29u it. — 5. leto.
Naroi;:r-n za kraljevin«
HiS
Mesečno -it IC Letno 570 K
Inozemstvo:
Mesečno 6S K. Letno Sl 6 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Poštnina pavšaiirana. Današnja številka velja K 3*—
V Ljubljani, nedelja S- februarja 1922.
OSLA
Vs
^čeliški
m
kniižnicj
v Lju
'lani.
4
Uredništvo:
KVolfova nlica 1/1. Telefon 860.
Uprava:
Marijin trg S. Telefon 44
.Rokopisi se ne vračajo. aSanjem je priložiti znamko, za odgovor.
W8ad^@ stranke in m&isSimasii.
KONFERENCA DR. SPADA. — SPOR MED VLADO IN MUSLIMANI RESEN. — NEJASEN POLOŽAJ.
Beograd, 4. febr. (Izv.) Danes ob desetih dopoldne je odstopivši minister za trgovino in industrijo dr. Mchmed Spaho posetil ministrskega predsednika Bašiča. V predsedništvu vlade je bila nato konferenca, kateri so prisostvovali ministri dr. Voja Marinkovič, dr.
Kosta Kumanudi in dr. Momčilo Ninčič.
Na tej seji so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so dovedli ministra dr.
Spaha do ostavke. — Popoldne ob petih je dr. Spaho imel daljši porazgovor z minstroma dr. Kumanudijem in dr.
Krstljem. Razpravljali so o raznih zahtevah muslimanskega kluba, o finančnih zadevah in o raznih točkah, ki se
tičejo ministrstva za vere. Dr. Spaho bo potem poročal plenumu muslimanskega kluba, ki se sestane dne 12. t. m. v Sarajevu. Na tej seji se določi nadaljnje postopanje muslimanske stranke v sporu, ki js nastal med njo in vlado. — Na podlagi vsega tega se doznava, da so neresnične ali kvečjemu prenagljene razne kombinacije, o katerih so poročali listi, ki sodijo, da je spor med vlado in muslimanskim klubom že poravnan. Ravnotako so tudi vse vesti o kombinacijah novih kandidatov za izpraznjeni mesti odstopivših muslimanskih ministrov dr. Spahe in dr. Kara-mehmedoviča brez vsake podlage.
Stalilasisto p@§©III© Beki-
ročila Italiji, ker dovoljuje posojilo italijanski finančni minister. Dokler traja amortizacija tega posojila, ne sme sprejeti Reka nobenih obveznosti. Po na-daljnih določilih pogodbe sme krožiti na ozemlju reške države samo italijanska lira kot zakonito plačilno sredstvo in se ne smejo izdajati ne bančne, ne državne novčanice. Takoj po podpisu pogodbe dovoli Italija Reki 200 milijonov lir v mesečnih obrokih, od katerih ne sme biti nobeden manjši kot šest milijonov lir, da more mesto zadostiti svojim potrebam.
Rim, 4. sebr. (Izv.) Danes je bil sklenjen dogovor med italijansko in reško vlado glede posojila v znesku ^0 milijonov lir, katerega dovoljuje reski vladi Italija. Dogovor, ki je bil (M6*- P^Pisan, ima sedem členov. Fo .močilih pogodbe se posojilo obrestu-. Po 5 odstotkov in je prosto vseh tli i ^os°i'l° se amortizira v petdese-,	.J1	»etili. V kritje tega posojila zastav-
il3 icška vlada vse svoje premičnine T ,ncPremičnine, svoje pravice in vse dohodke, ki jih ima mesto Reka. Reška “Zava se je na ta način popolnoma iz-
6r«f AsscSrasssr š® vedno sania
© Karlu.
^ Budimpešta, 3. februarja. (Izv.) '»oditelj novoorganizirane Friedriclio-ye Stranke, grof Andrassy, ki se sedaj •menuje »Krščansko - nacijonalna strani;a poljedelskih državljanov«, je «javil na prvem shodu glede državuo-Pmvnega programa stranke naslovno: Strai,ka absolutno ničesar noče slišati 9 Sol juliji » svobodne volitve kralja« m smatra, da so življenski interesi ln mir države identični z interesi kronanega zakonitega kralja, llnvor-n'k je izjavil:	Kralja bomo spravili
domov, toda še le potem, ako bo to dopustil razvoj v evropskem položaju. Ako bo pri volitvah naš program zma-f>ah prevzamemo jamstvo za to, da ne ho nobenega puča. V tem slučaju pre-
vzamemo jamstvo, da bo madžarski kralj mirno čakal na primeren čas. Do takrat pa bomo pripravili zanj tla. Nevarnost puča bi grozila samo tedaj, ako bi kralj moral videti, da hočejo tukaj njegovo pravico eskamotirati. Grof Andrassy je potem v daljši razpravi utemeljeval, da je volitev kralja nemogoča in izrazil svoje mnenje, da bi v slučaju volitve kralja imeli na Madžarskem dva kronana kralja, kar bi lahko privedlo do strašnih spopadov v deželi. Končno je pa še povdarjal, da bi bila oseba dosedanjega kralja, ki je tudi zakoniti vladar od Madžarske odcepljenih ozemelj in ki trianonskega miru ni podpisal, najboljše jamstvo za integriteto države.
RAZPRAVA PROTI KOMUNISTOM.
Beograd, 4. februarja. (Izv.) Na današnji razpravi proti komistom-atentatorjem je bil zaslišan zadnji obtoženec dijak Sava Nikolič, ki je priznal, da je dobil bombe od Stejiča, dejal pa je, da jih je dobil le v shrambo. Nadalje trdi, da so ga pri prejšnji preiskavi in zaslišanju prisilili, da podpiše Izjave, ki jih ni nikoli podal. Nato so bile zaslišane razne priče obrambe, ki so govorile v prilog obtožencem Čopiču, Trebinjcu in Filipoviču, ki so izjavili, da so zlasti Filipoviča videli dne 26, januarja 1. 1921 in da se torej ni mogel udeležiti komunističnega sestanka v Novem Sadu. Prečrtani so bili
razni tozadevni -akti, zlasti poročila predsedništva parlamenta z dne 26. januarja o tem, kako je takrat naenkrat ugasnila luč v sejni dvorani konstituante. Razprava se je prekinila opoldne.
demanti o vesteh glede bati-nanja zaprtih komunistov.
Beograd, 4. febr. (Izv.) Uprava mesta Beograd ponovno in odločno de-mentira vse vesti o mučenju in balinanju komunistov, ki so zaprti radi atentata na kralja na Vidov dan.
STAVKA NEMŠKIH
Železničarjev.
Berlin, 4. fbruarja. (Izv.) Državno prometno ministrstvo poroča, da se na Posameznih mestih že lahko opaža učinek, ki so ga imeli oklici vrhovnih *vez strokovnih organizacij, da naj se :ia železnicah začne zopet delati. Posebno strojevodje se vračajo na delo.
Berlin, 3. februarja. (Izv.) Kakor se javlja s pristojnega mesta, se ne .°, ° vršila pogajanja s stavkajočimi železničarji. V nekaterih mescih se je vršila sabotaža.
KONEC RUDARSKE STAVKE V NEMČIJI.
Berb'n, 3. februarja. (Izv.) Vrhovne zveze rudarjev so na podlagi razgovora z nemškim državnim kancelarjem o polržaju stavke izdale oklic na vse stavkajoče s pozivom, da naj končajo
CEHOSLOVAŠKO POSOJILO AVSTRIJI.
Praga, 4. febr. (Izv.) Pogajanja med zastopniki češkoslovaške in avstrijske republike v Pragi glede posojila, ki naj ga Češkoslovaška dovoli Avstriji, so se zaključila in so dovedla do pozitivnega uspeha. Zaključki konferenc se predložijo parlamentoma obeh držav v ratifikacijo. Posojilo znaša petsto milijonov češkoslovaških kron in se izplača takoj po ratifikaciji. Tozadevni predlogi sc čimprej predložijo parlamentoma. Da se pa finančne in gospodarske težkoče, v katere je zašla avstrijska republika, čimprej olajšajo, so se delegati obeh strank sporazumeli, da Češkoslovaška dovoli Avstriji, dokler se posojilo obojestransko parlamentarnim potem ne reši, izdaten predujem proti gotovim jamstvom. Sklenjen dogovor sc čimprej podpiše.
POINCARE O GENOVSKI KONFERENCI.
Pariz, 4. februarj‘a. (Izv:) V senatnem odboru je izjavil ministrski predsednik Poincare, da bo samo te.iaj šel na gospodarsko konferenco v Genovo, ako se bo program konference določil pod gotovimi predpogoji. Pri tem je Poincare poudarjal, da se mora zunanja politika Francije opirati na to, da se brezpogojno obdržijo pravice repa-racjjske komisije in zveze narodov.
AMERIKA IN RAZOROŽITEV.
Pariz, 4. februarja. (Izv.'' Iz VVashingtona se poroča, da je predsednik Harding, ko ja bil v vvasliington-ski konferenci končnoveljavno sprejet dogovor glede omejitve oboroževanja na morju, izdal povelje, da se v ameriških ladjedelnicah ustav;i gradba vseli vojnih ladij, ki niso v seznamu bredov-ja za Zedinjene države.
MADŽARSKA TISKA ŠE NAPREJ BANKOVCE.
Budimpešta, 4. febr. (Izv.) »Az Est« doznava od vodstva notne banke, da jo je ministrski svet z ozirom na gospodarske potrebe pooblastil, da sme tekom prihodnjih šestih mesecev izdati za nadaljnji dve milijardi kron bankovcev.
NAŠA ZASTOPNIKA NA RIMSKI KONFERENCI.
Beograd, 4. febr. (Izv.) Na gospodarski konferenci, ld se dne 15. t. m. sestane v Rimu, bosta našo državo zastopala ista delegata, kakor na lanski, namreč dr. Rybaf in Spevec ter tozadevni strokovnjaki.
KONFERENCA O ZAKONSKEM NAČRTU GLEDE LJUDSKIH ŠOL.
Beograd, 4. febr. (Izv.) Minister za prosveto je sklical konferenco delegatov prosvetnih oddelkov vseh pokrajinskih uprav. Na tej konferenci, ki se vrši te dni v Beogradu, bodo navzočni vsi delegati in referenti ministrstva prosvete. Razpravljalo se bo o zakonskem načrtu glede ljudskih šol na široki podlagi. Govorilo se bo tudi o vzdrževanju šol v finančnem pogledu. Konferenca bo trajala nekaj dni.
IZ SEJE FINANČNEGA ODEORA.
Beograd, 4. februarja. (Izv.) Finančni odbor je imel danes plenarno sejo, na kateri je bil najprej preeitan zapisnik zadnje seje. Nato je prišel v razpravo dopis finančnega ministra dr. Kumanudija, v katerem zahteva, naj se seja izpremeni v konferenco. Ker je tudi vojni minister sprejel ta predlog, se je nato plenarna seja iz-premenila v konferenco. Vzrok za to izpremembo tiči v tem, da je na dnevnem redu današnje seje več važnih točk, ki se pa morajo obravnavati tajno. Zaradi tega so bili novinarji in stenografi pozvani, naj se odstranim iz sejne dvorane. Kakor se doznava, je poslanec Velizar Jankovič zahteval, naj se novinarji sploh ne dopuščajo na seje finančnega odbora. Ta predkg pa je predsednik odklonil z motivacijo, da je finančni odbor že prej dovolil novinarjem, da prisostvujejo sejam. — Najprvo pride na razpravo vojno ministrstvo, in sicer vojaške zadeve, kontingent vojske itd. Dosegla se je soglasnost, da se omogoči delo tretje sekcije finančnega odbora, ki ima pretresati proračun vojnega ministrstva. Vojni minister je pristal na to, da se orožništvo izloči iz kompetence ministrstva za vojno in mornarico, in da sc priključi ministrstvu za notranje posle. Ravnotako se iz vojnega ministrstva izločijo obmejne straže, ki naj bi so priključile finančnemu ministrstvu. Finančni minister dr. Kumanudi je dejal, da bi po njegovem mnenju bilo najbolje, da se obmejne straže sploh razpuste, ker nimajo več prave podlage za svoj obstoj. — Seja se je nato zaključila. — V ponedeljek je v finančnem ministrstvu seja druge sekcije finančnega odbora, kateri prisostvujejo tudi deffegati pokrajinskih uprav.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 4. februarja. (Izv.) Danes je imel svojo plenarno sejo tudi zakonodajni odbor, ki je razpravljal o koncesijah družbe »Ohrid« za libolov na Ohridskem in Prespanskem jezeru. Stavljenih je bilo več predlogov. Po daljši debati je zakonodajni odbor prešel na glasovanje o predlogu pododbora, da naj se koncesija razveljavi. Za predlog so glasovale vse stranke razen radikalcev. — Seja sc ie nato zaključila. — Prihodnja seja bo v pc-.nedeljek. Na dnevnem redu je upravna razdelitev države.
POKRAJINSKI NAMESTNIK ZA DALMACIJO V BEOGRADU.
Beograd, 4. febr. (Izv.) Danes je dospel semkaj kraljevi namestnik za Dalmacijo dr. Metličič. Kakor se doznava, je njegov prihod v zvezi ž izpraznje-njem tretje cone v Dalmaciji, z definitivno rešitvijo šibenišklh dogodkov in s prehrano Dalmacije.
INVESTICIJSKI STROŠKI ZAGREBA.
Zagreb, 4. febr. (Izv.) Mesto Zagreb potrebuje v investicijske svrhe 600 milijonov kron. To je na včerajšnji seji finančnega odbora občinskega sveta ugotovil župan Heinzl. V pokritje teh izdatkov bo občina morala najeti posojilo v Inozemstvu, in sicer v Švici, Angliji in Ameriki. Del Investicij se bo kril s posojilom, ki se najame pri domačih denarnih zavodih.
DOHODKI DRŽAVNIH RUDNIKOV.
Beograd, 4. febr. (Izv.) Dohodki državnih rudnikov so vedno vedji. Dočitn so bili ti rudniki v proračunskem letu 1918-19 deficitni za približno pol milijona dinarjev, so imeli dobička v proračunskih letih 1919-20 približno 5 in 1920-21 23 milijonov dinarjev.
PASIVNA REZISTENCA NAŠIH ŽELEZNIČARJEV.
Zagreb, 4. febr. (Izv.) Opaža se uspeh pasivne rezistence železničarjev, od katere ie najbolj prizadet Izvoz lesa.
Amputacija.
Separacija, parcelacija, amputacija — to so besede, ki smo jih kar naenkrat zaslišali iz Beograda. Vse te besede merijo na Slovenijo.
Stara politična postava dr. Ivan Šušteršič stopa — čeprav od daleč šele — na obzorje. Naše vlade niso mogle do danes izvesti prav nobene politične konsolidacije v državi. Bili so se samo boji med starimi, avstrijsko ubranimi osebami s starimi sovraštvi in malenkostnimi privatnimi zagrizenostmi brez širjega pogleda na naše novo razmerje. Ni čudno, če je — kakor se ne demontira — izkušeni Nikola Pašič zagrabil v tem kaotičnem osebkanju avstrijskih mentalitet po mojstru krotitelju dr. Šušteršiču.
V državi imamo — priznajmo si odkrito — nezadovoljnosti dovolj: v Vojvodini, Bosni in ponosni jugoslovanski Dalmaciji prav tako, kot v Radičevi lirvatski. Razumljivo je, da nihče ne more vstvarjati dobrot narodu čez noč, toda delo naše uprave traja že leta in tekom tega časa bi se bilo že marsikaj lahko storilo v ljudsko korist. Gledamo pa dan za dnem le, kako se bogate bogati in sirotijo siromaki. Jasno je, da tako ne more naprej.
Kje naj iščemo krivde? V prvi vrsti v naši upravi, to se razume. In zato sili iz tega načina upravljanja države narod ven.
Ne sledi pa iz tega, da bi silil iz države, kakor smo si želeli v mirnem in vojnem času, iz države enakopravnih jugoslovanskih bratov.
Te države smo si mi želeli, to državo smo v srcu svojem oblikovali v krvavem vojnem času.
Državo imamo, toda taka ni, kot smo si jo želeli. Našo srčno državo grizejo danes stranke, ki se smatrajo za višje vrednote, kakor pa država in imajo državo samo za krinko, s katero si krijejo svoj sesajoči bankirski obraz.
Stare mentalne stranke tiščijo k tlom vse pokrajine naše države.
Ni čudno torej, da se vse te stranke, ki so imele v starih državnih sklopih svoje priviligeje, borijo proti enakopravnosti celega naroda. Zato, da bi svoje priviligije obdržali, mečejo in režejo iz državnega telesa, če je treba, cele pokrajine in izražajo to z eno besedo: amputacija. Zdrav narod jim je odveč; izrezati ga je treba in vreči kamorkoli.
Ker imajo ti amputanti danes veliko državno moč, je pa treba, da narod, ki se ž njimi možje tako nalahko igrajo, resno prevdari, kam vodi pot v skrajnem slučaju.
Mi vsi smo zrastli. z zemljo in ljubeznijo do nje — naša slovenska tla so nam sveta. Mar vedo naše stranke, kaj bodo storile, če jih vladni mogotec z našo domovino vred postavi »na prosto«? Mar ve to — ponavljamo — katerakoli naših strank?
Tako se zdi človeku, kakor leta 17 ji tj, ko je vse živelo v nevednosti in nestrpnem pričakovanju rešitve.
