PRIMORSKI DNEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri, v nedeljo vsi na Repentabor! Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST sobota 2k. julija 1948 Spedizione in abbOn. postile Poštnina plačana v gotovini Štev. 957 Revizija pogodb ^ Pod vedno večjim pritiskom širokih tržaških delovnih množic ki so po prvih dneh negotovega čakanja glede najnujnejših in življenjskih vprašanj za tržaško življenje danes začele v zaskrbljenostjo gledati, kar se dogaja 171 žel‘20 jasnega stališča posebno glede bistvenega vprašanja o mednarodni bodočnosti Trsta — so bili fraketamprisiljeni izjaviti se, da ne zgubijo slehernega stika z množicami. Namesto Pa, da bi zavzeli jasno stališče v obrambo mirovne pogodbe In P> Oti reviziji, se skušajo izogniti oviri s tem, da o vprašanju molčijo. J?.v0’ kako piše ali Lavoratore»: ♦Mi niti ne diskutiramo vprašanja revizije mirovnih pogodb, ker za nas to vprašanje sedaj ne obstajat>. Pred to trditvijo na dolgo Pišejo, da bi dokazali, da je sicer lUdl Jugoslavija sprožila idejo revizije mirovne pogodbe. Celo namigujejo, da to jugoslovansko stališče šteje med ona, ki jih obsoja resolucija Informacijskega urada, ker se je hotela Jugoslavija pogajati nič manj kot z De Gasperijevo vlado o vprašanju Trsta, Ti ljudje ne razumejo, ali pa predobro razumejo, toda hočejo varati, da je v odnosih med rzavami bistveno vprašanje, v°lja do sodelovanja, ne glede ••j* vrsto vlade, ki v dani državi obstaja: najjasnejši dokaz o tem le Pogodba te leta 1939 med Nemalo in Sovjetsko zvezo. Toda t> em momentu je bistvo nekaj Ontgega,- skuša se namreč zmešati ideje, -s tem da se postavljajo na isto raven pobude tukajšnjih političnih gibanj in pobudo jugoslovanske vlade. Jugoslavija i? namreč v okviru splošne polivke, ki jo vodi ves socialistični lok v interesu svetovnega miru, korala in bo vedno morala iskati rešitev vprašanj, ki so nastala P° drugi svetovni vojni, z nepo-Rednimi sporazumi. V tem duhu XJ!' rui tej osnovi sta skušala re-:♦ ,.?° vP™šanja tudi voditelj ta~ijanske komunistične partije *n Tito in bilo je preveč jasno, bila morala italijanska De usperijeva vlada ta osnutek sprejeti in odobriti, čeprav na alost danes Togliattijev podpis nima veljave na mednarodni po-godbi, ta način reševanja tega vprašanja daje namreč možnost, ^a se izločijo imperialisti, ki ho-ceio imeti prste na vseh krajih ^meljske oble. «11 Lavoratore», ki najprej močno poudarja, da je Jugosla-Vlja tista, ki hoče revizijo mirovne pogodbe, nato pravi: «In Potem se govori nam, komuni-stom internacionalistom, da ho-eemo dati Trst Italiji!)). Kakor se torej vidi je «11 Lavoratore» zaskrbljen, in zato poudarja: če •e revizija nekaj slabega, so a to, kar je slabega, odgovorni amo Jugoslovani, ki so načeli Prašanje revizije, in da konec oncev ni nobenega vzroka, da *e bi. spolzeli na revizionistične Pozicije, da to ni nobeno zlo, če 0 že vsi, vštevši Jugoslovane, a teh pozicijah. Z zadnjim avkom se hoče celo jasno in nesramno prikazati, da je Juqo-l[avlja tista, ki hoče dati Trst Italiji. r ■r°da, vsa ta zavijanja ne mo-J° spremeniti stvarnosti. Mi v rnu smo za obrambo mirovne &°godbe: Ne moremo zavzemati '^‘OTffnega stališča v interesu eanarodnega demokratičnega Oioanja in miru. Mi v Trstu smo lt i- nep°sredni sporazum med aitjo in Jugoslavijo, brez vme-vanja zunanjih sil, ki danes sužnju jejo Italijo. Moramo se ® o boriti na tej osnovi in zahte-in 0t* vsefl’ da zavzamejo jasno določeno stališče o tem vpra-^ nju. Biti pa mora tudi jasno, ® so ena stvar odnosi med drža-n{hll’.