejni zvon« iz Št. lija uad Mariborom si je nadelo plemenito nalogo: dvigati obmejno narodno zavest, buditi ljubezen za narod in domovino. Poleg tega pa udejstvuje tudi človekoljubje ro prireditvah v prid revni šolski mladini. To je posebno ob današnjih dneh pran;m.ia. vredno, ko je še veliko pomanjkanje šolskih potrebščin in si jih mnogi učenci ne morejo nabaviti. Vsa čast vztrajno delavnemu g. učitelju Sardoču. »Obmejni zvon« je prispeval od čistega prebitka svojih prireditev za revne učence v St. liju že 1637 K, od zadnje prireditve v Jarenini pa za jareninske učence 1400 K. Za ta prispevek mu bodi tukaj izrečena prisrčna avala, istotako vsem, ki so pripomogli t.tako povoljnemu uspehu v prid jareninski soli. Šolsko vodstvo. — Italijani se pripravljajo. Tedni *e vrše v Vipavski dolini v Julijski Benečiji, topniške vojaške vaje. Vaje se vrše večinoma na čavenskem pogorju, ki je bilo po Wilsonovetn načrtu določeno za mejo med Jugoslavijo in Italijo. - Italija se je, usmilila Zadra. Kakor znano so proglasili Zadrčaai vsled neugodne zamenjave kron za lire ) g« mera! n o stavko. Ker pa je laška vlada sedaj popustila in določila za izmenjavo avstrijskih bankovcev 60 milijonov lir, so se Zadrčani pomirili in sedaj so zopet rodoljubi. 0 csra Italia! — Italijanski poslanci, preprečite razbojniški umor laškega mesta! Tako piše s-LEra Nnova« od 18. junija na uvodnem mestu ‘ in v debelih črkah bruha, ogenj in žveplo, ker je prisojena luka Baroš nam. In v še večjih črkah dostavlja, da je izvedel njen član-kar iz popolno zanesljivega vira, da je rapallski pogodbi priklopljena tajna klavzula, da, pripada Delta, in luka Ba-roš pod jugoslovansko sttvereniteto in da. predseduje Jugoslavija konsorciju, ki bo njej ugodno sestavljen. Potem slede vse običajne fraze laških žumali-stov in na konec v drobnih črkah argumenti Italijanov, ki pa so tako jalovi, da bi mogli izostati popolnoma. — Clankar Paolini se namreč sklicuje na izjave D’ Annunzijeve vlade. Pozablja pa čisto, da. je bila. ta. vlada nepostav-na, razbojniška in da so zato tudi vse njene izjave ničeve. Toda kakor so prazni vsi laški, argumenti, tako pa. je gotovo, da. bodo zagnali Italijani velikanski krik, ki kljub svoji smešnosti more biti za na.s zelo nevaren. Zato o-pozarjamo merodajno faktorje, da so čuječi, da nas.ne osleparijo Italijani še za to kar nam je pustila rapallska pogodba. — Povsod nenavadno mrzlo, bs Češkega poročajo, da. je bilo na Ceškorao-ra.vski planoti te dni tako mrzlo, da je zmrznil krompir v zemlji je na ta način vej letošnji pridelek uničen. Kultura in umetnost. x lz pisarne Narodnega gledališča. Danes v pondeljek se vrši častni večer g. Josipa Povheta, igra se „On in nje-eovti sestra", edinikrat v sezoni. Jutri v torek se bo proslavil Vidov dan s ,Smrt majke Jugovičev*. Predstava z ozirom na kresove na 21. Uri (9). — Cene za to predstavo bodo kar najnižje, na kar opozaramo nosebno revnejše sloie, katerim hočemo dati prihko, da si ogledajo to krasno upriaoritev. x Častni večer g. Rasbergerja. V sredo 29. t. m. praznuje kot Stix v »Orfeju v podzemlju*, naš dolgoletni znanec, igralec g. Pavel Rasberger, avoj častni večer. Prepričani smo, da bo pokazalo mariborsko občinstvo, da spoštuje njegovo dveletno delo v Mariboru ter napolnilo gledališče do zadnjega prostora. x Orfej v podzemlju. Burleskna opera v dveh dejanjih, štirih slikah. Spisal Hector Cremicux, uglasbil Jacpues Offenbach, režiral Josip Povhe, dirigiral H. O. Vogrič. Prošli četrtek je vprizo-rilo naše Narodno gledališče, »prvič znano Offenbachovo burleskno opeio .Orfej v podzemlju". Delo je že tako splošno znano, da bi bilo škoda o njem na široko govoriti. Kar se vprizoritve same tiče, je bilo, kar se tiče igre, režije, grupacije, kuliserije, kostumov in mask gotovo prvovrstna, lahko