V teh razmerah je pač žalostno, da leze ljudem strah v kosti že ob imenu enega samega človeka. Kaj nimamo močnejšega cilja, kaj nismo več zmožni koncentracije proti vsakemu poizkusu delitve naših slovenskih tal in barantanju z našim narodom?!
Naj pride do česarkoli, naša volja, ki nam je varovala naš narod skozi stoletja, se mora osredotočiti zopet na en cilj: ohranitev naše zemlje.
Volitev novega papeia diosiei brez uspeha.
Rim, 3. febr. (Izv.) Dopoldne in popoldne so se vršile v Vatikanu volitve novega papeža, vendar pa nobena volitev ni imela dosedaj pozitivnega rezultata. Govori se, da je kardinal Marini v konklavu obolel.
Rim, 4 febr. (Izv.) Ob 11.45 in ob petih popoldne se je dvakrat dvignil črn dim iz sikstinske kapele in je oznanil, da današnji dve voiitvi konklaya nista imeli uspeha in da papež še vedno ni izvoljen.
Splošna stavka rudarjev v Cekoslovalki.
Praga, 4. 'februarja. (Izv.) Listi se obširno bavijo s stavko v premogovnikih. »Bohemia« poroča iz parlamentarnih krogov, da se bodo v nekaterih dneh podjetniki pobotali z delavci.
Mosty, 3. februarja. (Izv.) Kakor se je poročalo na okrožni rudarski konferenci v Mostih, so nekatera rudniška podjetja zaprla skladišča za živila. Rudarji so pozvali, okrožni rudarski urad v Mostih, da naj takoj o tem obvesti vlado in ji naznani, da bodo rudarji na to odgovorili s tem, da bodo odpoklicali vse ono moštvo, ki opravlja vzdrževalna dela v rudnikih, Rudarske organizacije sodijo, da stavka skupaj 135.000 delavcev.
Praga, 4. februarja. (Izv.) Kakci doznava »Češke Slovo«, so astniki zapadnor čeških predilnic odpovedali oni del kolektivnih dogovorov, ki se nanaša na plače. Tovarnarji skušajo doseči znižanje draginskih doklad za 15%. Ako se to izvede, bo 50.000 delavcev prizadetih. Centralni _ odbor strokovnih organizacij rudarjev in plavžarjev v Pragi je izdal progjas svojim članom, v katerem izjavlja, da so rudniški uradniki obvezani bili nevtralni v boju rudarjev, in da bodo VT» šili le ona dela, ki jim jih nalagajo rudniško-policijski predpisi.
USTAVITEV DELA.
Kladno, 4. februarja. (Izv.) Praška družba železne industrije objavlja, da od danes opoldne dalje ustavlja do nadaljnjega delo v svojih tovarnah. Zato bo danes odpuščenih 3600 delavcev.
IZ MADŽARSKE NARODNE SKUPŠČINE.
Budimpešta, 4. febr. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine je predložil poslanec Josip Szabo predlog, ki po-zivlje vlado, naj predloži zbornici zakonski načrt o podaljšanju delovanja narodne skupščine za čas razprav o volilni reformi. Nato je bila sprejeta predloga o reformi obrtnega zakona v „ tudi v podrobnostih.	^
FRANCIJA IN ZGRADITEV DONAVSKE LUKE.
Budimpešta, 4. febr. (Izv.) Kakor doznava »Magyar Orszag«, je bila med madžarsko vlado in nekim francoskim konzorcijem sklenjena pogodba, po ka-
teri se tvrdki Schneider-Creuzot poveri gradba proste luke ob donavskem rokavu v Soroksaru. Francoska skupina stavlja za pristaniška dela na razpolago kredit 600 milijonov kron.
Borzna poročila.
Zagreb, 4. febr. (Izv.) V dar.ašnjijiu privatnem piomeb; ro •'otirali: Berlhi 151, Praga o75, Dunaj 3.r0» vdlan 1420, London 1311, Pariz 2560, 'vica 6000, Budimpešta 46.75, ameriški dolarji 30160.
Curih, 4. febr. (Izv.) Devize: Berlin 2.525, Holandija 190. Ncwyork 512, London 22.05, Pariz 42.875, Milan 2iM, Praga 9.90, Budimpešta 0.775, Zagreb 1.65, Varšava 0.16, Dunaj 0.17, avstrijske krone 0.08.
Zahtevajte
JUGOSLAVIJO*
Dr. Joža Glonar:
Silska reforma ii knltiir. proMem mi Mave.
Z načrtom edinstvene srednje šole, o katerem se sedaj posvetujejo naše profesorske organizacije, je vse reformno gibanje na polju našega šolstva stopilo v odločilen stadij. Če naj bo vsaka reforma razvoj kvišku in korak naprej, moramo beograjski načrt z ozirom na razvojno stopnjo našega srednjega šolstva a limine odkloniti. Srednja šola, hi jo hoče ustvariti, je žalostna križanka naše meščanske šole in deformirane naše srednje, šole, ne ptič ne miš, v kulturnem pogledu občuten padec na nižjo stopnjo. Odkloniti ga uoramo tudi zaradi tega, ker je v njem končna odločitev o najvažnejših prosvetnih predavanjih izrečno rezervirana beograjskemu »Prosvetnemu savetu«, torej korporaciji, ki po svoji fakorekoč eksteritorijalni sestavljenosti hi odgovorna onemu občinstvu, ki je direktno interesirano na kvaliteti naših srednjih šol.
Šolstvo se Je začelo pri nas reformirati takoj po prevratu. Toda vse kaže, da se niti učna uprava niti inteligentno občinstvo, ki bi na razvoju šolstva vendar moralo biti interesirano, nista v dovoljni meri zavedla latentnih motivov, ki so te reforme po večini n^zročili. Njih zle posledice se danes v našem šolstvu že kažejo; bog-vedi kam bomo po tej poti še prišli. Molčati ob tako eminentno važni zadevi bi bil naravnost greh!
Prve reforme na polju šolstva nam Je prinesla pijanost svobode in ekstaza, ki je slepo začela rušiti vse, kar nas je spominjalo prejšnjih, nesvobodnih časov. En tak »avstrijski« specifikam je biiii humanistična gimnazija, o kateri •e je s posebnim povdarkom trdilo, da Je naši svobodni bratje niso imeli. Tako sta strašna latinščina in še strašnejša grščina postali oni dve grozni šibi, s katerima je tepla nekdanja Avstrija svoje narode. Materialistični tok časa Je ob enem podpiral javno mnenje, da je nepotreben, prazen in neploden trud z rečmi, ki nimajo nobene praktične vrednosti. Očarovala je tudi zavest, da jc vsako reformiranje nekaj »modernega« in bojazen, da se s svojo zastarelostjo pred naprednejšimi narodi blamiramo. V široki javnosti se je zbudila s jadikovanjem nad težavno latinščino n ti težavnejšo grščino zavest, da so sole, v katerih teh jezikov ni ali Je njih 1)3Uk vsaj omejen, iaž]e ko druge šole, katerih spričevala imajo enako vrednost In kaj je naravnejše, ko da bo :>če dal svojega otroka v lažjo šolo, če doseže v njej isti uspeli kakor v težki?
To so glavni, deloma prikriti, deloma'prikrivani motivi, iz katerih se je v haši javnosti rodil klic po reformi ilolstva. Kako Je na vse to reagirala Baša učna uprava? Ali si je bila na fasrtem glede teh motivov, tega ni mogoče reči. Udala se jc splošni zahtevi In začela z reformami, ki so odgovarjale 2ahtevam javnosti. Ali je tega krivo premajhno in prepozno spoznanje, .s;meri, v katero ta pot vodi, pomanjkanje poguma za odgovornost ali pa plahost pred javnim mnenjem, tudi tega,človek, ki ni sam član učne uprave, ne more vedeti. Tem bolj očito govore dejstva. Spremenila je humanistične gimnazije v realne in tako strašno nesvobodni, naravnost tiranski disciplinarni red reformirala pri-
merno zahtevam današnjega svobodnega časa. Sprememba tipa gimnazije je lahko odvisna od kaprice kakega posameznega nadzornika, sicer pa se je učna uprava ravnala po željah in nasvetih raznih županstev, starišev in učencev (dh učencev!) S takim kulturnim plebiscitom je mogoče hotela pokazati svojo demokratičnost (kar je danes tudi zelo moderno!) pa ni pomislila, da imajo v tej masi manjšino ravno oni ljudje, ki umejo pravo podobo časa in njega prave potrebe, in ki so torej v prvi vrsti poklicani, da povedo svojo besedo v tako važni stvari, namreč inteiigentje. In da se taka demokratičnost lahko razlaga tudi kot komodno sredstvo, da kdo odgovornost odloži z lastnih pleč na tuja.
Pravi paradoks, ki ni brez usodne ironije, pa je izvedeniško mnenje, ki ga je učna uprava zaprosila pri učencih, torej pri objektu svojega delovanja. To je res že višek demokratičnosti! Odkod izhaja in kje je nje pravi izvor, sc da prav lahko pokazati. Sentimentalni »Jalirhundert des Kindes«, v katerem so vzrasli in že dej: Ivovali naši šolniki, ki so danes člani učne uprave, jc poleg mnogo dobrega ustvaril tudi nekaj za vzgojo in šolo neizmerno usodnega:	iz	otroka je naredil naravnost
malika, ki ga šola za božjo voljo ne sme mučiti. In tako jc naša učna uprava posadila za kateder gospoda Mlc-kosesa, sama pa s profesorji vred sedla v avditorij, kjer zdaj spodobno drži »roke na klop«. Ne delajmo ji krivice; v tem položaju se ne počuti dobro in sama priznava, da nekaj ni v redu. — Zato prireja razgovore in ankete, v katerih se naj reši vprašanja, odkod neki prihaja, da šolska disciplina zvi-doma peša in da enako konstantno nazadujejo učni uspehi. To je tragika kmeta, ki je v svoji razmišljenosti potegnil čep iz soda, sedaj pa zbegano gleda, kako vino curkoma lije iz njega in se ne zave, da drži čep še v roki. Vse ankete, vsi klici po ideakzmu ne bodo učni upravi pomagali nič, dokler se ne bo sama zavedla, da drži č p v rokah in da je treba ves ta p .reči problem samo energično zgrabiti — za ušesa.
V resnici Ima večina današnjih reform svoj izvor v tendenci, da se učencem šola olajša. Ta tendenca gre sistematično za tem, da se šoli počasi vzame vse, kar je pravzaprav nje bistvo: počasi bodo naše šole samo še nekaki p&sld zbori, telovadni krožki, turistične zveze, športni klubi, politični odseki, bančne podružnice itd. Vse to izhaja iz usodne zaslepljenosti, da Je težka šola za otroke zlo. Ne, težava šole je nje bistvo, sredstvo, s katerim se naj učenec izšola za življenje. Ravno v šoli se, prvič in najgloblje, vadi zmagovati naloge, premagovati težkoče iz sladkosti uspeha črpati impulz in moč za premagovanje nadaljnjih težkoč. Kdor se tega ne nauči v šoli, se ne bo naučil ni,kdar pozneje in bo postal samo žalostna mari-joncta, gibajoča se po migljaju tujih prstov. S to svojo težavo vrši šola nujno potrebno selekcijo; samo tako prihajajo skozi njo do odločilnih mest le sposobnejši. Lahka šola bo odprta vsem na stežaj, sposobnim in nesposobnim; skozi njo bodo prišli vsi, vanjo pa samo tisti, ki bodo imeli — protek-cijo. Kdor ne uvidi, kam vse to vodi in primerno ne ravna, podpira 'destruktivne tendence in greši nad posamezniki In pokolcnji.
Vsega tega ne pišem, da bi poučeval učno upravo, ker vem, da je se-
stavljena iz mož, ki jih v teh rečeh ni treba poučevati. Prej bi rekel, da jih v preveliki meri diči tipična slovenska slabost, da temu, kar smo spoznali za pravo, s pogumno besedo in odločnim činom ne pripomoremo do veljave in da se damo preplašiti od praznih gesel. Tako prazna geslo se je pojavilo v zahtevi, da moramo beograjski načrt edinstvene srednje Šole sprejeti z ozirom na narodno edinstvo. Ta trditev je prvič nedostojna zloraba lepe besede, ki se bo — žalibog! — zlorabljala vse dotlej, da bo popolnoma obrabljena. Drugič je nedopustna substitucija, ker je edinstvo šolstva mogoče le na podlagi kulturnega edinstva. Tretjič pa seva iz nje naravnost neverjetno nepoznanje bijologije in pogojev kulturnega razvoja.
V državi s tako velikimi kulturnimi razlikami, kakor Jih kaže naša — in ki jih nisva zakrivila midva, ne ti, ki to bereš in ne Jaz, ki to pišem — v taki državi je kulturno edinstvo najobšir-nejše le na najnižji, najprimitivnejši stopnji, ali da govoriva konkretno, največje kulturno edinstvo veže n. pr. pri nas analfabete, ki imajo absolutno večino. Čim višja je kulturna diferencija-cija, tem manjše je število individuvov na isti višini; na najvišji višini se pri nas visoko nad dvanajstimi ali trinajstimi nflijoni, spogleduje le ducat osamljenih vrhov. Umevno je vslcd tega, da gre razvoj kulture od spodaj navzgor in da se morajo nižje plasti v svojem kulturnem delu usmeriti kvišku, ne pa pritezati višjega nivoja na nižjega. Samo ta pot vodi do izenačenja kulturnih višin, do kulturnega edinstva; samo ta pot vodi do kulture. Vse drugo je nasilno, protikulturno nivcli-ranje. Samo po tej poti bomo prišli do kulturnega edinstva s kHtumim zapa-dom. V tem ja pravi kulturni problem našo države: kdor pri tem delu ne pomaga, ali ga naravnost ovira, greši nad našo državo in nje poslanstvom, ki ga ima za svetovno kulturo.
(Konec.)
Dobro je bilo vendarle, da je g. minister govoril: dobili smo vsaj vpogled v munipulacije, kako delajo in kako so zakrivili katastrofo, ki bode v kratkem nedvomno nastopila.
Gospod minister je omenil tudi, da osobje ni na tisti .višini,- da bi bilo svoji težki nalogi kos. Res je. Gospod minister naj pogleda kar samega sebe in .hitro gre kamor spada; dalje naj hitro odstavi svojega famoznega pomočnika, nekaj ravnateljev in šefov in napravi! bo prvi korak dosegi temelja za vzgojo dobrega osobja.
Morda železniška uprava ni grešila nikjar toliko, kakor ravno pri osobju. Po preobratu srno imeli na razpolago precej dobrega osobja. Bila je pa le nesreča, da mora imeti uprava tudi ravnatelje in druga merodajna mesta. In kompetentov na ravnateljska mesta jc bilo veliko, ravnateljskih mest pa temu primerno prav malo. In začel se je hud boj. Vsak, ki je hotel postati ravnatelj, si je preskrbel potrebno zaslombo pri strankarskopolitičnih voditeljih in tisti, ki je znal dobiti na svojo stran kar več strank, to je gotovo tudi umetnost, je zmagal. In visoki gospodje So se med seboj pošiljali V penzijon. Na ta način se je razpustilo tudi ravnateljstvo v Ljubljani. En človek je hotel postati ravnatelj, in ker drugače ni šlo. je moralo pasti ravnatelj-
stvo, seveda iz strokovnih ozirov. Danes bi dotični osebi kOnveniralo ravnateljstvo v .Ljubljani, ker misli postati ravnatelj, ergo dela noč in dan'na to, da se ustanovi v Ljubljani zopet ravnateljstvo, seveda so merodajni zopet strpkovni oziri. Tako se je delalo. Ali je tako vodilno osobje, ki podreja stroškovne stvari osebnim ambicijam na mestu ali rte, to sodbo naj si pa.pravi občinstvo Samo, vendar je inpal g minister prav, da je rekel, da osobje ni kos svoji nalogi Očividne je mislil pri tem le na vodilno osobje. Kako neki si predstavlja mali Mori !e v enem, četudi samostojnem ravnateljstvu ali inšpektoratu red, ko pa sp; krediti odvisni od Beograda. Toda gotovim ljudem se lahko meče pesek v oči in bri-lira s tem. Med tem, ko so se spočetka med seboj pošiljali v penzijon samo višji gospodje, se je ta metoda razpasla polagoma na Vse osobje. Iz kateregakoli vzroka kakemu merodajnemu gospodu neljubi uslužbenec »e ali peri-zijonira ali kratkomalo odpusti iz službe. Nihče ni več gotov, da že jutri ne bo na cesti. Na strokovno znanje se ni oziralo in se ne ozira. Glavno in merodajno je, da je uslužbenec dobro zapisan pri tej ali oni stranki. To ie edino merodajno za napredovanje in najboljša kvalifikacija za merodajne mesta. Železniška služba je tako naporna, in zahteva toliko znanja, da kdor jo hoče proučiti in vestno izpolnjevati, nima časa za druge stvari, najmanj seveda za strankarsko politiko. Imeli smo mnogo uslužbencev, ki se niso brigali za ničesar druzega, kakor za vestno izpolnjevanje službe. Toda kaj so ti ljudje doživeli? Potisnilo se jih je ob zid, predpostavilo se jim je ta-
X »Slovenski Narod« in »Jutro«
poročata z očivtdno zlobo, da je bila "V predvčerajšnji seji narodne skupščine interpelacija radi razmer na železnicah odstavljena iz dnevnega reda vsled tcgti, ker se poslanec Ivan Der-žič ni udeležil seje. »Slovenski iNar-jd« celo poroča, da je Dcržič' pozabil, da pride njegova interpelacija na vrsto. V pomirjenje demokratov m »najbolj informiranih« listov smo naprošati izjaviti, da se posl. Deržič zadnjega zasedanja narodne skupščine sploh ne udeležuje. To pa ne zato, ker 'e »pozabil« na svoje poslanske dolžnosti, ampak zato, ker je nevarno zbolel in je po nasvetu zdravnikov moral oditi na jug za najmanj en mesec. Ge je pa demokratom res tako promet pri srcu, zakaj čakajo na interpelacije narodnih socijalistov in sami ne ukrenejo vse potrebno, ko imajo tako —- moč!