^rU'10 Pa ie borba politič-^ gibanj v okviru vsake posa-ho~ne d^ave. S tem da se nam vi m VTikazati< <1 a so pozicije tj' m Pozicije političnih gi- eno in tisto, pomeni naj-J}3 lo. da se skujta zmesti ideje, a bi bolje prikrili te izdajalcu P0:'ciie, se poslužujejo dol-bilt ‘dnlh akrobacij, katerih tl'o je likvidacija slehernega bo an^n' sleherne borbe v obrambi /Jrav*c našega prebivalstva, sem ntn°ž‘co se na primer meče Prn[Pf-?aS*Vnost' in se !7fl uor» 0 7!nf nepotrebnosti sleherne n 8 k°i'be ter da je dovolj biti Poziciji občega internaciona-ran!u’ se hočemo boriti ob-ti i Trsta. Tudi ob tej priliki k0 zamenjujejo pojme, Ka-j30r 36 J'es> da bi bil sleherni na-r našega ljudstva zaman, če ne je imelo opore Sovjetske Zveze, Zve*"1” ta,co re>’ <®° Sovjetaka ( Za brez vsakega argumenta, jj0 Se ne more naslanjati na vsa-sto borbo našega prebilal- t0 a. Za stvarni internacionallzem, borba za spoštovanje mi-tia>He pogodbe, za ureditev med-odnosov na tem pod-t,,!111 interesu miru in svetoval'1 demokratičnega gibanja. ^ .. re3 ne generični internario-«B Uem ,la P°dlagi fraz kakor je: sti ?r(m° SP na internacionali-'‘o'd^’n tfrenn utrditve medna-, ne socialistične demokratične hern*’ dobro vemo, da sle-bom° ,tvar’ j° bomo želeli, lo 0 ^a*e imeli od podpori sve-Hlj1* ^ern°kratične fronte, po-n° °b podpori Sovjetske zve- z«, ki je eden od največjih kolosov med svetovnimi velesilami», pač pa vsakodnevna borba. Pri nas torej ne gre za to, kakor se govori, «sleherno stvar, ki si jo bomo želeli, bomo laže dobili ob podpori», to je za naše sodelovanje v borbi samo zaradi tega, da bomo lahko laže imeli to, kar želimo. Tukajšnje gibanje, kakor sicer gibanja vseh drugih držav v svetu kot nekaj prejema, tako v istem času tudi nekaj daje: NI MOGOČE BITI KOT PRIKOLICA, BITI JE TREBA SESTAVNI DEL ŠIROKE FRONTE; ni mogoče samo nekaj želeti zase, pač pa se mora vsa politična akcija razvijati v harmoniji s svetovnim demokratičnim, gibanjem podrejujoč to svojo domačo, posebno, politično akcijo splošni akciji mednarodnega demokratičnega gibanja. To nam priča na primer, kako se tukajšnje demokratično gibanje ni moglo odreči, ker bi s tem lahko v resnici bito proti internaciona-lizmu, borbi z vsemi sredstvi proti revizionizmu, kakor se ni moglo odreči pobudi za dvostranske sporazume poleg sistema organizacije združenih narodov. To so dejstva- Da skušajo prikazati Jugoslavijo kot sovražnico interesov Trsta, so nam dokaz navedena dejstva, kjer je, ne da bi skušali obrazložiti, kakšno je pravo stanje, rečeno: £a revizijo so biti italijanski *ou{ms zemsko je odpotovala madžarska gospodarska delegacija, da začne pogajanja za sklenitev trgovinsko pogodbe. Papež sprejel razhiiaie sindikalne enotnosti RIM, 23 — Po avdijenci, ki jo ie pred dnevi dovolil Federzoniju in po napovedani avdienci Bottai in Alfieriju, je papež danes sprejel Dubinskega in Antoninija, dva sindikalista, ki sta nalašč prišla iz Amerike zaradi razbijanja sindikalne enotnosti, ki so ga začele izvajati ACLI. Iz vse države prihajajo CGIL šte Vilne, resolucije iz tovarn, delavnic in polj, ki obsojajo delovanje kristjanske struje v delavski zbornici. obsodbe Informacijskega urada, ki obtožuje našo partijo, da je zgubila vero