rečemo najboljša glasbena stvar letošnje sezone. V njej je g. Povhe pokazal vse svoje režiserske zmožnosti. Kar se tiče glasbe in petja, pa je bila slabša. Krivda za to zadene v prvi vrsti orkester (kar pa ni kriv kapelnik) ter nerazpoloženje nekaterih solistov, zlasti enega, ki je moral nastopiti kljub temu, da je bil bolan. Posamezne vloge so bile razdeljene tako, da je pel irt igral Aristeusa-Pl utona g. Šimenc, ki je bil posebno kot Aristeus naravnost sijajen, Jupitra g. Povhe, ki je s svojo igro in masko splošno ugajal, Orfeja g. Jsnko, ki pa je bil alabo razpoložen, Stixa g. Rasberger, ki je bil gotovo tako dober, kakor #koro v nobeni ulogi doslej. Euridico je pela ga Ožegovičeva, ki je prišla celotno do veljave, a od ostalih bi bilo treba še posebej omeniti gdčno Savinovo kot Cupida, g. Kavklerja kot Marsa tergdčno Petkovo kot Dianb. Ostale uloge so imeli: Merkurja g. Gabrič, Morfeja g. Kos, Baha g. Košuta, javno mnenje gdčna Mezgečeva, Juno gdčna Cepičeva, Venero gdčna Voukova, a Minervo gdčna Lubejev«. Obisk je bil dober. —r. x Zrnje. Izšla je 28 in zadnja številka letošnjega letnika, ki prinaša poleg naslovne .strani in kaiala celega letnika se: Botfidaar Borko; J^Kolaftugaftr- ci. fPesem.') — A. Ivanovid-Mecger 3 Jacques Offenbach. *— Božidar Borkog Neodposlano pismo. — Janko Glazer i Ivan Cankar: Lepa Vida- — N. — Š.s Drug«, redna sezona »Narodnega gleda,« lišča« v Mariboru. — Bopertoire. Sokolstvo. o Murska Sobota. Dne 10. julij* ima Sokol v M. Soboti svoj javni na* stop. Komur je dana možnost in še ni videl tega deia naše domovine, naj si ob tej priliki ogleda Prekmurje. Pridite na manifestacijo Sokola v Prekmurje! Staven, narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V pondeljek 57.: ,On in njegova sestr**s častni večer Josipa Povheta. tur. ah on V torek 28 : „Snirl. majke Jugonia.*. Oh najnižjih cenah. Proslava Vidovega dne. Izr, abonementa. V sredo 59.: .Orfej t podzemlju", častni veSer Pavla Rasbergarja. liven aboii. V Četrtek 30. : ,tTciteljica Pavla", ob »ni* Žanih cenah. Poslovna predstava upravnik* Hinka Nučiča, I«v. abonemenla. Kino. I. mariborski bioskop. .Cirkuški Drine", drama v štirih dejanjih s predigro. Ta senzacijonalna drama, ki podaja življenje mladega princa, katerega so njegovi rivali, da ie ga iznebijo, vtaknil? še majhnega v cirkus, se bo predvajala od jutri v torek 28. t, m. dalje do petka 1. julija. Pri predstavi v petek bo svirala vojaška godba. — ..... ................... Mariborska porota. Maribor, 23. junij«. Mlad zločinec. va bo nričela ! Vinic0 Kokot’ roien Ieta 1903 v Jarki Kal vari« ‘ nh Pflsi°ien ,v Križovljane na Hrvaškem, je r_ J. bil komaj 15 let star, ko je bil mesca oktobra 1918 obsojen radi hudodelstva tatvine na štiri mesce težke ječe. Pred to tatvino je bil v preiskovalnem za« poru kotarskega suda v Vinici pri Varaždinu, a je ušel iz zaporov in se potem klatil v sosednih štajerskih krajih- Navzlic izdani tiralici se ni posrečilo ga vjeti. Dne 1. avgusta 1918 se je vrni? v rodno hišo in izvršil tatvino v škode Ane Kostanjevec in ji iz hudobije poškodoval solnčnice in koruzna stebla. Nato je spet zginil na Štajersko, kjer je v ormoškem in ljutomerskem okraj* izvršil nekaj tatvin, deloma sam, deloma v družbi tatinskega tovariša. Mesca marca 1919 je bil aretiran. Pred tukajšnjo poroto je bil 19. decembra 1919 obrojen na dve leti težke ječt katero je prestal 8. marec 1921. Na potu in kaznilnice k policijskemu komi-sarjalu v Mariboru jo je potegnil }n sr obrnil proti hrvaški meji. Dne 10. marca ie prišel mimo hiše posestnika Ivana Brumna v Ključarovcib in ga vprašal za službo. Ker Brumnu ni bilo zvano, ali kdo rabi hlapcu, je Kokot odšel. Po noči nato pa je bila Brumnu vkra~ dena dve in pol leta stara žrebica, k? je bila sodno cenjena na 20.000 