X Nemška potuhnjenost in hinav.
ečina. Deputacija več sto oseb iz Pliberka in okolice se je danes predstavila celovški deželni vladi in tolmačila želje obmejnega prebivalstva, naj bi vlada gledala na to, da razmejitvena komisija naknadno ne izroči Jugosla viji delov obmejn. prebivalstva kljub njegovi volji, izraženi pri plebiscitu. Deputacija se je pritožila tudi pruti jugoslovanski agitaciji, ki kali mir in enotnost prebivalstva. Deže.tu glavar Droger in njegov namestnik Sehumy
kozvane strokovnjake, ki so imeli 34 ur na dan časa letati.za politiki tet jim hvaliti svoje ZnanjeNKo so le-tf »strokovnjaki« ddsegli potom strankarskih politikov to, kar so iskali, naj* merodajnejša mesta,. 6o jim bili pravi strokovnjaki seveda na potu. Bodisi* da so se bali radi svoje nezmožnosti za mesta, katera so zasedli ne potim znanja, temveč potom strankarskih politikov, bodisi iz .osebnega maščevanja, so začeli pošiljati.v pokoj vse, kar jim je’bilo na potu. ^Tako so se državne železnice na lep način zr.cbile veliko naravnost izvrstnih »trokovnia-kov. Drugim zopet je bila metoda, kako se nagraja pridno delo, ostpdila vse skupaj in so šli sami. Dobrega strokovnjaka ne čaka namreč ničesar drugega, kakor nečastni penzijon ali pa tudi odslovitev iz službe.
Tako je železniška uprava sama uničila svoje osobje. In danes minister toži, da nima osobja, ki bi bilo svoji kos nalogi. Ako bodo vladale take razmere, ne bo imela uprava državne železnice nikdar osobja, ki bi bilo svoji nalogi kos, pa naj čaka nanj tudi tisoč let. Nasprotno razmere bodo vedno slabše. Ako se osobje korumpira od zgoraj, pač ni pričakovati ozdravljenja, temveč mora priti v doglednem času do popolnega razpada.
Mi smo povedali to, kar gospod minister ni povedal. Povedali smo pa to iz vzroka, ker še vedno upamo, da prevladava s časom pamet, ker še ver dno upamo, da se bodo naši merodajni faktorji iztreznili, predno bo prepozno. Danes, to vemo, ne pomagajo nobene besede, mogoče bodo pomagale v kratkem in za tisti čas smo napisali ta članek.
sta podala pomirjevalne izjave in zagotovilo, da se bo v okvirju obstoječih pogodb storilo vse, da se zadovoljijo želje Plibarčanov. (Pri te.n pa zatirajo Slovence, kjerkoli morejo.)
X Ureditev ministrskih plač. Finančni odbor v Beogradu je imel včeraj sejo, na kateri se je razpiavljalo o plačah ministrov in o izdatkih za tiskanje novčanic in kovanje novcev.
X Frankovci »Narodni list« pre-rehel izhajati »Slobodna Tribuna« javlja iz New Vorka, da je pred kakimi desetimi dnevi prenehal izhajati tamošnji »Narodni List«, ki ga je izdajal Zotti in ki je zagovarjal frankovsko politiko.
X Francija v bojazni za versaillsko pogodbo. Kakor poročajo listi, predlaga francoska nota, ki ,se je glede genovske konference predložila 'ladama v Londonu in Rimu, da naj oi se jasneje izrazilo, da se genovska koniercn-ca ne sme dotakniti versaillske mirovne pogodbe in reparacij. V tej noti se nadalje izrecno izjavlja, da Francija ne bi mogla pristati na to, da bi se priznala sovjetska vlada, ako bi sc ne dala vsa jamstva, katera je zahteval Mil-Ierand, ko je bil ministrski predsednik.
X Volitve v moskovski sovjet V moskovski sovjet je bilo izvoljenih dosedaj 932 komunistov, tto zastopnikov, ki ne pripadajo nobeni stranki, in en menjševik.
Časopisni glasovi.
»Slovenec* v članku »Politika sepera- I vali enakopravnost potom široke zakono-cfje ali amputacije« izjavlja za SLS in HPS:	dajne avtonomije tako tam, kjer žive ple-
M! slcjkoprej hočemo močno jugoslovan- mena kompaktno sama zase, kakor tam, sko državo, v kateri bodo vsi narodi užl- 1 kier žive med seboj pomešana, da se drug
Politične vesti.
Konklave.
Ker se ravnokar vrše volitve nove-
papeža, bo naše čitatelje gotovo zanimalo, kako se te volitve pravzaprav irršej
Volitve novega papeža se vrše na poseben način, ki se imenuje konklave. »Conclave« pomeni v latinskem jeziku pravzaprav sobico, danes pa pomeni na eni strani kraj, kjer se volitev vrši, na drugi strani pa se s to besedo označujejo tudi volitve kot take. V prvih stoletjih po Kristusu je imela pravico voliti rimskega škofa ali papeža samo duhovščina in rimski narod in izvoljeni Škof se je priznal tudi od ostahga krščanstva za Petrovega naslednika. Pozneje je prišlo do marsikakih težav in pri volitvah papežev je večkrat odločil pogubonosni vpliv rimskih cesarjev, francoskih in nemških kraljev, dokler ni po prizadevanju posameznih papežev pripadla pravica do volitve papeža izključno kardinalskemu kolegiju. Da bi se Izločilo vsako tuje vplivanje na potek volitve ter da bi se na drugi strani izvazal nekak pritisk na kardinale, da bi se hitreje Odločili in zedinili za papeževo osebo| se po Gregorju X. (1274) faprej ves kardinalski kolegij na ostalemu jsvetu nedostopnem prostoru, katerega pred izvolitvijo novega papeža ne snje zapustiti noben kardinal.
Določitve za papežko volitev, ki jih J« postavil Gregor X., takozvana »Con-jlUtutlo Oregori X.« so z malenkostni-
mi izjemami še danes v veljavi... Constltutio Gregor! določa, da se smejo volitve papeža vršiti na vsakem kraju sveta v vsakem poslopju, ki ga v ta namen izberejo kardinali. Z ozirom na različne lokalne prednosti se zbere konklave običajno V kakem prostoru Vatikana 11. dan po papeževi smrti. V izjemnih slučajih, če bi grozila papeževi moči ali cerkvi kaka nevarnost, se vrše volitve novega papeža »praesente kadavcrc« (dokler je mrtvo truplo papeževo še v Vatikanu). V prostoru, ki je bil izbran za volitve, se napravi toliko celic iz smrekovega lesa, kolikor je kardinalov. Vsaka teh celic meri 10 kvadratnih kiafter in Je predeljena na dva dela, od katerih meri eden 6 in eden 4 kvadr. klaftie. Večja polovica je namenjena za kardinala, manjša pa za njegovega tajnika, takozvanega konklavl-sta. Vse celice so enako opravljene. V njih se nahaja postelja, miza, umivalnik in dva stola. Celice se nato izžrebajo. Ko so vse celice dodeljene posameznim kardinalom, se vrata zaznamujejo.
Zjutraj onega dne, ko se prično konklave. se zbero kardinali v sikstin-ski kapeli, kjer bere kardinal-dckan mašo. Od tu, se podajo nato kardinali v svečanem sporedu v prostor, ki je določen za konklave. Spredaj gredo služabniki kardinalov, za njimi papeški pevski zbor, ki poje »veni crcator spiritus«. Koru sledi ccremonijski mojster, ki nosi velik križ na čelu kardinalov. Ti so oblečeni v vijoličaste plašče in gredo vedno po dva in po dva skupaj. Konec sprevoda tvori straža. Po prihodu v konklave gredo kardinali
najprej v kapelo, v kateri se izvrši volitev papeža. Tamkaj molijo in preči-tajo se odredbe tikajoče se papeških volitev. Nato vsi kardinali prisežejo, da se bodo strogo držali pri volitvah teh odredb. Poleg tega se vsak svečano zaveže, cla ne bo kršil nobene cerkvene pravice ali posestva v slučaju, če bi bil izvoljen za papeža. Nato se kardinali še enkrat lahko odstranijo iz kon-k'ava, morajo pa se vrniti do treh zjutraj.
Ob treh ponoči zapoje zvon in sedaj se morajo odstraniti iz konklave vse tuje osebe. V konklave ostanejo samo kardinali s svojimi slugami, sakristan papežke kapele, ki pripada vedno au-guštinskemu redu, nadalje njegov pomočnik, en spovednik, pet ccremonij-skih mojstrov, dva zdravnika, en ki-, rurg, en lekarnar z dvema pomočnikoma, vsi duhovskega stanu potem dva zidarja, dva kamnoseka, en mizar in 15 služabnikov. Ti se izvolijo iz posameznih meniških redov in imajo nalogo kuriti in čistiti prostore. Vrata konklave se zaklcnijo z dvema ključima od znotraj in z dvema ključima od zunaj. Prva dva ključa se izročita kardinalnemu sobarju in ceremonijskcmu mojstru, druga dva maršalu konklave. Zadnja čast je dedna rodbini Chigi. Razen majhnih vratič, skozi katere se lahko odnesejo bolniki, se vsa ostala vrata zazidajo ter okna zastro in zabijejo. Kardinalni sobar se nato v spremstvu treh drugih pri luči plamenic pregleda vse prostore, če se ni v njih nikdo skril. Pri vsakih vratih se postavi znotraj stražnik, zunaj straža. O konklave in
zaklepanju sestavi papeški notar posebno listino.
Od trcnotka, ko se zaklenejo vrata, ne sme nobeden kardinalov, njihovih • tajnikov ali služabnikov zapustiti prostorov konklave. Pri glavnih vratih je le puščenih nekaj odprtin, skozi ka-’ tere sc do naša kardinalom /hrana in daje možnost, da morejo kardinali v nujnem slučaju koga sprejeti. V kolikor se tiče audijcnce poslanikov in drugih visokih oseb pri kardinalih, so jim v ta namen čez odmerjene posebne pre, toda pogovor se sme vršiti le v italijanskem ali latinskem Jeziku. Kakor hitro pristopi kardinal k oknu v zazidanih vratih, mora poslanec za audijenco trikrat poklekniti. Ta čast se izkazuje sicer samo papežu, toda ker je papež inkognito navzoč v konklave in je lahko vsak kardinal izvoljen za papeža, se ta čast izkazuje tudi kardinalom v konklave. Hrana se donaša kardinalom dvakrat dnevno, opoldne in pred solč-niin zahodom.
Ob 6. zjutraj se oglasi zvon. Še ne izvene zvonovi zvoki, ko zapuste vsi kardinali svoje celice in se podajo v kapelo. Odtod se vrnejo k volitvi papeža, ki se lahko vrši na tri načine. Kardinali lahko izvolijo iz svoje srede komisijo ali posameznika, kateremu poverijo nominiranje papeža. Drug način izvolitve, imenovan »aboratio,« obstoji v tem, da se vsaj dve tretjini kardinalov približa onemu, ki ga hočejo imeti za papeža, se pred njim priklonijo in ga pozdravijo kot Kristove-ga naslednika na tamLU
Najobičajnejši pa je tretji način volitve z glasovnicami (volilnimi listki). Kardinali se navadno trudijo spremeniti pisavo, da bi se ne moglo spoznati, od koga da glasovnica izvira. Na glasovnici, stoji v sredi: Eligo in sum-mum pontificem E. D. meum D. cardi-nalem ... Te glasovnice se polože na altar v volilni kapeli, nakar preštejejo trije zato izvoljeni kardinali oddane glasove. Za veljavno izvolitev je potrebna dvetretinska večina. Ce pri prvi volitvi ni dosežena potrebna večina, se volitve ponove. Druge volitve se lahko vrše tudi na drug način, imenovan »accesus«. Volilni listki se razdele In vsak kardinal napiše na svoj listek
»acccdo domino X. Y « to se
pravi, da odobruje volitev tega ali onega kardinala, ali pa »acccdo ne-mini,« to je, da ostane pri svojem prvotnem mnenju.
Kakor hitro Je dosežena potrebna dvetrinska večina, sc podajo papežkl protonotarji v volilno kapelo In sestavijo o papežkl volitvi listino, ki Jo podpišejo vsi kardinali. Izvolitev papeža se nato praznuje z zvonenjem po vSeh cerkvah in celo vrsto svečanosti. Kakor hitro papež sprejme izvolitev, sl izbere novo ime. V zakristiji volilne kapele zamenja kardinalsko oblačilo a papežkim. Nato se pokaže z balkona ljudstvu, nakar se v slkstinski kapeli vrši drugo, počaščenje. Iz kapele se poda v katedralo sv. Petra, kjer sprejme pred glavnim altarjem tretje počaščenje. Drugi dan se praznuje papeže« vo vstoličenje.
#a dru«*ga navadijo, sc psluče politiki a*As.*3in*2a ssorfiaKiatviaii h o#J»fh kea*®«.ij i«r žri*v,
pjvtr.o* raapr#v}J» * *4*t*-ps S«ve vlade !n pravi, da' kradli* vesti, da »o-aljalistl as b! bili več-tako nasprotni morebitnemu dejanskemu sodelovanju v vladi. Sicer je pa Italija dežela neomejenih možnosti. Lahko izide iz te krize nekaj čisto novega, nekaj nepričakovanega. Javnost bi bila vesela novosti, kar bi pa seveda 113 motilo pravila, da bi pri naslednjem sestanku parlamenta zopet Izbruhnila — nova križal
■Naprej* sc Mio r&d s&zabava s avo-JhO ŠtateljsSvaui ta v av«ialk« MtaMvlja V96«)ja» asdrtts« »Tapka«.
uilMvmtkl Nared* prtaaS« avtdnfit, kjer »rof, M. I. Pupin, Nsw York, piše • zlati Sloveniji. Pupin pravi, da se ni motil pred dvema letoma, ko se j s iz čiste simpatije naprant trpečemu slovenskemu narodu zavzel zanj, kolikor mu je bilo mogoče in pomagal, da se je rešilo, kar se le dalo rešiti. Zakaj to je nared, ki zaslužuje simpatije vsakega poštenega človeka, marveč tudi najtdpiejšo ljubezen vsakega dobrega Srba.
športa« sanke, vredno 700 kroti. — Albin« Paviek* j« blit v M»*tnea daha« «kr»da*a suknja, vradaa 3081 kron.
mm
po-
— Slikanje kruija Aleksandra jt verjeno znanemu slikarju piof. Vlahu ižu-kovaču, ki je v ia namen poklican iz Prage y Beograd.
— III. praški vzoreni velesejem. Meseca marca se vrši zopet v Pragi vzorčni velesejem. Vse naše čitatelje, posebno pa gospodarsko interesirane kroge opozarjamo na današnji oglas.
— Gospodarska zveza se je razčistila V 21 letih svojega obstoja v moderno organizirano, importno in eksportno podjetje, ki je s svojimi 11 oddelki in tremi milijardami prometa v pretečenem letu gotovo največje svoje vrste v Jugoslaviji in je znano med trgovskim svetom daleč izveu državnih meja.
— Za civilne vojne invalide. Ministrstvo za socijalno politiko Izdeluje pravilnik, Po katerem bodo posebne komisije pregledale tudi take osebe, ki so postale invalidi vsled sovražnikovih činov (deportacije, na-sdstva itd.), ki so postali invalidi vsled konfinacije ali internacije in ki so ponesrečil vsled sovražnih bomb, torpediranja,
eksplozije itd. Prvi dve kategoriji civilnih “jvalidov dobe isto pokojnino z dvakratnimi dokladami, kakor vojni Invalidi, do-cim dobj zadnja kategorija le enkratno doklado.
— Ukinjena postna ravnateljstva. Za-j“Ql štedenja se baje ukinejo poštna ravna-eiistva v Nišu, Splitu in Cetinju.
.. — Višja poljedelska šola v Splitu se lv°ri še letos. Pouk bo samo teoretičen.
j,., ~~ Upravnik ljubi, ar.ske carinarnice s. torja Ačimovič ie unenovan za inspek-
več milijonov', deloma v gotovini, deloma
pa v zlatnini in srebrnini.
— Drzen roparski vlom v banko. Pro-šlo noč je osem oboroženih ljudi vlomilo v Charlestovnu v podružnico neke velike banke. Odnesli so s seboj več kot pet tisoč funtov štcrlingov. Storilcev dosedaj niso mogli izslediti.
— Nasilni graničarji. Kakor znano, je odpadel del župnije Št. IIj nad Mariborom Nsmšld Avstriji, med temi katnstralna .občina Krasnice. Ko je šel dne 22. ni. m. Vračkov viničar Janez Mrfek Iz Krasnlc k maši v župno cerkev St. Ilj, so ga 2 graničarji (Rušil zgrabili in tako neusmiljeno pretepli, da so mu zlomili pleče. Težko ranjenega so orožniki spravili v mariborsko bolnico. Upati je, da se za stvar pobrigaj« naši poslanci.