v nauke marksizma-le-ninizma lahko Ha terenu nastale ideološke šibkosti in revizionistične tendence. Odpraviti moramo teorično in politično vsako revizionistično tendenco že v kali. Možno je tudi, da »e pojavi občutek podcenjevanja razvoja in pridobitev sodobne teoretične misli Sovjetske zveze. Ti pojavi se morajo obsoditi kot zgrešeni ne samo zaradi našega stališča Sovjetske zveze, pat pa tudi zato, ker bi paralizirali ideološki razvoj in napredek naše partije. Ideološka borba Sovjetske zveze v razdobju prehoda h komunistični družbi bo velike važnosti za vse države in posebno za nas, ki smo na poti socialističnega razvoja. Djilas je nato dejal: V bodoče je treba smatrati kot glavno vprašanje ideološke borbe za zgraditev socializma v Jugoslaviji itudiranje marksizma-leninizma na splošno, kakor tudi sistematični študij naših dejanskih pogojev in poti graditve socializma v Jugoslaviji nu podlagi inarksizma-leninizma. Utrditev enotnosti ljudskih množic v Jugoslaviji v duhu jugoslovanskega socialističnega patriotizma, kar pomeni tudi vzgajanje množic v duhu zvestobe do demokratičnih in revolucionarnih gibanj v vsem svetu, kakor tudi sovraštva do imperialističnih zatiralcev in vojnih hujskačev. V zveži z obtožbami proti KPJ po resoluciji Informacijskega ura-(Nadaljevanje na 2. strani) Razstava tiska v Beogradu BEOGRAD, 23. — Danes so v Beogradu ob priliki V. kongresa KPJ odprli razstavo tiska, ki se nanaša na predvojna, vojno in povojno dobo. Med številnimi originalnimi proglasi iz časa ilegale KPJ je tudi proglas jugoslovanskemu ljudstvu ob začetku druge svetovne vojne, v katerem se sprejema obveznost sklenitve pogodbe o vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo in se zavzema stališče proti kapitulantski politiki takratne jugoslovanske vlade. Posebno zanimivi so številni izvodi ZGODOVINE KOMUNISTIČNE PARTIJE ZSSR tiskani na osvobojenem ozemlju v malih tiskarnah in prepisani na pisalni stroj. V nekem izvodu v slovenščini je sledeči napis: «CUVAJ TO KNJIGO, KAKOR SVOJO GLAVO IN SVOJO PUŠKO«. Slovanska . “ ' ‘ 1 razstava zaključena 4 milijone udeležencev PRAiiA, 23. — Slovesno se je zaključila poljedelska razstava slovanskih držav v Pragi, ki je bila največja te vrste na svetu. Razstavo je obiskalo preko 4 milijone oseb iz vseh krajev CSR in drugih slovanskih držav. V BEOGRADU PROSLAVLJAJO poljski državni praznik BEOGRAD, 23. — Sinofii So v Beogradu slovesno proslavili poljski narodni praznik. Minister za javna dela zvezne vlade ZECEVIC je govoril o važnosti tega praznika. Glede kulturnih odnosov med poljskim in jugoslovanskimi narodi je Zečevič poudaril, da ima ljudstvo Jugoslavije in Poljske stoletne enake interese, ki so vedno prišli do izraza predvsem proti nemškemu zavojevalcu. Minister Zečevič je nato govoril o pogodbi o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Poljsko ter o dogovoru o gospodarskem sodelovanju ter nadaljeval: Utrditev naših prijateljskih in bratskih odnosov v zadnjih letih in vedno večje zbližanje naših narodov so prinesli spremembo tudi v značaju naših odnosov. Obiski in bivanje poljskih bratov v Jugoslaviji, kakor tudi jugoslovanskih predstavnikov na Poljskem so resnično bratski odnosi, ki se morajo nadaljevati. Slovesnosti so prisostvovali odpravnik poslov poljskega veleposlaništva v Beogradu, predstavniki diplomatičnega zbora, zunanji minister SIMIČ in druge osebnosti.