K. Brumen je. iatvino takoj naznanil orof« ništvu, ki je še isti dan našlo konja in Kokota pri Mihaelu Ivančiču v Vratnem, kateremu je hotel Kokot konja prodati. • Spočetka je tatvino tajilj ko pa Je Brumen spoznal konja kot svojo last. je priznal. Zagovarja se s tem, da ji potreboval denar za nakup obleke. Kakor vse kaže, bo mladega »atu težko spraviti na pravo pot. Porotniki se soglasno potrdili vprašanje krivde, na kar je bil Kokot obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom, trdim ležiščem in temnico. * Amalija,Dolšak, 23 let stara slufki-nja, rojena v Tlakah pri Rogatcu, je služila pri nadučitelju Francu Pirkmajerju v Framu. Ker je bila spočetka poštena, je uživala popolno zaupanje, katero pa je izrabila in ukradla razno-vrstno obleko, perilo in druge potrebščine v vrednosti 11.155 K, kakor so ugotovili sodni cenilci. • . ..Porotniki so krivdo soglasno po* trdih z omejitvijo, da ukradene stvari niso bila vredne nad 4000 K. Obsojen* je bila na 10 mescev težke itče, oriJ GOKtotiife z S. K. Beograd. Prvič so je igralo vsled slabega vremena samo 10 minut z rezultatom 1:1. Revanšna tekma je pokazala nachnoč Čehov, ; Ljubljana—Maribor 138 km. Dne 10. julija priredi kolesarsko društvo »Ilirija« v Ljubljani veliko kolesarsko, cestno dirko iz Ljubljane v Maribor. Ta proga je 138 km dolga. Tekmovanje je dostopno za vse elane klubo^ Jugoslovenskega Koturaškega saveza. Gospodarstvo. g Mariborsko sejmsko poročilo, Na svinjski sejem dne 24. t. m. se je pripeljalo 146 prašičev in 3 koze. Cene so bile: plemenske svinje kg žive teže od K 24*— do 26'—, polpitane svinje kg žive teže K 26”—, mladi prašiči 6—8 tednov komad, K 200'— do 400*—, mladi prašiči 3 mesebe1 stari K 600*— do 800*—, mladi prtiči 6 mesecev stari K 900'— do 130*—. Koze so bile po 450*— do 500*— kron ena. Kupčija je bila precej živahna. g Trgovski in obrtni zbornični dan! Trgovski in obrtni zbornični dan se vrši od sedaj naprej vsako sredo v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 8, II, nadet. Uradne ure od 9—12. Ker pačle na sredo dne 29. t. m. praznik, se vrši prihodnji zbornični dan v sredo dne 6. julija t. 1. g Novi kotli za kuhanje žganja. Milan Jovanovič v Novem Sadu je dobil patent na nove kotle za kuhanje žganja. Ti kotli so na kolesih in jih ni treba vzidatj. g Prepoved tivoza žita in mojte v Italiji. V Italiji je od 1. avgusta t. 1. naprej prepovedan uvoz žita in moke. g Gradba pristanišča v Bratislavi. Občinski urad v Bratislavi jo dobil od ministrstva prvi delež v znesku kron 6,000.000 za nakup zemljišča za pristanišče, ministrstvo za soc. skrb pa je nakazalo 240.000 kron za olajšanja stanovanjsko bede. libor in gojenci vojaške realke je lahko dobil Maribor * rezultatom 6:0 in 6 3. V double igri gospodov *o si nasprotovali gg. Roglič-Suput (Maribor) in gg. St«fanovič-Cerny (voj. realka). : Reprezentančni team I: team la 4:2 (1:1). Nogometna reprezentančna teama sta odigrala zelo lepo tekmo, ki je nudila lepi šport. Rezultat je malo izneoadil. Temeljite prestave bodo na mestu. : S. K. Korotan: M. A. K. I. : 2:1 Tekma igrana v četrtek na igrišču »Maribora* je marsikoga presenetila. Brez dvoma se je pričakovalo, da podleže mladi .Korotan" stari korenini M. A. K. Vsakdo je bil le radoveden na razliko v golih. Žilavi »Korotan" na si je bil v svesti močnejšega protšvnika in je po živahni igri odločil tekmo za lastne barve. Po začetni lahki premoči »Rdečih* in kateri so dosegli v prvih minutah prvi goal, so se črno^beli kmalu vigrali. Po lepi kombinaciji so zamogli po menjajočih se napadih vzdržati celo prvo polovico otvorjeno igro. Ze v prvi minuti druge polovice $0 se ijravnali (Sirola). Klub močnim napadom .Makovcev* so zamogli ,Ko-rotanci* braniti svoje .svetišče*. V 38 minuti so iznenadili z drugo zmagosno točko (Rebolj). Ira je tu pa tam trpela vsled obojestranske ne fair igre. Vobče pa je bila igra v lepem tempu in fair. »Rdeči* so bili v začetku dobri, drugače pa v povprečni formi. Pri .Korotanu* je stopal v ospredje srednji napadalec (Turina.) Ugajali so obramba, levi krilec, zveza in krilo. Splošno je bila leva stran boljša od desne. Ierra je bila od začetka do konca živa. Zal da izgubi .Korotan* v kratkem svoje najboljše .noči. Upamo pa, da se bo .Korotan* kmalu zopet povspel do sedanje višine In še dalje, saj dobre volje ne manjka! Slovenskim športnikom priporočamo vstop v ta mladi klub, ki zna res gojiti šport, kar nam je pokazal v sicer skromnih, a za njega častnih uspehih. Pri tej tekmi je bil sodnik g. Senec. Hala oznanila. Perfektno stenografinjo in strojepisko sprejme takoj pisarna <3r. Irgoliča. Plača po dogovoru. 883 2—1 Boljše gospode se sprejme na hrano. Dnevno K 27'—. Šolar, KoroSčeva ulica St. 7, II. nadstr. 881 2—J Učenec se sprejme v trgovini Baloh & Rosina, Grajski trg št. S. 875 2-2 Ciirta 72) rnln Stoj! j livrstna »ina, posebno „Št. Poterčan", trakovi in vrvice za žaluzije,! sveže pivo, topla in mrzla jedila, kepice, usnjate žoge in pneumatike j senčnat vrt za goste samo v gostilni ^ ».nogom« prt 846! zlati S-11*1 IV. MsHbOr« na Frankopanov! eeali 5t. 2. Aleksandrova c. 13. Abonenti se še sprejmejo. Dobra In obilna h«118 I7 1*1 * L.' I po zmernl cen}' t elila IZBIFS! Vincenc in Josipina Pianine ^ • aosttlničar‘0. Moško perilo, čevlje, obleke, klobuke, pasove, dežnike, palice za sprehajanje, tržne torbice, potovalne košare ter razno galanterijo kupite najceneje pri tvrdki JAKOB LAH 851 Maribor 10-6 Glavni trg štev. 2. jSinger Singer Singer Singer iivaFn? stroji šivanke nadomestni 'Jeii strojno olje. J ^ y Velik« pošiljatev Iz Amerike dospela. Dobi se s811* nail podružnici . Singer šiv. stroji Bourne & Co. N9wyflr" podružnic« Maribor, začasno Dravska u!!c* 1°’ ^ Ugodni plačilni pogoji na obroka« N aznanilo. Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim dne 1. julija t 1. popolnoma novo urejeno trgovino z modnim, manufakturnim in kon-na debelo fekcijskim blagom, perilom itd. drobno v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 In prosim vse svoje stare odjemalce za nadaljnjo naklonjenost in obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem 876 6-2 J. H. Šuštarič. "I I sa MB^basaassaasad Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Brzojavni naslov: tiospobanka Maribor. — Štev. poStno-čekovn. urada: 12.445. — Telefon it. 311 IflT Širite povsod nmš list! ■" 1 ...iiCT»aaa. BB Največje mariborsko špedicijskopodjetje: lurij Reitingerjevi nasledniki, Maribor. Pisarna: Meljska cesta L Skladišča: Meljska cesta 27 in 29. Telefon št. 35. Naj cenejši prevoz tovora vseh vrst iz kolodvora v mesto ali obratno in sicer: za touores celita oagonoo K 4 za 100 hg „ taDsmma blago . . . K 8 „ 100 » „ pas. uazoue pavšalno K ISO Najhitrejši prevoz blaga z lastnimi pohištvenimi in odprtimi vozovi. Najvarnejše in naj zanesljivejše natovarjanje, iztovarjanje, odprava itd., najbolje oskrbljeno po lastnem strokovno izvežbanem OSObju. 880 je otvorila svojo na Koroški cesti št. I, I. nadstr Podružjiiea Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja srečke državne razredne loterije. Sprejema prijave za subskripcijo delnic W* emisije Zadružne gospodar, banke. Častnik in izdajatelj ,Konzorcij Tabor Tiska; Mariborska tiskarna. 0» 4, Spor!. Lawn tennls-match med SSK Ma- t Beograjski S. K.: Union Žižkov (Praga) 1:4. Češko moštvo Union Žižkov je igrajo pretečeni teden dvakrat g Narodna banka, A. d. Zagreb Je ar g Znižana obrestna mera v Newyor> ozirom na naredbo finančnega mini- ku. Kakor poročajo listi, so newyorsto stra spremenila naziv banke v »Slo-. banke znižale obrestno mero od 6 in P°J