— Razne tatvine. — Tatvina sliv. Na dolenjskem kolodvor* so ukradli 2 železničarji 4 vreče sliv, v vrednosti 9ČG3 kron. Eno vrečo so zakopali v sneg, 3 so pa prodali neki branjevki za 3500 kron. Tatove so izročili sodišču. — Tatvina kožuha. Zagrebškemu trgovcu Neumanu je neznan tat ukradel kožuh, vreden 15.000 kron. — Tatvina perila. Dne 2C. januarja je bilo trgovski sotrudnlci Franji Dolinarjevi v Litiji vlohiijeno v stanovanje. Neznan tat je odnesel za 18.000 krou perila in še več drugih stvari. Tatvine sumijo nekega Hrvata, ki se je Isti dan potepal po Litiji. — Tatvina jermena. V zaprto žago grofa Attemsa v Zg. Bistrici so vlomili tatovi in odnesli več tisoč kron vreden jermen.
K. ČRPEK:
R. O
€©§!©.
R.
KOLEKTIVNA DRAMA :: RRAVKAR IZŠLA ::
Dobi sa v upravi ..Jugoslavije" odnosno v „Zvezni tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah ::
CENfl BROŠIR. 7 DIN.
Har&or<
~ Teologična visoka šola v Bit oda se •»lovesno otvori dne 15. t. m. K otvoritvi PHde minister prosvete dr. Krstelj.
Iz učiteljskih urogov. Včerajšnjega
sestanka celokupnega ljublj. učiteljstva se
LSuhllana«
j® od 251 volnnih upravičencev udeležilo jr® volitev, zastopnikov v, mestni Šolski svet “O učiteljev in učiteljic. Na tem sestanku 8e ie zavrgla kandidatna lista preteklega |edna in je bila po da.jšem prerekanju spreleta s 27 glasovi nova vsiljena lista, ki pa •koro gotovo ne bo vsem voliicein po godu.
—- Orožniška beda na vrhuncu: Pišejo °arn iz orožniških kiogov: Vsled dnevno Naraščajoče draginje in vsled malih pristojen, katere prejemajo, je orožniški stan po-8L1 v resnici prav beraški. — Pravijo, da Rožniki ne smejo delati dolgov. To je vse jepo ali vprašam: Kako pa naj drugače izhaja, ker so njegovi izdatki ž:\ skromno ‘ivljenje veliko večji, nego dohodki. — Ta-Ko.n. pr. orožniki samci plačujejo v nekaterih krajih hrano že 60 do 70 kron dnev-n°., torej mesečno približno 2000 kron. Pristojbine orožnika kapMra pa znašajo približno 2100 K, ostane mu torej še celih 100 pon. Iz tega naj si potem plača pranje, krpanje obleke, čistilo za čevlje itd. Obleko "tiajo orožniki sedaj že tako, da absolutno J1® morejo iti v pošteno družbo. Orožniki hnajo nalogo, . da berače zasledujejo, ali kako naj svojo nalogo izvrše, ker so že skoraj sami na tem stališču, da so večinoma na inilodare drugih ljudi navezani. Kadar gre orožnik v naporno službe, katera traja 24 do 26 ur, takrat naj si usta za-tnaši. Dnevnice, katere so nam bile lansko }eto priznane, so sedaj popolnoma ukinili. Kako more biti v orožništvu veselje in zadovoljstvo, ker nam še tistega ne plačajo, *ar nam pripada. Tri leta smo že v svobodni državi, a naš stan se dan za dnevom Ponižuje; vsega se nam je obetalo, a dalo Ničesar. Ni čuda, da vsak, kdor si le ko-Učkaj upa in se čuti Ie malo še telesno zmožnega, iz orožništva izstopi in si poišče druge službe, ker bodočnost in eksistenca * orožništvu je propadla.
— Izročanje kmetij in valuta. Naši starejši kmetovalci ne znajo precenjatl svojih Posestev po sedanji valuti, kadar Jih izročajo potomcem. Pri tem napravi navadno Naslednik krasno kupčijo, dočim so ostali otroci močno prikrajšani. Zgodilo se je v mariborski okolici, da je izročil kmet posestvo sinu proti izplačilu 150.000 kron ostalim sinom in hčeram, tako, da bi dobil Vsak po 24.000 K. Očetu se je zdela ta vsota velikanska v primeri s prejšnjimi dedšči-oatnl. Sin-naslednik pa je /lajel drvarje ter dal posekati neznaten del gozda, a za les Je dobil čez 150.000 kron. Vse drugo rnu je Podarjeno. Potrebno bi bilo, da se sodnija Pobriga za pravično razdelitev dedščin.
— Časnikarji v Novem Sadu so si ustanovili sekcijo Jugoslovanskega novinar-®kega udruženja. Za predsednika ie bil izvoljen Prota firanilovič, za tajnika dr. Subotič. Sekcija šteje 3o članov.
— Podraženje časopisov. V Sarajevu *o podražili vse dnevnike na -60 do 70 K mesečno. Posamezne številke veljajo 1 Din.
— V Stični ponovi v nedeljo 5. febr. h J\ur’ dolska mladina in diletanti Ger-
ard Hauptmanov dramatičen poema »Iia-*uce pot v nebesa«.
— španska bolezen v Ameriki. Tukaj lazsaja huda influenca. Zdravstveni konii-
.P°roča, da se je danes prijavilo 1052 "ovih slučajev obolenja in 20 smrtnih slu-iev mdi influence samo v mestu Ncw
dimi člikanskl potres pod morsko g la-n v.\ Ulede velikega oddaljenega potresa, . aterera se je poročalo, se javlja, da 'ta
hglj,	'	l'wlubi*lw|	«v JuVlJuj Uu Iti
U ni. ‘ v ozemlju panamskega kana-temveč 600 milj severno od Sanfranči-tm9TsKem dnu. Zemlja se je tresla Geologi mislijo, da je potres na-cosro,Sl-i	,a’ *cer se J® v Tihem oceanu
dSS	j«.«
>lko'r1 n? ku„p°t.rcs na sve.t.u l*med vseh, ko-
r **7i!!0 zaznamovanih — /.blrka za zgradbo prve Jugoslovan
votne ladje. Kakor znano, se je v Spil 'a oreanizacija, ki ima namen zbi
, ?.a zsradbo prve jugoslc-ia 3 vojne ladje. »Život« predlaga, naj c- . o?	sedaj nabrani	zneski »Daru
»2°bedi«,	ki se je začel zbirati	takoj po
evratu	111 ki ima značaj	neke	vrste na-
dnega	davka, pokloni tej	novi	organiza-
J,,_ ki se nazivlje »Jadranska Straža«. Govori se, da je za Dar Svobodi, nabranih že
»Kinderpost« funkcijonira v uredništvu »Jutra«. Iz četrtega departementa, kjer je polno luž in blata pišejo:	Socijalisti na
mestnem magistratu so krivi, da danes sne-žujc* socijalisti so krivi, da je na cestah sneg, socijalisti so krivi, da dela slabe čevlje in socijalisti so krivi, da imamo mokre nege. Iz prvega departementa odgovarjajo: Danes je solnce brez zaslug socijalistov, ulice so suhe brez zaslug soci-jalistov hi mi smo veseli brez zaslug socijalistov. — Tako nekako pišejo otroci, kadar jim je dolgčas. Tako nekako pišejo pri »Jutru«, kadar jim je dolgčas.
= Poročil se bo jutri zjutraj v Frančiškanski cerkvi ljubljanski župan gosp. dr. Ljudevit Perič z gospodično Golijcvo iz ugledne ljubljanske rodbine. Novopcročen-cema želimo mnogo sreče. Živela!
= Obrtniki! Danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne vsi na shod v Mestni doml
= Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenilo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 8. februarja 1922 ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
=» Šolski uspehi na srednjih šolah. Na ljubljanskih srednjih šolah so bili uspehi v prvem polletju precej slabi, toda napram I. semestru lanskega leta skoro za 20 % boljši. Izmed vseh je bil najslabši napredek na višji realki, kjer je menda padlo okrog 40 % vseh učencev.
™ Matura na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na oddelku Višja stavbna šola, ki zaključuje šolsko leto z zimskim semestrom, se vrše zrelostni izpiti meseca februarja in marca. Dne 4. t. m. se prično pismene stavbne naloge, ustni zrelostni izpiti pa so določeni na dan 4. marca.
=» Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo junija 1921 zastavljenih predmetov 9. t. m. popoldne.
=3» Stroški mestne občine za letošnji sneg. Mestna občina je izplačala od 22. jan. do 29. jan. okrog 300.000 kron za kidanje in odvažanje snega. Ker je potem zopet nanovo sneg zapadel, bodo stroški koncem tega tedna zopet tako visoki.
= Dolarski princi pridejo jutri ob deveti url dopoldne pred -zborno sodišče deželnega sodišča. Senatu bo predsedoval sodni svetnik Skaberne, obtožbo pa zastopa glavni državni pravdnik dr. Domenico. Vstopnice se bodo dobivale v pondeljek od 8. ure dalje pred porotno dvorano.
= Pozor pred sleparjem. Uradno objavljajo: Po Ljubljani in okolici se klati nekdo, ki se predstavlja za referenta stanovanjskega oblastva in pregleduje stanovanja. Stranke naj tega sleparja Izroče policiji, oziroma orožništvu.
= Škoda vsled snega. Zadnji sneg je potrgal po inestu in po deželi mnogo telefonskih in brzojavnih žic. Za popravo teh bo treba večdnevnega dela in seveda tudi precej stroškov.
» Poskušen vlom. Ko je realčni profesor Andree vstopil v fizikalni kabinet, jo našel y vratih kabineta vitrih, s katerim je brezdvomno poskušal nekdo vlomiti, a se mu ni posrečilo.
Tat sukenj. Aretirali so brezposelnega natakarja Ivana Arkota, pri katerem so našli dve ukradeni suknji. Oddali so ga sodišču.*
Pobegli konj. Adolf Hostnik, posestnik v $ ški se je peljal z iskrim konjičem v Stolice in je tam na dvorišču Pečnikove hiše pustil konjiča brez varuha. Konju je pa menda postalo dolgčas I11 odkurll jo je brez gospodarjevega dovoljenja nazaj proti Ljubljani. Pred topniško vojašnico so ga ustavili in odpeljali na pcllcljo.
== Ogenj pod Tivolijem. V barakah nasproti sejmišča je na Svečnico opoldan izbruhnil ogenj, ki pa je bil k sreči pravo< časno opažen in takoj v kali udušen.
=» Tatvine v Ljubljani. Mesarskemu pomočniku Petru Sitarju je neznan tat ukradel na klavnici listnico s 450 kronami. — Orožniškemu stražmojstru Fr. Rožancu ie bilo 29. jan. ukradeno 2000 kron vredno kolo. — Medicincu Adolfu Tipllču je bil včeraj v kavarni Union ukraden 1000 kron vreden plašč. — Mesarju Josipu Koprivcu jo neznan tat iz mestne klavnice odpeljal 6000 kron vredno telico. — Mariji Starlcelj je bila na južnem kolodvoru ukradena 600 kron vredna ročka. — Boltarju Milivoju so bile na športnem drsališču ukradene novo
O tragični smrti nadebudnega kirurga dr. Ruprechta so se razširile govorice, kakor da bi bil njegove smrti v precejšnji meri kriv primarij dr. Černič, ker je baje od, krnil sodelovanje internista dr. Matka, kot specljaiista za pljučne bolezni. Javna tajnost je namreč, da vlada med primarijem dr. Černičem in docentom dr. Matkom že dalj časa ostro nasprotstvo. To govorice so našle izraza celo v ljubljanskem časopisju. Sedaj pa izjavljata brata pokojnega dr. Ruprechta in njegov svak v poslanem v »Taboru«, da je rajnki _ odločno odklonil dr. Matka ter ga je zdravil primarij Černič sam z internistom dr. Lavričem.
Dr. Černič je pokojnemu napisal lep nekrolog v podlistku »Tabora«. S teni pa ni prav nič pripomogel, da bi za njega neljube govorice potihnile. Hudobni svet pač tudi ta njegov nekrokg prijatelju razlaga spekulativno po svoje.
Stanovanjski davek. V pondeljkovL seji obč. sveta je stavil dr. Sernec (JDS) nujni izpreminjevalni predlog k predlogu podžupana Rogliča za odpravo stanovanjske bede. Po dr. Sernečcvern predlogu bi se naj vpeljal nekak stanovanjski davek, katerega bi plačevali progresivno vsi tisti, ki imajo letno nad 60000 K dogodkov. O predlogu samem še Izpregovorimo. Občinski svet ima tako sedaj uovolj gradiva, oziroma odseki, da se stanovanjska beda omili, ali pa odpravi. Bomo videli, koliko bo iz te moke kruha.
Vsak si upa nad občino in hoče Imeti svoj poseben dobiček. Ali je mariborska občina na talcem glasu, da jo lahko vsakdo opehari, odkar io vodijo sedanji mestni očetje, ali kaj. Vsak hoče imeti od nje dobiček. Ne samo, da pričakujejo odpuščeni nem. uradniki, če ne že reaktivacije, pa vsaj gotovo pokojnine. Zadnjič smo poročali, da jo je hotelo ufernažiti mesto Gradec kar za pol milijona, ker ji je ponudilo v prodajo pravice električne naprave na Felberjcvem otoku, katerih sama več nima. Tvrdka F. &
A. Uher noče držati pogodbe za nabavo • premoga, ker je češka valuta poskočila. Razen teh se je domislila tudi nemška »Elektrische Industrie«, ki je že pred več leti deiala na električni napeljavi v mestu.
L. 1917 se je občina napram tej družbi zavezala, da ji prepusti ves preostali materija! po talcatni ceni povprečno 8 K. Kaj se je že vse zgodilo tekom petih let in kam so prišle tisfe države, ki so pred petimi leti mislile, da bodo večno obstojale. Vse to družba dobro ve. Tudi dobro ve, da je mnogo pogodb, ki «0 bile sklenjene pred 5 leti, postalo neveljavnih. Tako tudi njena. Vendar se za to he zmeni, ampak terja cd mestne občine 8000 kg bakra (seveda največ, ker je najdražji), 15Q0 kg medi in samo 1000 kg svinca. To bi zneslo lepo vsoto danes. Vendar se bode morala družba kako potolažiti, ker občina noče tega plačati.
Zdi se, da mislijo, da je mariborska mestna občina — krava, katero lahko molze vsakdo. Pa se bodo že polagoma uverlli, da ni tako.
Tudi država noče plačati oziroma vrniti mestni občini tista vsote, katero je mestna občina porabila v polpretekli dobi *a to, da je plačevala in vzdrževala uradni-štvo državnega stanovanjskega urada. Torej mora nositi sama to brerne.
Občinski očetje proti uradništvu. Uradniška menza ima svojo obednico v prostorih kazine. Dasl jo ie mnogo uradnikov sl poiskalo morda boljše, pa tudi dražje prehrane, vendar jih še hodi nad 100 v menzo. Menza je namreč poceni, kar je danes za uradnika odločilnega pomena. Radi tega pa ne more imeti menza dobička, ampak še dolg. Ta dolg bi rada menza odplačala. Zato j« zaprosJa mestni svet, da bi ji za neko dobo odstopil svojo koncesijo, ki jo ima za kazino. In menza bi po večerih, ko so gledališke In kino predstave v istem poslopju, prodajala pijače. S tem bi bilo pomagano godem, da b, ne bili žejni, in menzi, ker bi se lahko preje znebila dolga. A mestni svet je prošnjo zavrnil. Tako bode morala menza še dalje razmišljati, kako bode pokrila primanjkljaj. Zdi se, da imajo mestni očetje več smisla za ono uradnlštvo, ki je v tujini, kakor pa za domače.
V zmislu zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije (objavljenega v Uradnem listu št. 9 iz 1922), ki nalaga policijskim oblastvom, da Izvršujejo prijavljeno predhodno preiskovan]* vseh po tem zakonu kaznivih dejanj, s« je pri tukajšnjem policijskem komisarl-jatu ustanovil poseben kriminalni oddelek, kateremu ie po določilih zakena poverjena zadevna naloga.
Sestanek manuiakturnih In drugih trgovcev, ki Imajo plačati obveznosti napram Češkoslovaški, se vrši dne 7. t. m. v prostorih mariborskega trgovskega gre-mija.
Nezgoda pri delu. V petek dopoldne je kovač v kurilnici južne železnice Jožef Oprojnlk prišel med delom z desno roko v neki stroj, ki mu jo je do lakta vso zdrobil. Težko ranjenega so prepeljali v javno bol cico.
Pretep. V petek dopoldne je popivala družba veseljakov v neki gostilni v Krče vini. Med gosti pa je prišlo do prepira, tekom katerega je dobil 34 letni sprevodnik Friderik Glascr z nožem vbodljaj v trebuh Morali so ga z rešilnim vozom prepeljati v javno bolnico.
Ljudske vitučiUtič* v Celju. Jutri v
ptfdeljek 6. febr. ob pol 20. uri predava gimnazijski profesor g. Josip Kožuh o »leto-štetju In koledarju«. Vsled občeznane priljubljenosti g. predavatelja in zanimive snovi, je pričakovati obilne udeležbe.
Splošna gospodarska zadruga, podružnica v Celju ima danes v nedeljo ob 3. uri popoldne v hotelu »Balkan« izvanredni občni zbor. Sklepalo se bo na občnem zboru tudi v vprašanju razpusta podružnice in ustanovitvi nove samostojne zadruge.
»likov« komorni kvartet priredi v Celju svoj koncert dne 15. februarja.