* Čangkajšek se umika | 'TANK TNG, 2:1. — CangkajškoVe , ;uto v Mandžuriji so bile prisiljene | umakniti se iz Anshana, ki je važno Lažne vesti o delegaciji FLRJ na Dunaju DUNAJ, 20 — Jugoslovanska delegacija na Dunaju poroča, da je vest, da so agenti ((tuje države« preiskali njen sedež, neresnična in izzivalna. Ravno tako je netočna vest, da ie vojaški predstavnik v Avstriji Jaka Avšič odpotoval v Beograd s sedmimi člani delegacije. Res pa je da je odpotoval v Jugoslavijo, toda sam in v zvezi s svojo službo. uspešno se nadai uje vpisovanje posolila v flrj BEOGRAD, 20. — Po še nepopolnih podatkih je bilo do 15 ure 20. julija vpisanih 3,780,463.000 dinarjev za ljudsko posojilo, kar odgovarja 108,01% predvidenega zneska. Ihatke is&bli ATENE, 23. — Poštni nameščenci So danes začMI stavkati. Dalje poročajo, da Je grška splošna zveza dela proglasila za torek splošno stavko z zahtevo po zvišanju mezd. HELSINSK1, 23. — Ob otvoritvi parlamenta je predsednik finske republike Paasikivi izjavil, da bodo strogo nadaljevali politiko dobrih odnosnov s Sovjetsko zvezo. MOSKVA, 23. — V London je odpotovala delegacija sovjetske mladine. ki se bo udeležila zasedanja izvršilnega odbora Svetovne zveze demokratične mladine. AMMAN. — Kljub nalogu za pre- j klnitev sovražnosti se boji na raznih frontah v Palestini nadaljujejo. i Enotni sindikati, razredna organizacija vsega zavednega tržaškega delovnega ljudstva imajo svetle borbene tradicije. Njihov zametek je bila že pred padcem fašizma ustanovljena organizacija «De-lavska enotnost», ki ne je zlasti okrepila maja 1944 in poslala množična organizacija vsega tržaškega delavstva. Njeni osnovni program je bil tedaj slovensko-italijansko bratstvo in brezkompromisna borba proti okupatorju. Ze v letu J944 je štela «Delavska enotnosti) 72 tovarniških odborov in 2000 pododborov. Mobilizirala je delavce za prehod v partizanske vrste,' zbirala denarne *in materialne prispevke za partizansko vojsko, vršila v tovarnah sabotažo in organizirala stavke ter končno nudila delavske bataljone ob uporu zadnje dni aprila 1945. Po osvoboditvi so iz «Delavske enotnosti» nastali Enotni sindikati, edina resnična razredna sindikalna organizacija, ki je vse doslej z največjo borbenostjo, revoluciq-i narnostjo in odločnostjo branila delavske interese, njihove svoboščine in pravice ter obstoj tržaškega gospodarstva in industrije sploh. Imperialistom ta nenehna in požrtvovalna borba ni bila nikoli pogodu, zato so težili za tem, da bi Enotne sindikate likvidirali. V ta namen so tržaški industrijci, hlapci teh imperialistov, našli skupino lažnih sindikalistov ter z njih pomočjo ustanovili «Delavsko zbornico*. Vse njihove spletke pa so imele neuspeh spričo borbenosti, zavednosti in prekaljenosti tržaškega proletariata, ki je izšel iz tako teikih borb. Zato tudt ni uspela špekulacija, da bi se delavstvo nacionalno delilo; ker razni gospodje niso računali z zrelostjo tega delavstva in z dejstvom, da se je bratstvo kovalo v najhujši borbi ter ni bilo le fraza. Huda je bila borba Enotnih sindikatov vsa ta leta, zaman se je zaganjal vanje bes vse domače in tuje reakcije. Enotni sindikati sp s svojo borbenostjo in premočrtnostjo odbijali vse napade in ohranili vse doslej svoje. borbene položaje. Enotni sindikati so ostali zvesti svoji liniji iz narodno osvobodilne borbe, katere revolucionarna vsebina je bila najboljše