Mestno gledališče v Celju. V torek 7. februarja ob 20. uri se igra v mestnem gledališču za aoonement veseloigra v petih dejanjih »Kozarec vode«, spisal Eugene Scribe, poslovenil Oton Zupančič. — Pripravlja se: »On in njegova sestra«.
Celjsko sokolsko okrožje .ima svoj občni zbor danes v nedeljo 5. februarja dop. ob priliki sestanka društvenih načelnikov. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. - 2. Volitev okrožnega načelnika in t unika. 3. Letošnji okrožni zlet. 4. Slučajnosti.
Vsi oni avstrijski državljani, ki so po odpustu iz vojnega ujetništva ostali pri nas in se ne želi:o vrniti v Avstrijo, se morajo tekom 8 dni prijaviti pri policijskem prijavnem uradu v Vrvarsk ulici št. 1* Tozadevno evidenc« sahteva avstrijsko poslaništvo.
Dijaška kuhinja v Celju je razposlala te dni na ccl ske in zunanje podpornike čeke z utemeljeno prošnjo, da j* podpirajo tudi v tekočem letu. Draginja je vedno večja. Naj nihče ne položi tegi poziva ravnodušno vstran.
Škandal za progovno sekcijo v Celin je, da ne pusti odstraniti svinjarije nod železniškim viaduktom proti Voglajni. Sedaj, ko sc sneg taja. je tam brozga, ki ti sega do kolen Pasanti premišljujejo, ali bi ta najgrši pot, kar jih je v bližini Ceiia, oa-s!rali ali ne. Grdimo se, da se za odpravo ie žkandaloMe nesnage nikdo ne briga. Pri dobri volji bi rola odstranjena v pol dneva. Prosimo!
Ogenj v dimniku je nastal v četrtek na prazlk zvečer pri Janžeku Za Kresijo, kateri pa je bil hitro brez večje škode udušen. 1
ip®rt la tesristška.
V nedeljo, dne 12. febr. 1922 ob 8«dir<
url zvečer priredi S. K. »Hermes« v Sp. Šiški v salonu pri g. Štepiču, gostilničarji« v Sp. Šiški, večer smeha in sicer dve igri: »Trije tički«, burka v dveh dejanjih, in »Nemški ne znajo«, burka v enem dejanja. Odbor.
S. K. »Hermes« v Sp. Šiški ima svoj družabni večer dne 11. febr. 1922 ob 8. url zvečer v salonu pri g. Štepiču v Sp. Šiški. Spored: Igra »Trije tički«. Žive slike iz športnega življenja, komični nastopi i. t. d. Pridite vsi, ki čutite z nami. — Odbor.
Društvene ^estL
Z današnjim dnem uvajamo v list to novo rubriko, ker nam društvene vesti sicer odvzamejo preveč dragocenega prostora. Društvene vesti se bodo brez izjeme priobčevale v tej rubriki in se mora zanje plačati pri upravi po 60 vin. za besedo, poleg tega pa predpisani davek.
Zveza šoferjev Slovenije ima svoj ustanovni občni zbor dne 11. febr. 1922 v restavraciji »Zlatorog« (Gosposka ulica)« ob 7.30 uri. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Na »HI. ples natakarjev, ki se vrši dne’ 9. t. m. v Narodnem domu, bo , šel vsak« kateri si želi neprisiljene zabavo in sio/č nega pi«sa. Postavljen bo tudi arnerikanskl, »Bur«. — Kdor se ie lanskega udeležit; gotovo ne bo Izosial. — Godba Dravske' div. oblasti. Začetek ob 20. (8.) uri.
Strokovna organizacija natakarjejnž hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani« sklicuje sestanek v ponedeljek, dne 6. t. tu. v Narodni kavarni ob 24. uri. Dostop imajo lt člani. Udeležba ' obvezna za vse člane.	;	£	;
Primorle.
Seja za konstituiranje Statističnega odseka »Ljubljanskega Sokola« se vrši v ponedeljek, dne 6. t. m. ob pol 18. uri v odborov! sobi. Vabijo se vsi dosedanji člani Statističnega odseka, kakor tudi vsi oni člani »Ljubljanskega Sokola«, ki so voljni sodelovati v tem odseku. Zdravo!
Županska volitve. V Sežani je izvoljen za župana g. Ljudevit Mohorčič, v Tomaju pa g. Jos. Gerbec. Oba sta zanesljiva narodnjaka.
Utopljen duhovnik. Blizu Gradeža sd ■ potegnili ribiči iz morja truplo duhovniku Sabatza. Ni še dognano, ali gre za zločijj, j ali nesrečo.
Na Reki je umrl ugledni trgovec g. A!--" bert Bonetič, odločen Jugoslovan, ki je bil na pariški mirovni konferenci jugoslovanski Izvedenec za pomorske zadeve.
Sokol Moste priredi 5. t, m. ob 4. uri popoldne v telovadnici na Selu veliko predpustno veselico. Zdravo!
Občni zbor »Sokola L je pokazal preteklo nedeljo pestro sliko Vsestranskega društvenega delovanja. Telovadnica je bila celo leto v napetih pripravah za javne nastope. Stari preizkušeni vaditelji in vaditeljice so znali vzlic malim trenutnim notranjim krizam vzdržati pridnost in red v vseh telovadnih oddelkih od članstva do naraščaja in dcce. Povprečen obisk v telovadnici in število javno nastoplvših je dosegel vsoto kot nikdar poprej. Zato so bili telovadni nastopi prav lepi, disciplina visoka in tekmovalna sposobnost izdatna. Vzgojno in prosvetno delo Je vršil prosvetni odsek prav uspešno. Posluževal se je pri tem društvene leposlovne In strokovne knjižnice, akademij s telovadnimi in prosvetno vzgojnimi točkami. Prirejcval je zabavno - prosvetne mladinsko popoldneve, nagovore s sokolsko vsebino v telovadnici in pri važnejših javnih prireditvah. To delo sta spopolnjevala društveni pevski zbor In društveni orpester. Središče vse pozornosti in napete delavne energije pa je bila v preteklem letu ureditev trga Tabora. Sokol I. je pokazal plodove prave sokolske vzgoje:	vztrajnost, požrtvovalnost,
brezprimerno moralo v delu in skoro brez-izjemno jednotno trdno in disciplinirano voljo, zasledujoč en cilj t. j. gradbo telovadišča in sokolskega doma. Z velikimi denarnimi žrtvami se js posrečila poleg telovadišč* provizorična zgradba. Od »kupnih izdatkov preko 3 milijoni kron je pokrito vso do 300.009 kron. Naloga novega odbora je, da pokrije te dolgove še v letu 1922. Proračun za tekoče leto znaša 400.000 kron izdatkov In nekaj nad to vsoto dohodkov. Članarina je bila dvignjena mesečno na 6 kron. vpisnina na 10 kron in ustanovnina na 1000 kron. Naraščaj plačuje četrtletno 8 kron, deca pa 6 kron. Nelmovitim aktivno sodelujočim sme odbor na pismeno prošnjo članarino in prispevke olajšati. Volitev in predidoča debata je bila živahna in zanimiva. Oddano je bilo 304 veljavnih glasov. Vse glasove je dobilo 11 odbornikov, 5 odbor, namestnikov in 5 predsednikov odsekov; 5 odbornikom je manjkalo od vseh glasov 2—5, štirim pa 19—46. Izvoljeni so bili dr. Pestotnik, starosta, Drinelj, I. nam. staroste, Selkova, II. nam. staroste, Miklavc Žane, načelnik, A. Cigojeva, načelnica; odborniki: Tratar, Turk R.', Lunder, Gorjanc, Drenik, Zupančič, Ažman, Završnik, Pleterski J., Toni J. Vrečar, Sirnik, Lozej, Moharjeva, Novohradska, Potnikova, Kamenšck, Eibcrgcr. — Odbor, namestniki: Vrtačnik, Urbas, Gabrijelčič, Smrekar, Černe E., Mencinger, Rainer, Klemenčičeva. — Predsedniki odsekov: Dermelj, zabavni, dr. Pestotnik, prosvetni, Span, pevski, Sirnik, orkestralni, Prosenc -Dre-*ik, mladinski, Selkova, ženski krožek.
Zanimanje za Langusovo zapuščino s!arlh mojstrov, o kateri smo na tem m?-- • stu že parkrat pisali, ja vedno večje. Od, vseh strani prihajajo prijatelji umetnosti in si ogledujejo slike, katerih je devet. Ogla- 1 šajo se že kupci, večinoma iz inozemstva In ponujajo zanje vsote, ki gredo v milijone. — Žallbog pa moramo reči, da se naši jugoslovanski krogi, ki bi prihajaliI • kot reflektanti v poštev, vse premalo in teč resirajo za te redke umetnine. In tako se utegne zgoditi, da pride lepega dne kalv Anglež ali Amerikanec k lastnici gospel ' Golobovi na Sv. Jakoba nabrežju, ki bo zd par stotisoč dolarjev ali angleških	funtov	.
kupil Van Dyka, Tiziana, Rubensa, Malt- , karta, Defrcggerja itd. Iz naše države pa. , bodo kakor v Avstrji romali umotvori, s katerimi bi se prav lahko ponašala Juga- -slavija. Naše umetnostne galerije imajo mikaj lepih in dragocenih slik, pred vsem do-, , mačlh umetnikov, ki imajo dober	sloves.	.
Toda kaj bi pridobile, ako bi imele	kakega
klasičnega mojstra? Benetke, _ Florenca,	’■■■
Rim, Monakovo, Draždane, Pariz itd. so , mesta, kjer se navdušuješ za stare mojstre, kjer naši »likarji in naraščaj črpajo novih Impulzov in kamor romajo ljudje Iz vsega sveta, da vidijo vrhunec slikarske umet-nosti. Tudi na tujski promet odpade vslpdali. tega dobršen del v teh mestih. In pri na?,?^ Tn naj *e pokaže narodna zavest in li^-gt, bežen do domovine. Izrecna redka je prilika, da imamo take umetnine v svoji stCE'" dl, in zato glejmo, da jih ne izgubimo! Cim m' jih dobi inozemstvo v roke, so pa nas ižr^j gubljene. 'Io si imejmo vedno pred očmi!
W-'.-»■■»p—-.«!	'
Hr.
Šoštanj. Nekaj črtic izza dne 31. jak-.,, * 1922 se vršečega obrtnega plesnega venčka v hotelu Union. Bil je res krasen večer, JsL ».< jo nudil vsakemu prišlecu, osobito mlajšim gostom obilo užitka. Vos čas ni bilo opažati niti najmanjšega incidenta, ki bi_ ogrožal zabavo mirno sc veseločega občinstva. Dosoell so na točko občeznanjga plesa »Kvadrilo«, čigar vodstvo je prevzel ucfcj &-nadebudni gospod, po imenu sicer neznan,^ baje Iz Celja, pri čemer je seveda poveljT' val v blaženi nemščini, kar je pri naših za*d ’ vednih narodnjakih vzbudilo splošno osor-^ čenje, vsled česar so se odstranili. Cpo* zorili so dotičnega gospoda, naj poveljuj#}/,,\ v našem materinem jeziku, a glej čud#fQ y omenjeni gospod je počel šcle^ s pravcati) navdušenostjo kričati glasno doneče »vor«, 1,1 < »Vor«, svojim ostalim zvestim ovčicam, doa uto kler se ni cel dirindaj klavci 110 končal, -j-, v Pozneje »e je seveda imenovanega zasr^-c varjalo od njega vdanih pristašev, da ne ■ umeje slovenski, kar pač ni verjetno, ker ' baje vendar govori srbohrvatski. Cernu se torej ni poveljevalo v tem jeziku?- Ako pa; v tudi tega ne premore ali noče, tedaj je,, bolj umestno, da v prihodnje ne prevzame več takih odgovornih vlog, ker s svojim — postopanjem samo izziva in žali čut našel on. narodnosti. In blatiti se ne pustimo od m- -• kogar več, ker zato je že davno odklea- j,,, kalo. Očividec.'	f	v
~	'	-j	3	5.
Vremensko p©ir©cil©»
Ljubljana, dne 4. februaria 1S22.
mS-• :c
Kraj	\ Ota [ Tlaa zrato			Ten. zraka C	Vsfer	llafmst 0-10	Padavine rani
		7 \	720 8 |'	1-4	jug. vzh.	obl. 		—
Ljubljana		14	7204 S	47	iug	: *	mm—
		21	72M 1	3-3	zapad	pol. obl.	ro
Zagreb		7	73T2 |	4-0 " I	n	„	10
Beograd		7	749-8 1	4-0 'J	jug. vzh.	n	I _
Dunaj		7	743:3	60	zapad		1 70
Innsbruck		7	1 746-7	2-0	brezvetr.	več. obl.	12-0
Praha		* L-r_. 1				 . . 		-	r - i'	-	—
in s E
idJIj
mi
m
m
Opomba’! V Ljubljani barometer se polagoma dviga, temp. višja.
1
Gospodarski položaj v čehoslovaški republiki.
JI!
Kljub razmeroma nepovoljnemu položaju, v katerem se nahaja češkoslovaška republika vslcd svoje geogra-llčne konfiguracije, Je stalo gospodarsko življenje že v starih čeških deželah na visoki stopnji. Imelo je tudi vse predpogoje za zdrav nadaljnji razvoj. Tako se more n. pr. češko poljedelstvo tehnično in komercijclno primerjati povsem najnaprednejši evropskim državam in Je dano pri teni še mnogo možnosti lepega razvoja.
Industrija je v češkoslovaški republiki skoro premočno razvita. Vrednost letne industrijske produkcije čeških dežela se je pred vojno cenila na 7 milijard prcdvojrh kron, doč‘m je znašal dohodek 'z poljedelstva in gozdov komaj 4 milijarde kron.
Situacija češke Industrijo
bo v bodoče vedno težavnejša. Po na-ziranju čeških strokovnjakov je ena glavnih nalog čcškili industrijclnih organizacij češko industrijo pripraviti na to dejstvo, ter ji s praktičnim in pozitivnim delom pomagati iz njenega težkega polož.aja. Pritožbe, ankete in klicanje po državni pomoči tukaj ne morejo pomagati, ker češka država ne more' spremeniti dejanstvenega razmerja, ki je močnejše in trajnejše kot vse državne odredbe. Nekatere češke Industrije že zdaj kažejo v praksi, da »e da s koncentracijo ali drugim potom ter z resnim delom premostiti vse zapreke.
Narodno premoženje Češkoslovaške republike
tnaša po sedanji kupni vrednosti v čc-Ikoslovaških kronah okroglo 260—2S0 milijard. Vrednost zemljišča se ceni na 70—75 milijard, poslopja na okroglo 15 milijard, rudokopi na 30 milijard in premično premoženje na 110—120 milijard. Seveda so v češkoslovaški republiki investirani tudi veliki zneski tujega kapitala in da češkoslovaška repub-inozemstvu več dolguje, kot pa ima od njega tirjati, toda cenitev skupnega narodnega premoženja na 260 milijard je približno pravilna. Češko narodno premoženje je obremenjeno z državnim dolgom v skupnem iznosu okroglo 50 milijard Kč, torej s skoro 20 % narod-
nega premoženja. Ta državni dolg se bo moral prehodno še povečati, in sicer tudi potem, ako bi se doseglo ravnovesje v rednem državnem bidžeju, ker češka država nima zadostnega kapitala za potrebne investicije. Toda te investicije bodo služile samo za to, da se bo iz njihovega dohodka dolg lažje poplačal.
Vrednost češkoslovaškega narodnega premoženja
se dviga In pada z fluktuacijo češkoslovaške valute in se bo stabilizirala šele potem, ko bo utrjena češkoslovaška valuta. Ce bi češkoslovaška krona dosegla vrednost avstrijske krone pred vojno, kar pa seveda Cehi nikakor ne smejo dophstiti — potem bi padla vrednost češkoslovaškega narodnega premoženja na predvojno vrednost, torej na okroglo 40 milijard predvojnih kron. Češkoslovaški državni dolg, ki je povečini izražen v čeških kronah, pa ostane v tej količini številčno enak, in če bi češka krona dosegla predvojno kronsko vrednost, potem bi bil češki državni dolg večji kot vse češko narodno premoženje.
Češko gospodarstvo ne more biti nikdar samo sebi zadostujoče, kar dokazuje češki uvoz. Če gledamo iz tega stališča češki uvoz v letu 1920, vid!mo, da odpada od 39 milijonov uvoženih meterskih stotov na blago, ki ga Češkoslovaška sama ne poseduje, 13 mil. met. stotov na premog in samo 2 mil. met. stotov na drugo blago. Prva polovica leta 1921 kaže sledečo sliko: celokupni uvoz 21 ena tretjina mil. met. stotov, od tega 15 mil. met. stot. blaga, ki ga Češkoslovaška nima, 5 ena tretjina mil. met. stotov premoga in 1 mil. met. stotov ostalega blaga. Razmerje je torej še nepovoljhejše kot v letu 1920. S tem je dokazano, da je češko gospodarstvo v ogromni meri nesamostojno, ker obstoja preko 90 % importq iz blaga, ki ga Češkoslovaška ne producira' in ga vsled tega mora uvažati. Popolnoma drugačno sliko kaže češki cksport. V letu 1920 sc je iz Češkoslovaške cksportiralo 69 mil. met. stotov, od tega 4.3 % metrskih stotov premoga. Če odštejemo premog ostane 25 tri četrt mil. met. stotov, od katerih odpade 13 M: mil. met. stotov na industrijske izdelke. V prvi polovici 1921 je
Češkoslovaška eksportirala 45 tri četrt mil. met. stotov, od tega 29 tri četrt mil. met. stotov premoga. Od ostalih 16 mil. met. stotov odpada 8 en četrt mil. met. stotov na industrijske izdelke. Večja polovica češkega izvoza, če odštejemo premog, obstoja torej iz industrijskih izdelkov, po vrednosti najmanj 85—90 %.
Češkoslovaška trgovska bilanca.
Po uradnih podatkih izgleda češkoslovaška trgovska bilanca za prvo polletje 1921 sledeče: uvoz okroglo za Sin pol miljard Kč, izvoz okroglo 10 milijard Kč. Za to polletje ostane torej okroglo eden in pol milijarde Kč. aktiva. Uvoz je obstojal po večini iz predmetov, katere Češkoslovaška mora importirati, ker jih sama nima in ki jih mora plačati s svojim eksportom. Močan izvoz je torej za Češkoslovaško življenjska nujnost, brez katere gospodarsko ne more obstojati. Seveda pa ne obstoja češki izvoz iz predmetov, ki bi jih konzumenti tako nujno rabili kot Češkoslovaška svoje uvozne predmete.
Češkoslovaška trgovinska politika.
V toliko je torej situacija Češkoslovaške neugodna. Sicer je navidezno za češkoslovaško silno ugodno, da je podedovala po stari Avstriji toliko industrije, toda ta svetla zunanja- stran ima tudi svojo temno stran in edina rešitev leži v taki ureditvi čeških trgovskih in političnih odnošajev z nasledstvenimi državami in z, v industrijskem oziru do sedaj še popolnoma nerazvitim vzhodom, da ostane Češkoslovaški konsumentski trg za industrijske izdelke v teh državah kolikor mogoče dolgo ohranjen. Na drugi strani pa je naloga organizacije češke industrije, da' producira blago, ki se z delom kolikor mogoče največ oplemcni. Blago, katerega vrednost odločuje bistveni materi-jal kot tak in v katerem je malo dela, se more prodajati le v bližino' — pri čemer so izvzete seveda češke spccija-lifete: hmelj, rž, slad in kaolin — medtem, ko se blago v katerem je mnogo dela, lahko eksportira tudi v oddaljenejše države. Vprašanje je seveda, v koliko je Češkoslovaški ta preorienta-taciia mogoča, k kateri mora pa takoj pristopiti.
Češkoslovaške trgovinske pogodbe.
Važnost katerekoli dežele z ozirom na trgovinske pogodbe je določena ne po množini blaga, ki ga tjakaj eksporti-ramo, niti po denarni vrednosti tega blaga, temveč le po trgovinsko-pogod-beni vrednosti. Tako na pr. nima običajno niti uvoz niti izvoz surovin ni-kake trgovinsko-pogodbene vrednosti. Surovine, ki jih kaka država rabi, mora enostavno uvažati, če jih sama ne producira in uvaža jih vedno iz, dežele, kjer jih dobi pod najugodnejšimi pogoji. Nemčija npr. ne bo češkoslovaški trgo-vinsko-pogodbeno prav nič šla na roko zato, da ji zadnja dovoljuje uvoz njenega premoga, njemh rud. njenih soli in njenih kemičnih snovi in ravnotako ji ne bo Češkoslovaška dala ničesar za to, da dovoljuje Nemčija uvoz češkega premoga, okroglega lesa in drugih surovin. Za trgovinske pogodbe pridejo v poštev one surovine, ki se nahajajo na svetu v majhnih količinah ali pa, ki so specijalitcte, kot na pr. gnojilne soli za Nemčijo, fosfati za Francijo, magnezit za Avstrijo itd. Za Češkoslovaško so trgovinskopolitično važne samo one surovine poljedelske produkcije, ki se od tuje konkurence intenzivnejše čuvajo, ali pa one, katerih eksport se mora osobito podpirati. V splošnem so trgovinsko-politično važni za Češkoslovaško samo industrijski izdelki (tudi v poljedelstvu), za katere si mora Češkoslovaška zagotoviti kar največje prednosti pri eksportu in ido-voliti za te prednosti drugim državam čim večje ugodnosti pri uvozu. Na češkoslovaškem izvozu izdelanih predmetov so bile udeležene kot konzumenti: Avstrija s 25 % (seveda z velikim reelesportom) Francija ,z 19%, Italija z 12 %, Nemčija samo z 10 % itd. Na uvozu izdelanih predmetov pa so participirale: Nemčija z 40 %, Avstrija z 20 %, Italija samo z 8 % in Francija z 4 %, Jugoslavija samo z 1 %. Uvoz produktov iz železa, kovinske, strojne in kemične branže izvira od dve tretjine do š.tiri petine iz Nemčije. Iz teh številk jasno izhaja, da je Nemčija za Češkoslovaško v kalkulaciji trgovinsko-politične važnosti z 10 odstotkov aktivna, pri izvozu izgotovljenega blaga in z 57 % pasivna pri uvozu izgotovljenega blaga. Češkoslovaška se mora torej ščititi pred
nemškim uvozom in pospešiti svoj izvoz. Avstrija ima naprant Češkoslovaški aktivum 25 %, pasivum 20 %; seveda se mora pri tem pripomniti, da bo Avstrija še dolgo ostala najvažnejši posrednik za prodajo češkoslovaških industrijalnih izdelkov, ker Avstrija nikakor ne konzumira sama 20 % češkega izvoza industrijalnih izdelkov. Tudi Nemčiji pripada odlično mesto V češkoslovaški zunanji trgovini, toda z ozirom na izvoz češkoslovaških industrijskih izdelkov so ostale države za Češkoslovaško desetkrat važnejšč kakor Nemčija.
Nekatere češke industrije v svoji ozkosrčnosti bi najraje videle, da bi se sploh ves uvoz v Češkoslovaško prepovedal. Toda v tem slučaju bi inc* zemstvo plačalo Češkoslovaški mile za drago, kar bi pomenilo uničenje češkoslovaške industrije. Vsaka država pa mora žrtvovati eventuclno tudi celo vrsto konkurence zmožnih podjetij, katere bi sicer mogla rešiti s prohibitiv-no carino, ako s tem doseže večje prednosti za celokupno industrijo v do-tični državi. Češkoslovaški tudi najbrže ne bo prcostajalo drugega. Pogajanja v svrho sklepa trgovinskih pogodb postajajo za Češkoslovaško čimdalje težja, ker postajajo težkoče češkega gospodarstva inozemstvu čimdalje bolj znana, vsled česar se pozicija Češkoslovaške čimdale bolj slabša. Brez izvoza večji del češkoslovaške industrije ne more živeti in Češkoslovaška bo morala doprinesti velike žrtve, da ohrani važnejšim svojim industrijam možnost eksporta. To spoznanje bo moralo določati bodočo trgovinsko politiko češkoslovaške republike.
Carinska unija.
Najvažnejši trg za češkoslovaško industrijo so bili in so nasledstvene države. Češkoslovaška je sklenila do-sedaj že z vsemi temi državami, izven Madžarske, ki je iz poznanih vzrokov izostala, trgovinske pogodbe. Toda to za Češkoslovaško še ni dovolj. Bodočnost češkoslovaške tekstilne, konfekcijske in več ali manj tudi železne industrije je odvisna od najožje gospodar. zveze z nasledstvenimi državami in zato mora in bo Češkoslovaška delala z vsemi silami na dosego carinske unije. Med Češkoslovaško in večino nasledstvenih držav ne obstojajo ni*
f£®9	®	murni—	99
& m
1
I
I
I
BBB
i
L
Uprava praških vzorčnih velesejmov
vabi gospode obrtnike, trgovce in poljedelce k obisku
EV. MEDNARODNEGA VZORČNEGA
VELESEJMA V PRAGI
od 12. do 19. sušca 1922.
V interesu industrije je, pravočasno priglasiti in korporativno udeležiti se
naJveHiega sejma v Čehoslovaški republiki
/	in	pri	tej	priliki	istočasno
Jugoslovansko — čehoslovaške trgovske ankete v Pragi!
Za udeležnike: popusti na čehoslovaških železnicah za osebe in vzorce, znižane pristojbine za vidi-ranje potnih listov, v Pragi dobra stanovanja, tolmači itd.	1
Oglasi v veletržnem katalogu in časopisu so najboljša reklama. Zahtevajte prospekte I Natančna pojasnila dajejo brezplačno: konzulatni uradi Čehoslovaške republike, zastopniki Praških vzorčnih velesejmov v vseh večjih mestih kraljevine SHS in
PISARNA VELESEJMOV V PRAGI, Staromesiskž radnice. Telefon 9140 in 7434.
PRIHODNJI VZORČNI VELESEJM od 3. do 10. sept. 1922.
I
I
v
l
I
I
I
•O
GB
® flBMzaaa 90®
šfev. 29.
\ *-—
kaka interesna nasprotja in njihovo gospodarstvo se medsebojno izpopolnjuje. Egoistične interese ene ali druge industrijske stroke pa bo morala Češkoslovaška žrtvovati interesom celokupnosti.
Trgovinska bilanca in valuta.
Usoda današnje češkoslovaške valute in njene cenitve v inozemstvu, je odvisna od ak tivitete češkoslovaške trgovinske bilance.	Čehi gospodarsko
niso samostojni in	morajo	plačevati
Ogromne vsote v inozemstvo za svoj uvoz, za svoje dolgove in zaostale obresti. Te svote lahko krijejo samo z eksportom svojega	blaga,	s prodajo
svojega premoženja, ali pa z novimi dolgovi v inozemstvu. Svojega premoženja ne bodo hoteli prodati. Inozemskega posojila v zadostni izmeri do sedaj niso mogli dobiti, ostane jim torej le izvoz in pa delna pridobitev tujih plačilnih sredstev potom izmenjave češke krone.	Toda	tudi češka
krona Je kljub svojemu ugodnemu današnjemu kurzu vendarle v bistvu pa-Plr čisto osebnega kredita. Ocenjuje se Po plačilni zmožnosti Češkoslovaške republike in bi se cenila po plačilni bilanci, ako bi bila ta zagotovljena. Kolikor časa pa plačilna bilanca ne obsoja se ocenjuje po subjektivnem za-PPanju, ki ga ima inozemstvo do češke države. (Isto velja tudi za vse države •Ploh, ki nimajo zaslgurane plačilne bilance.) Cenitev inozemstva in njegovo mnenje pa se ravna po različnih okoliščinah: po ponudbi in po povpraševanju za dotično valuto, po množini izdanih novčanic, blagajniških nakazil, dolgov, kurzov, dogodljajev, poročil, Vesti itd., na katere vpliva ima špekulacija na vse mogoče načine. Ni torej samo inflacija (poplava papirnatega denarja), ki povzroča padanje valut, temveč zmanjšana plačilna zmožnost države. Inflacija Je samo končni jasen dokaz, da si država ne more več dru-Rače pomagati. Seveda s tem ni rečeno, da jo Inflacija brezpomembna ali Ce*o, da p-J se tiskajo novčanice brez Prestanka, temveč s tem je rečeno •amo, da lahko valuta pade tudi brez inflacije in celo pri pomanjkanju krošnja papirnatega denarja.
Gospodarsko nujnosti.
Gospodarske nujnosti so močnejše vse Človeške iluzije in umetničenja n bodo končno privedle do prepričala, da odvlsi gospodarsko ozdravljenje Evrope v prvi vrsti od pravilnega go-
spodarjenja vseh posameznih držav, da pa mora poleg tega nastopiti tudi medsebojna kooperacija vseh držav, kooperacija, ki bi se udejstvovala v začetku samo kot kontrola in morda kot
materijelna pomoč, ki bi pa končno, kot upamo, vodila k gospodarsko uje-dinjenim državam Evrope, kar bi tvorilo tudi najgotovejše poroštvo proti ponovitvi svetovne vojne.
Cehoslovaške železnice po prevratu.
Dne 28. oktobra 1918 je prevzela
češkoslovaška republika vse do takrat avstrijske državne železnice. V okvir nove železniške uprave je bilo mogoče vzeti samo ravnateljstva v Pragi, Plznu, Olomucu, Praga-češka severna železnica. Potrebna je bila predvsem popolna reorganizacija uprave in nova dodelitev prog posameznim starim in novim ravnateljstvom. Na novo so bila ustanovljena ravnateljstva v Kraljevem Gradcu, Brnu, Bratislavi in Košicah. Istočasno pa je bilo ustanovljeno železniško ministrstvo v Pragi. Železniška uprava je imela velike skrbi z osebnim vprašanjem. Manjkalo je ljudi za razširjeno železniško upravo. Najbolje kvalificirane ljudi je bilo treba razpostaviti in poleg tega ustaviti nove še neizkušene sile. Pričelo se je tudi takoj z železniškimi investicijami za nabavo strojev, vagonov, popravo prometnih sredstev, razširjenje postajnih naprav In delavnic, poprave tirov itd. V relativno kratkem času se je posrečilo
Kot
zboljšati promet, kar je postalo očivid-no še v voznem redu 1. 1920. Mnogo je bilo tudi storjeno na novem prometnem pravilniku, novih osebnih in tovornih tarifih. Posebna važnost se je obračala na Izšolanje uradniškega naraščaja. Na socijalno političnem polju pa se je predvsem moderniziralo zavarovanje proti nezgodam in uvedel osemurni delovnik.
Dolžina češkoslovaških prog je znašala 1. 1920 11.574 km, 1. 1921 pa 12.329 km. Železniških uslužbencev je v Češkoslovaški bilo 1. 1921 155.963, 'med njimi 21.047 nestalnih delavcev. Radi vojaških razlogov je prešla v državne roke proga Košice-Odenberg. Načelno se nameravajo podržaviti tudi tri največje privatne proge.
Dne 20. oktobra 1921 se je otvoril promet na prvi novi železniški progi, ki jo je postavila republika, ki naj postane del velike tranzitne proge Slovaška — Karpatska Rusija, t. j. proga Banovec—Vajany. 1
Češki premogokopi oktobra meseca 1921.
I. črni premog IL rjavi premog
1. Število obratov........................  47
2. število delavcev ...... 49.982
3. produkcija v tonah................ 5.834,3
10
687 135,9
Kokerij je bilo 11 v obratu i 2 briketni tovarni.
Dl. skupaj
57
50.669
5.970,2
Gospodarski položaj na Češkem.
Pred kratkim je zborovala v Pragi osrednja zveza češke industrije. Izmed tam podanih referatov sta najbolj zanimiva ona dr. Hodača in dr. Viškov-skyja.
Trgovska bilanca za 1. 1920. je bila za približno 3 miljarde č. K aktivna. Ker pa vnanja plačila izven blagovnega prometa nikakor ne dosegajo te višine, je bila tudi češka plačilna bilanca aktivna. Po dosedanjih cenitvah bo tudi trgovska in plačilna bilanca za I. 1921. aktivna.
Na češko narodno gospodarstvo zelo neugodno upliva nestalnost češke krone na mednarodnem denarnem trgu. Naraščanje kurza češke krone v poslednjih tednih je po mnenju dr. Ho-
dača predvsem razlagati iz aktivne trgovske in plačilne bilance. Ta nestalnost vrednosti otežkoča trgovsko kalkulacijo. Poleg tega pa uplivajo zlasti naraščajoči kurzi zelo neugodno na gospodarsko življenje. Kupci se vzdržujejo kupovanja, dočim se gospodarski krogi vržejo v špekulacijo mesto da bi uporabljali svojo energijo v produkciji. Špekulacija nudi v taki dobi izgled na večje dobičke in lažje pridobljeni" kot pa produkcija. Vsled tega je stabilizacija ktirza neobhodno potrebna. Sred-štvo za stabilizacijo vidi dr. Hodač v postopanju bankovčne banke, ki zadržuje devizne zaloge, četudi narastejo te na velike vsote. Tako je nekdaj postopala tudi avstro-ogrska banka, da
zabrani kolebanje kurzov. Kar se tiče absolutne višine češke krone, se je doslej podcenjevala. Razvrednotena veljava Ima za posledico lahkomišljcnost pri proizvajalnih stroških, proizvajalci ne gledajo na to, da se štedi pri stroških. Na drugi strani pa tudi prebivalstvo ne štedi z denarjem, razvrednoten denar zavaja v lahkomiselnost in razsipanje.
Naraščanje češkega denarja ima za neposredno posledico naraščanje nezaposlenosti. Po izkazu ministrstva za socijalno politiko je uživalo podporo ne-zaposler\cev začetkom novembra 22.000, sredi decembra pa že 33.000; tekom poldrugega meseca je torej narasla nezaposlenost za 11.000. Vzroki te nezaposlenosti leže v tem, da zastaja kon-zum. Konkurenčna zmožnost čeških podjetij pada zlasti napram nemški industriji, ker stoji češka Krona višje kot nemška marka. Da morejo češka podjetja vsaj deloma ohraniti konkurenčno zmožnost, zmanjšujejo lastne režije. To zmanjšanje pa skušajo doseči predvsem z omejevanjem števila delavstva.
V težavni gospodarski situaciji se
danes nahaja češka usnjarska In Čevljarska industrija. Vendar se kaže stagnacija tudi v tekstilni in volneni industriji, v ste):larstvu in nekaterih panogah kemične industrije.
Kritičen je danes položaj v češki premogovni industriji, ki že težko konkurira s cenami nemškega premoga. Po poročilu dr. Viškovskyja je znašala netoprodukcija:
1920: 26,8 miljonov ton 1921: 28,2	»	»
Da se ozdrave razmere v premogovni industriji zahteva radikalno znižanje premogovnih cen. To pa je možno doseči le z znižanjem produkcijskih stroškov in to v prvi vrsti s pomočjo znižanja mezd. To je zahteva, ki so se je oprijeli kapitalistični podjetniki na celem svetu v nadi, da bo kriza ponehala, če se znižajo delavske mezde. NaJ-daljo so šle v te pravcu Amerika, Anglija in Francija in vendar je danes v teh deželah gospodarska kriza največja in nezaposlenost najobsežnejša. Končno zahteva dr. Višnovsky svobodno trgovino s premogom.
Gospodarstvo.
Ljubljanski trg.
Mesa pretečeni teden ni primanjkovalo. Goveje meso I. vrste 38 do 42 K, na trgu po večini 34 do 36 K ter 28 do 30 K. Telečje meso 40 K, svinjsko 46 K, hrbet brez priklade 60 K. Slanine je dovolj po ceni 74 do 80 K kg; mast 85 K kg.
Mleko liter 10 K, surovo maslo 140 kron, čajno maslo 180 K. Jajc na trgu zopet primanjkuje; plačujejo se po 8 do 9 K komad. Mest. aproviz. prodaja jajca vsak dan dokler traja še zaloga po 6 K komad, na Poljanski cesti št. 15.
Sadje na trgu ima sedaj sledeče cene: Jabolka 18 do 24 K kg, oranže 4 K komad.
Mlevski izdelki slone na ceni 24 K za moko št. 0, najslabša črna moka 17.50 K, ješprenj 20 K, otrobi 8 K, koruzna moka 17 K, ajdova moka 26 K. Pšenična 17 K kg, rž 13.50, ječmen 12.70, oves 12.50 K, proso 9 K, koruza 13 K, fižol 14 do 15 K, leča 37.50 K.
Zelenjava ima vsled letošnjega pomanjkanja visoke cene. Čebula 20 K, krompir 6 K; mestna aprovizacija 5 K. Dotične stranke, ki nimajo zadostne zaloge krompirja do jeseni, naj se pra-
vočasno preskrbe s krompirjem pri mestni aprovizaciji dokler traja še zaloga.
Špecerijsko blago:	slabša	kava
96 K, kava I. vrste 160 K kg, kristalni sladkor 56 K, v kockah 60 K, riž od SO do 44 K po kavosti, namizno olje 96 K, jedilno 84, slabša paprika 60 K, boljša 150 K kg, petrolej 20 K liter, testenina 32 do- 36 K.
-f- Bančni komisarji na Poljskem,
V svrho kontrole bank so uvedli na Poljskem posebne bančne komisarje, ki imajo nalogo, oziroma pravico do vpogleda v bančne posle in udeležbe vseh sej uprav in kontrolnih organov 'kreditnih zavodov. Banke so dolžne da obveste komisarje, oziroma njihove namestnike o sejah. Ravnatelji finančnih zbornic pa imajo predložiti sezname finančnih institutov, ki se nahajajo v njihovem območju.
-J- Avstrijski sekvestri. V notranjem ministrstvu se je sestala komisija, ki ima rešiti vprašanje sekvestira-nih posestev naših državljanov, nahajajočih se v Avstriji. Komisija obstoji iz dr. Kastrenčiča, dr. Arangjeloviča in ravnatelja Praprotnika.
Pri naročilih se sklicujte na oglase v „Jugoslaviji“.
i
KEll & DRUG LD.
tovarniška zaloga papirja in lepenke.
WIEN
Brz. naslov: VERKEIL WIEN.
DREIHUFEISENGASSE 17.
Telefon štev. 4308.
Vedno na zalogi:
l
0
1
!
Ovojni papir vseh dobroidočih vrst od 20 g/m’ dalje.
Ovijalni papir za steklenice
in klobuke, rjav, bel, barvast in risan.
Pisani In platničnl papir vsake
vrste.
Fini kartoni beli in barvasti. Papir za ovitke, zvezke, ton papir.
Ročna In strojna lepenka
bela, rjava, siva in barvasta.
Tiskovni papir, strojnogladek od 30 g/m3 dalje.
Tiskovni papir satiniran, papir
za lepake in barvast papir.
Pisalni papir, strojnofini lesa prosti konceptni papir.
Papir za knjige za pisalne • stroje, bankpost, florpost pivnl papir.
ti vse ostale vrste
Na željo ponudbe z vzorci. —
Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča
TONE MALGAJ
stavbeni, in pohištveni pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6.
TRIBUNA
tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Nalcenelia dvokolesa In otroikl vo tički raznih modelov. Sprelmelo se tudi dvokolesa In otroikl vozllkl v polno prenovo, emajliranje z ognjem In oonlklanla.
LJUBLJANA. Karlovška cesta itev. 4.
m®:
©,
:o®
Najstarefša tovarna
lesenih rold in šaluzij
(ustanovljena leta 1878)
C.KLEMT
Broumov, Č. S. R.
išče zastopnikov proti visoki proviziji. Ponudbe na upravo iista pod »Zastopnik."
..SLOGRAD" SSopcnska gradbEna in industrijska! j
Brzojavi: „Slograd“.	LJUBLJANA.	Telefon	štev.	180.
tEhnišna pisarna v tovarni Reršiž, Spodnja Šiška, Mopanslia cesta štev. 1SL
I. Oddelek za sloboke gradbe: vse vrste globokih stavb, betonske In železo* betonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka,-električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, „silo“, mostne, železniške in cestne gradbe, predore, biologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo.
II. Oddelek za visoke gradbe: vse vrste visokih stavb, moderne industrijske zgradbe, leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi (razponi do 35 m, železo betonska, lesena in kombinirana skladišča.
III. Tovarna vozov Keršič: luksuzni in tovorni vozovi, moderne avtomobilne karoserije, ročni vozički, samokolnice itd.
IV. Parna žaga: lesna trgovina in industrija, stavbeno tesarstvo in mizarstvo.
..SLOGRAET Slovenska gradbena in industrijska d. fl.
LJUBLJANA.
Mlchčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»Rad bi vedel, odkod imajo ljudje to svojo razsipnost. Kaj ti pomaga denar, kadar ni več tvoj! Meni jc ta zakladnica vse moje življenje. Sem li zato skopuh? Nikakor ne. Vedno sem spoštoval dolžnosti, katere mi je nalagalo moje dostojanstvo. Nihče ne more trditi; da bi se bil kedaj ustrašil potrebnih izdatkov. A svoje najlepše ure sem preživel tu. Komu ostavlm vse to, kadar ležem v grob?« Vztrepetal je od bolečine. »Saj ne poznam nikogar, ki bi razumel, kaj je skritega v slehernem teh zlatnikov: nekaj, kar zasluži spoštovanja in pobožnosti. Moja vera. Moje življenje... Ali naj pustim svoje življenje, komurkoli? Ne, ne! Tako mi Boga — ne! Nikomur ne! Živa duša ne bo razmetavala mojih milijonov! ...«
Ko jc storil ta sklep, ki je že dolgo poganjal v njegovi duši,' mu je odjeglo; začutil se je utolaženega. Stopil je. k vratom, da vidi, ali je dobro zaklenil za seboj.
Nato je jel odpirati zakladnico, kar ni bilo preprosto delo. Lotil se ga je s svečano resnobnostjo svečenika, ki daruje svojemu bogu. Neprestano je pazil na to. ali ni vendar kdo praskal po zidu. Čim bolj je' napredoval, tem bolj je bil prepričan, da so milijoni nedotaknjeni. Sicer pa so bile ključavnice tako umetne, da < Jih je mogel odpreti le on, ki je edini poznal njih skrivnost. Obrnil je poslednji ključ. Železna vrata so se odprla. Maršal de Saint-Andrč je zrl na skrinje, v katerih je hranil svojega malika. .
Prvi pogled na te skrinje mu je vselej pripravil minuto blažene tesnobe.
»Dajmo,« si je rekel na glas, »prešteti moram, koliko je.«
Primeknil je mizo in stol. Na mizi je stala tehtnica. Oh, kolikokrat je tehtal in presipal svoje zlato, sanjaje nad rumenimi cekini, ki so se medlo svetlikali v mraku! ... Skrinj je bilo troje. Odklenil je prvo.
Nekaj hipov je držal vzdignjeni pokrov v rokah, bulječ z očmi v izpraznjeno skrinjo. Nato je spustil pokrov, odmeknil se za tri korake in udaril v nervozen smeh ...
Tako je stal več minut, ne da bi se genil. Po tem oddihu je iznova
pristopil k zakladnici ta? odprl drago skrinjo.
Obstal je kakor bebeo, zijaj.?,*h usti in očmi.
Še enkrat je skočil pogledat v prvo.
Nato je pijano omahnil v klet in taval nekaj časa kakor brez zavesti. A spet se je vrnil. Njegove oči so bile kalne. Usta so mrmrala nerazločne besede. V črtah lica se je izražala neizrekljiva bol.
Že je iztegnil roko, da bi odprl tudi tretjo skrinjo — a ni se upal takoj. Trikrat je zbral pogum in trikrat mu je uplahnil. Ko se je vendar osmelil pogledati vanjo in je videl, da je tudi ona prazna kakor prvi dve ter mu od vseh njegovih šestih milijonov ne ostane niti beliča, ter je s krčevito tresočimi rokami pač stokrat posegel v globino, da bi se preveril s tipom, ali ga ne vara vid, tako dolgo, da naposled ni bilo več dvoma o nesreči — tedaj je obstal kakor kamnat kip, z naježenimi lasmi in očmi razširjenimi od brezmejne groze. Nato je omahnil brez glasu in padel vznak kakor izpodsekan...
Skopuhova omedlevica ni trajala dolgo. Ko se je vzdramil, je ždel nekdo nad njim, podpira! mu glavo in mu držal pod nosnice ostro dišavo, ki je nedvomno preprečila, da maršala ni zadela kap. Kakor hitro je skopuh zagleda! tujca, je vztrepetal od groze in skočil na noge. Planil je k železni omari, zaloputnil jo, naslonil se nanjo s pleči ter izdrl bodalo ... Neznanec se je zasmejal. Saint-Ar.drčju je zastala kri od tega smeha.
»Mari se bojite, da vas ne bi okradel?«.je vprašal mož v črnem plašču.
»Kdo ste? Kdo ste? Odgovorite, ako nočete, da vas zakoljem!« je kriknil Saint-Andrč. »Kako ste prišli v to klet?«
Tujec je spustil plašč z ramen.
»Nostradamus!« je zahropel Saint-Andre.
»Da.« je mirno potrdil Nostradamus. »Kaj ne, da se niste nadejali mojega poseta?«
Saint-Andre je šklepetal z zobmi. Toda nujnost, ubiti človeka, ki je poznal skrivnost njegovega zaklada in vhoda v klet, se mu je zdela od hipa do hipa neizbežnejša ... Od same besnosti se niti ni spomnil, da so skrinje prazne!... Odmeknil se je, stisnil bodalo krepkeje ter se pripravil na skok ...
fcVi — tu?!« je	čudnim
glasom. »Tu! V tej klatii .
»Kakor vidite,« je or' ..;ovoril Nostradamus z neomejenim ravnoduš-jem.
A Saint-Andre se je že zagnal prot! njemu.
»Na, služabnik satanov!« je za-rjul. »Tvojih hudobij je l onec: umri!«
Toda maršalove 1 esede so se prelile v tuljenje resnične ali namišljene bolečine. Odletel je in bodalo mu je padlo Iz roke, zakaj tik pred Nostradamom je bil treščil z vso silo v nevidno železno steno!...
Umeknil se je, br< zumno stresaje glavo. A misel na zaklad ga je osvestila. Pozabil je svoj neuspeh in pobral bodalo:
^Vedeti hočem, kako si prišel! Ali poveš, ali pa ne pojdeš živ od tod!«
»Cernu ne bi povedal? Sami ste mi odprli vrata. Došel sem vas zgoraj, ko ste stopili s konja, in sem vam ukazal, da me ne smete videti. Oči-vidno ste ubogali mojo voljo, ker sem vam sledil za petami, ne da bi mi branili. Dospel sem v klet takrat kakor vi in setn bil pri vas od hipa, ko ste odprli svoje skrinje, pa do tedaj, ko ste padli v omedlevico ...«
Saint-Andre je bebasto buljil vanj. Vse se je podiralo v njegovi glavi. Edino, kar je še živelo in se zavedalo sebe, je bila skopost...
»Ste 11 videli moje skrinje?« je zajecljal.
Nostradamus je stopil k njemu. Saint-Andrč je jel trepetati. Magov obraz ni bil grozeč, pač pa prepojen s tisto žalno resnobo, ki jo pripisujejo duhovim umrlih.
»Da,« je dejal, »videl sem vaše skrinje in sem se prepričal z vami vred, da so prazne.«
»Prazne?« je zastokal skopuh v neizmerni grozi,
Planil je k zakladnici, odprl jo z blazno nestrpnostjo in vzdignil zaporedoma vse tri pokrove. Ko se je obrnil k Nostradamu, je bilo njegovo obličje tako razorano in bolečina v njegovih očeh tako brezdanja, da bi se ga bil kamen usmilil. Toda Nostradamus je moral imeti okovano srce, zakaj nobena žilica v njegovem obrazu ni vzdrgetala. Z mrklo radovednostjo je opazoval skopuha. Po ustnicah mu je blodil bled usmev.
»Prazne!« je zamrmral skopuh, pobešaje glavo. »Resnica je. Res je resnica. Moje skrinje so prazne. —
Kako da še živim? ... Je li mogoče? — Moji rumeni zlati »o izginili! Dru-segR za drugim sem pokiadal v skrinje, vsakega posebej... In zdaj jih ni? in jaz živim? ...«
Govoril jc s tihim, ubitim glasom. Njegovega trpljenja v tej minuti je bilo več, nego bi ga nagrmadil čas v mnogih letilg Ni se genil z mesta, niti ni trenil z roko. Le glava se mu je tresla na mršavem vratu. Iz oči mu je sevala blaznost. Nostradamus se je nasmehnil, kakor v Roncherol-lesovi ječi in kakor takrat, ko je izročil Beaureversu Montgomeryjevo kopje...
»Da,« je nadaljeval skopuh, »živim — in moje skrinje so prazne. To je čudno ...«
Sredi besed je zagnal dvoje, troje divjih krikov... Nato je povzel z enoličnim, strtim glasom, kakor bi bil pozabil Nostradamovo prisotnost :
»Kdo mi je uropal zaklad? Ako bi bil v nebesih Bog pravice, bi mi moral pokazati zločinca ...«
»Povem vam ga jaz!«
Skopuh je zarjul.
»Vi! .. .' Oh da, vi morate vedeti! Pokažite ml ga, služabnik satanov! Samo tri dni mi daj, da vrnem podležu muke, ki jih trpim radi njega — potem vzemi mojo dušo!« je zahropel maršal. »Kdo je? Govori! Kako mu je ime?«
»Roland de Saint-Andre!« je odgovoril Nostradamov glas.
»Moj rin!« je zavrisnil skopuh z nečloveškim veseljem. »Oh, če je on ... potem moram najti milijone... zapraviti jih ni utegnil, ker je mrtev!«
Z dolgimi koraki je zdirjal po kleti. Zaletaval se je v zid. Noge so mu sklecavale. Usta so mu mrmrala brezmiselne besede. Ihtel je od veselja v svojem prepričanju, da najde izgubljeni zaklad, ker je sin mrtev ... Nostradamus ga je opazoval nekaj časa z radovednim studom, kakršnega občutimo ob pogledu na pošasti. Nato je stopil k skopuhu in ga prijel za roko. Saint-Andrd se je zdrznil. In ko je uprl oči v Nostra-dama, je začutil, kako se razliva groza po vseh njegovih žilah. Njegov obraz je žare! od sovraštva.
»Kaj hočete?« je zastokal maršal.
(Dalje prih.)
Orobii.
* Princ — tat. V Parizu s« zaprli
princu Dimitrija šk:iko\v*kega, ki J# prodal za 6U.0G0 frankov brošo, katero mu Jc dal shraniti neki Rus. Princ is prišel v Pariz s 5U0.000 franki, pa 1» vse zgubil na borzi. Četudi se je legitimiral kot član bivšega ruskega dvora, je policija odredila, da se obdrži v preiskovalnem zaporu.
* Tragedija orla. V neki vasi blizu Montpelliera, je vjel neki kmet nenavadno velikega orla. Orel se je vrgel za kokošjo, pa se je zapletel v ograjo iz bodeče žice, kjer je obstal. Spad* med naj večje orle, ki so bili v poslednji dobi vjeti.
* Blaznež v poslaniški palači. Ni
dolgo temu, ko je na poslaništvo Združenih držav v Parizu pridrvel človek, ki je mahal z rokami in kričal na glas. Za vsako ceno je hotel videti poslanika Združenih držav. Policijski agent, ki od poslednjega atentata strogo pazi na vhod v ameriško poslaništvo, je zgrabil ^ kričača ter ga odvedel na komisarijat, kjer je možakar po.vedal svoje ime in ponovil, da mora na vsak način govoriti s poslanikom, ki da je največji lopov na svetu. Pri njem so našli nekaj j pretečih pisem na predsednika republike, v katerih zatrjuje, da izdaja Fran- . coska banka ponarejene bankovce in da je mestece Ouimperle v Britaniji* napravilo zvezo z Japonsko, kar treba na vsak način povedati g. Hardingu. Blazneža so takoj odpeljali v bližnjo bolnico in ko so ga zaprli v posebno celico, je zatulil kot živina.
* Ločitev zakonov v Angliji. V Angliji so od vojne Sem zakonske lo£Tf?e ) na dnevnem redu. (Jprav sedaj so te ločitve dosegle rekord, kajti na en dah so prejela londonska sodišča 297 pro.-.„. šenj za ločitev zakona. Med temi prošnjami se gre po večini za one pare, ki so bili »zvezani« med yojno.
* Prefrigani »ženin«. Budimpcštan-ska policija je aretirala draguljarskega pomočnika Sigmunda Kolina, proti', kateremu je dospelo mnogo pritožb od raznih žensk, katerim je obečal ženitev in pod to pretvezo izvabil od njih razne dragocene nakite, potem jih pa lepo pustil na cedilu. Vrednost nakitov, katere si je prefrigani Kolin na ta način »zaslužil«, se ceni na pol milijona kron.
Ko ga je policija na cesti aretirala, ga je morala obenem vzeti pod zaščito, ker je navalilo nanj 9 zaročenk, ki so ^ ga hotele linčati.
_ij ffl ernsma jgjj M mBBSi p f| SESfeSB |S gfj i BBMMMBM OBH iSŽ3g8SSasaJ
1HPORT.
£XPORT.
Podružnice: CELJE, KRAN3, MOVOMESIO, RADOVLJICA, SPLST.
Telefon SL 137.
Blagovni oddelek: poljedelski pridelki, mlevski izdelki, krmila/
kolonijalno blago.
Manufakturni oddelek:
češka in angleška manufaktura, perilo za moške, ženske in otroke, čevlji, usnje.
Lesni oddelek;
nakup in prodaja lesa in oglja,
lastne parne žage,
s
i
1
Brzojavke: Gospodarska Ljubljana.
Kmetijski in strojni oddelek:
poljedelski in drugi stroji, železo, semena in umetna gnojila, cement, bencin, galica, žveplo.
Mesni oddelek:
izvoz goveje živine in prešičov, tovarna mesnih izdelkov, hladilnica,
izdelovanje umetnega ledu.
Vinski oddelek:
domača in tuja vina v sodih in buteljkah, > vse vrste žganja, konjak, špiritus.
lastna parketna tovarna.
Mlekarski oddelek:
nakup in prodaja mleka in mlečnih izdelkov, export sira in masla, lastne mlekarne.
TOVARNA HRANfL
■ LASTNA ZEL3ARNA.
esmm mmm p i mssma
g m esssssa || g mssmm	§
SMtamarasBgBSSigžAii
P
29. ffev.
JUGOSL
rja 1921
stran f.
Proda se
Službe
SODAR,
? pošten !n zanesljiv, ki bi pomagal tudi v kleti, se sprejme. Pismene ponudbe pod »Pošten štev. 196« na upravo lista. 196
ŽEPNE DRE,
precizljske in stenske, popravlja nalsolld-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. 1.
SEDLAR IN TAPETNIH
se želi nastanili v kakšnem trgu ali majhnem mestecu. Kdor mu izposluje primeren prostor ali urejeno delavnico, dobi lepo nagrado. Ponudbe pod »sedlar« na podružnico »Jugoslavije« v Ptuju.	204
S A Al O KRATEK C AS
(radi preselitve) mlinska sita r>o znižanih cenah razpošilja. Proda se tudi knjižnica čez 1000 knjig, večina nemških. J. Dolinar, Svetle, Medvode.	650
INTELIGENTEN MLADENIČ
resen, čeden, trg naobražen, mirnega temperamenta, blagega srca. neodvisen, z neka! premoženja, želi se spoznal! z enako gospodično ali mlado udovo, katera poseduje bolj! obrt ali gotovino, v svrfco ženitbe. Tainost zaiamčena. Conj. samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne na upr. pod »Resnost 897.«	181
MESTO POTNIKA
išče bivši trgovec pri kakem večjem podjetju v Jugoslaviji. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod »Agilen« 213. Sprejme Se tudi pisarniško delo na dom. 213
STAVBNI DELOVODJA
želi premenltl službo. Zmožen je voditi vodne zgradbe, zgradbe iz železobetona in visokih stavb. Vstop po dogovoru. Naslov y upravi.	212
KOMPTORISTINJA (KOMPTORIST)
strojepiska In stenografka se sprejme s takojšnjim nastopom. Pismene ponudbe na Milko Jesih, veletrgovina vina, Rudnik-Ljubljana.	206
HLAPCA H KONJEM
sprejmem. Prednost imajo oni, ki so že služili pri konjenici. Hrana v hiši. Ponudbe na J. Bonač, Ljubliana, Čopova ul. 16.
KUHARICA
se išče za 15. februar ali 1. marec proti dobri plači. Služba ni naporna. Graščina Tabor, Vojnik pri Celju.	203
OPEKARSKI MOJSTER
k več delavcem, vešč ročnega Izdelovanja opeke v navadni peči (Feldofen), se sprejme. Ponudbe naj se vpošljejo na naslov: »Nova Nada*, d. d. rud. podletle v Globokem pri Brežicah.	199
KONTORISTINJA
samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografi-nja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolventinie slovenske trgovske šole. Ponudbe 'je poslati na upravništvo pod Šifro: »Somostojna pisarniška moč 200«.
radi vojnih razmer oprava lz mahagonijevega lesa Z brušenimi stekli in zrcali za dve spalni in dve sprejemni sobi. Na; ogled pri Pogačniku, posestniku in trgovcu V Podnartu.	207
MLAD PES pristne volčje pasme, Zelena jama 104.
ENONADSTROPNA HIŠA v jako dobrem stanju, lep hlev in klet, zelenjadni in sadni vrt Brezje 36.	211
MLEKARSKO ORODJE
v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Alojz Dremelj, Mala vas 3, pošta Grosuplje. 192
DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO
Gledališka ulica 10/1, desno.	195
ENONADSTROPNA HIŠA V CELJU,
sredi mesta, cena 50.000 Dinarjev. Kupci naj pismeno ali ustmeno vprašajo pri I. Kavčič, Celje gosposka ul. 6.	180
2 NOVE OBLEKE, 2 ŽAKETA, 1 ČRNE HLAČE, I ŠPORTNA OBLEKA
Sv. Petra cesta 16/1.	193
Kupi se:
KUPI SE DECIMALNA TEHTNICA
že rabljena od 500—600 kg. Kupi se tudi večjo množino tansportnih sodov od žganja, kisa ali vina od 100 —400 1. Ponudbe se prosijo pod »Sodi in tehtnica« na upravo lista.	175
TESANI LES
vseh obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 mm. itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljajo na naslov Braču Ivkov, Scta-par (Bačka).
MLIN
ob potoku v bližini Ljubllane se vzame v najem. Ponudbe pod »Bližina 208« na upravo lista.	,	208
MEBLOVANO SOBO
išče mlad gospod. Gre pa tudi kot sostanovalec k družini,, želi se hrana, vendar ni pogoj. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod 1. marec št. 210.	210
dva gospoda,
oziroma dijaka, se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov v upravi Ista. 205
KOMPANJONA
v svrho eksporta, Iščem. Potreben kapital 160.000 do 200.000_ kron. Tedensko 40.000 do 50.000 kron čistega dobička. Ponudbe pod »Kompanjon« na upravo »Jugoslavije«.
191
VEČ DOBRO OHRANJENE OBLEKE,
čevljev, lepa zimska suknja, nov plav kostim. Krebelj, Poljanska cesta 18, pritličje, levo.	209
PRODA SE
Gostilna s pekarijo, oziroma mesarija in zemljišče.	i
Posestvo 34 oralov z velikim inventarjem
Posestvo 80 oralov.
Trgovske in’ stanovanjske hiše, vile. Pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska
Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin tig 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
Naročajte in širite
»Jugoslavijo!"
Elsatrg 357, Hrvatsko.
LJUBLJANA, Krekov trg 10 nasproti,Mestnemu domu*.
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. .Telefon šl. 567. Čekovni račun šf. 12205.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Parna pekarna Jean $chrey-a naslednik
Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug
Ljubljana, Resljeva c. 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Jakob Kavčič
LJUBLJANA	GRADIŠČE ŠT. 5
naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkratna dan postreže s svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobii. naročila.
Prodala se v naslednjih prodaiainah:
Prešernova ulica 28. M. Strauss, Škofja ul M. Bergant, Spodnja Šiška 61. Zanoškar, Poljanska c. Žabnikar, Kongr. trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. K. Konzule, mlekarna, Poljanska c.
celo letna dobava
' iUlfll v *etu 1922 se kupi 111 Ull vsako množino, b Sl Obvezne ponudbe do 18. februarja 1922 z navedbo dobavnega časa je poslati do 12. februarja 1922 na „Po4ni predal 151“ gl. pošta Ljubljana.
NAPRODAJ I
Vino in žganje
Pol. 2. url popoldne v
Sostilni m kopališča Kolezija. '0 m5 parcele s stavbinskim
Dovoljenjem.
Pol 4. uri popoldne v
gostilni p0|{) Opekarska c. 26 IGlS m’ parcele s sadnim levjem in 1618 m2.
'j^nčne pogoje se izve pr *P* Mate Hafnerju, notarju Miklošičeva ulica.
O&SašSSnfca za Slovenilo z. z o. z. v Llubliani
Pristno, od 5 Din. liter fn naprej, prosto trošarine na Jesenicah.
Ivan Poljšak,
Jesenice, hotel Pošta.
priporoča ogled svoje zaloge manufakture.
mr Izključno češki izdelki "*■
Ravnokar prispeva bi n go od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blag-a od znane bmske tvrdke St!assny A Schteslnger. Glavno skladišče v „Kresjji", I. nadstr. — Poseben vhod iz Lingarjeve ul. 1. —■ Detajlna prodajalna v Stritarjevi ul. 5. — Podružnica v Somboru.
BEOGRAD	TRST
Delniškaglavnica: kron 120.000.000<—	Delniška	glavnica: Ur 15,000.000'—
Rezerva:. . kron 60.000.OOO-—	Rezerva:	.	. . Ur 5.000.000-—
PODRUŽNICE. Beograd. Cetle. Cavtat, Dubrovnik, Ereegnovl. 3etsa, Korčula, Kotor, Kranj, LJUBLJANA. Maribor, Metkovlč, Sarajevo, Spl.t, Šibenik, Zagreb, Trst, Zadar, Opatija, Wlen.
Naslov za brzolave
JADRANSKA.	BANCADRIA.	ADRIABANK.
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Naš Amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci.
AFIUIRAN ZAVOD
FRANIC SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET,	NEW	YORK CiTTT.
Centrala LJUBLJANA.
Podružnice:	LJUBLJANA,	MARIBOR,	ZAGREB,	BEOGRAD, RAKEK, TRST, Riva Grumula 14, WIEN III., Strohgasse 24.
, Delniška glavnica K 4,000.000.
Brzolavnl naslov: SPEDBALKAN.	P4P42	Brzojavni	naslov:	SPEDBALKAN.
Špedicija. — Mednarodni transporti. — Selitve s patentiranimi pohištvenimi vozovi. — Carinsko posredništvo. — Poseben tarifni in reklamacijski oddelek.
^ Prvo ljubljansko javno skladišče 35
Javna in tranzitna, carine in užitnine prosta skladišča. — Lasten spoj s progo južne železnice.
kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na laijižice bodisi na tekoči r^čun po najvišji obrestni meri.
Samo na debelo!
. •» ■
Ustanovljena leta 1831.
ASSICURAZIONl GEHERALi TRSTU
Občna zavarovalnica.
Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2 v lastnem domu.
Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mogočih
sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženja družbe znaša preko 550 milijonov kron.
Skup Minica in posojilnica n Okolji toki
razpisuje službo
tajnika
Ponudbe, z navedbo dosedanje uporabe in zahtevka plače naj se vpošljejo na naslov zavoda najkasneje do 15. februarja 1922.
L® avo
lisičje
in kože divjanja! čine sprejme v stroj, ban?® in izdelavo
krznarstvo K@Tf Ljubljana, Gradišča 1
kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje.
it. PICARD, IMS.
Negociant
Mažuraničev trg 5, Zagreb (Croatie). Yougos!avie SHS.
IMPORT - EXPORT.
Bureau d’ Etudes techniques.
Etudes industrielles, commerciales et finanderes. Formations de Societes.
Recherches et placements de capitaux.
CONSIGNATION.
MRISON FONDŽE EN 1913.
COMMISSION.
StosfanJevEes
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova ulica l./I.
Posredovalci se dobro plačajo.
znamke „M 11< A D O" bre* žvepla in fosforja na vsak' podlagi sp vžigajoče, v p4' pirnatih ovojčkih izdeluje
aaBMBEMiaflnEBBMl i
s
Tovarna vžisaSic in kemikalij, družba z. o. t
Tel. int. 188. Ry|e pri Mariboru. Brzojavi: Vžigalice.’
i!
tul »i 20
lil 0- U- v
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za (lomečo uporabo tudi za Industrijska podjetja in pszpečaua: Pila (tiste ii liti Ms i lini ii M tpoiii!, MH m is pij.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. lft
Kapital: 20,000.000 kron.
Rezerve okrog 6,000.000 kron.
IntBFesna skupnost S HruafsliO Bskompfno banko ill Srbsko banko O Zagrebu. Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1. sggg- Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza.
M. KUŠTRIN
LJUBLJAMA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s O tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in o
I debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumatike. Slavnq zastopstvo polnogu-mijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje B polnogumijastih obročev.	’	®
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Telefon štev. 470.
Gospodarska Zveza, Ljubljana
le prejela glavno zastopstvo
80% kemično čiste kisove kisline od tvrdke S. H. Gutmann, Belišče, za celo Slovenijo izvz. Maribor in okolico. Sedanja cena K 95’— za kg, pri večjem odjemu znaten popust.
® @ (mmm • eno* • « © man® o	@ •
m
Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133.
Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.
ljljllllllllllllllllll!lllllltlllllllllllli;illllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||!:!||!||||||||||||||||||!lll|jliill!!lllllllll!l!lllllllllll|||!!|||||||IIIIII|||||||||||||!i!|||||||!!i!n|j
| Pm mimik M. teni is sinsjma |
=
Sprejemam lisičje in druge kože v	barvo;	stroj	in	§
1	popolno izdelavo moderniziranje kožuhovin	izvršujem točno	J
1	in po najnižjih cenah. Kupujem vsakovrstne divje	kože	po	I
1	najvišjih dnevnih cenah.	?!
1	P.	SEMKO,	krznar	1
I	Giince	230.
0(7	15	ra , n s prej
A. Zanki sinovi
Tovarno kemičnih la rudninskih ban ter lato?.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: TTlcrak.1. Ljubljana. — Telefon 64.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), maštenec (FedervveiG), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“.
Brunoline.
Cenlld se začasno ne razpošiljajo!
f L*
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiuiiiii
DUGO:
!iimiiiiiiit!iiit!i!!iimaiiiti«H!iiiiiiiiiiiiiiiii!miitiiii!iimisiiiiiim!iiiiiiiuiaiiiiiiiuiiiiiiiiiiini!iiii!iiiiiiiiiiiiniiiuii;iiiHi!iiiiiii!imiiuipiit!iimi!iii(ii!i!i!iiimi!iiini3iiiiiimuni!iiHiiiiiiiiHiniiiiiimiiHiiiiiiHiiiniiiiiiuH	.....
;b'V
§
a
M
M m kj 0B
preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BAMiCA
1 USTANOVUENA L1872
Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Vsllkavet,
Maribor, ekspozituma podružnica Skofjaloka.
Akcijski kapital! K 30,000.000 Rešene K 16,000.000
Izvišuje vse bančne posle
najkuiantoeje.
TlH
mnHiiitHiiiHiiiitniiiHiii;iinmitiiii«iiiiniKii»H;iHM ,iitiiiriiiii..iMti]iiiiniiHiiitritimiiMii;iHimin;iiiiiiitiiiHiiiHi;iwiiHiiwiiiiiiiiiiiitiiutiiiitmimiiiwiiitiiiiHit;!il «iKiiiiii»[H!iHiiitmiiHiiiiiiii[ii)iHii»i»itaiimiMiitMwl!t«i;tiiii?MtiwTiirH*;KM' rm)ir.]ii;nm;r.iiiimTnmTiniiiHiimiTHi»mnmiimiitiii»innHiniHiiiHnnwimir'n^F
Ji sa olh deievanje lesa
TransmlsUa
bs
r s2X,in Strojne time s »
ZVOnOVB 88888*388 DUS
KussmmmoBSM
9
SI3PHP
<o»fifrttcoesi9o saeop tv« 6 «• * e n *. * » ®	p
© © © er memmrEap c©& mmssmmmmsr'* © © © m®®*®«««*«® © © ®	tmamrnsm^m © © ©	«	©	®	x^j^mssaam&	©	©	<
8 "■ ■ '	"..■■ A THE UEX to.	II Opalograph 11
&jjjj!ijjjW	razmnoževalni aparati so svetovno-
:: :: s: » :: « znani n t: » n :: »
!! Ondereood S!
m sj pisalni stroji so najboljši st t:	Mjiigljp
LJUBLJANA
u: :: *» s: st ts « st ts n :: t: ts:	*	Gradišče	št.	10 •	Tel. 268
Zahtevajte ponudbe!	«	® • o ® ®	Zahtevajte	ponudbe!
essmmmmsBsmt
Glavni in odgovorni urednik Zorko P akui
Izdaia konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Liubliard.