orožje proti vsakemu oportunističnemu odklonu. Le tej borbenosti se morajo Enotni sindikati zahvaliti, da se se ni razbila enotnost delovnega ljudstva pri nas, da je ostala organizacija nedotaknjena, da nam ni mogel nihče vzeti pridobitev narodno osvobodilne borbe. Enotni sindikati so svojo revolucionarno borbo vodili po naukih in načelih marxizma-leninizma, so branili politične pridobitve in ekonomske interese delavstva hkrati. Težka je bila ta borba, delavci so morali večkrat poseči po stavki, da so preprečili imperialistom vse njihove poizkuse, da bi razbili njih organizacijo. Ce ne bi bilo te borbe, bi se okupatorjem že zdavnaj posrečilo uničiti našo razredno sindikalno organizacijo ali pa ji vsaj odvzeti vsako vsako revolucionarno vsebino. Doslej so bili torej vsi ti poizkusi zaman. Zaradi situacije, ki je nastala v KP pri nas, so imperialisti mislili, da je dozorel njihov čas. vso nasilnostjo so udarili po eni najvažnejših pridobitev delavskega razreda, po tovarniških odborih. Za-poii in sodili so člane tovarniških odborov. Zaprli in sodili so člane tovarniških odborov ladjedelnice Sv. Marka in Sv. Roka ter Tovarne strojev, odpuUill so iz ladjedelnice 18 delavcev, ki so jih obtožili nasilja proti notranji komisiji Delavske zbornice. Kaj so ukrenili oni, ki so povzročili razkol v KP z Vidalijem na čelu? Kako so odgovorili na ta hud udarec imperialistov? Fae njihovo obnašanje v poslednjih dneh kaže, da so prešli na položaje oportunizma v sindikatih, da so zapustili pot marxistično-le-ninistične revolucionarne linije. Na koncentrični napad reakcije so se nekateri voditelji Eriotnm sindikatov omejili na platonične proteste ter te zabubili v pravo pasivnost■ Delavstvo, ki je vedno z odločnostjo odgovarjalo in preprečilo vse napade reakcije in imperializma, ni našlo ljudi, ki bi znali tudi tokrat odločno in primerno odgovoriti na imperialistične provokacije. Sli pa so še dalje. Nekdo, ki zavzema v sindikatih važno mesto, sedaj celo trdi, da je bila vsa sindikalna linija v naših sindikatih zgrešena, da smo vodili proti delodajalcem preostro borbo, da smo preveč stavkali, da smo preveč izpostavljali tržaško delavstvo represalijam tukajšnjega imperialističnega aparata itd. Ta tovariš pozablja, da je ravno ostra in brezkompromisna borba najboljše orožje, da se davno na tak način oh uporabi vseh legalnih sredstev kali upornost in revolucionarnost delavstva, da je tov. Lenin vedno trdil, da delavski razred ustvarja in utrjuje svojo razredno zavest v vsakodnevni brezkompromisni borbi proti izkoriščevalcem. Ta tovariš tudi pozablja, da se je ravno te dni italijansko delavstvo v borbi proti Degasperijevi vladi poslušilo splošne stavke, ki je stala mnogo žrtev, ki pa je pokazala reakciji, kako močne so revolucionarne sile italijanskega delavstva in da se bodo izjalovili vsi poizkusi italijanske reakcije, da bi ponovno zasužnjila italijansko delavstvo. In v tej stavki so tudi v Italiji ugovarjali, ugovarjali so ravno zastopniki Kkričanskih» delavcev in z njimi vse oportunistične tendence v italijanskih sindikatih. Ali hoče morda oplenjeni to-, variš ln vsi oni, ki zagovarjajo načelo pasivnosti v Enotnih sindikatih, preiti na pozicije teh gospodo« in takih sistemov? Te naše trditve niso vržene kar, tja v en dan, temveč jih potrjujejo zadnji dogodki. Kaj so ukrenili nekateri voditelji Enotnih sindikatov ob procesu proti tržaškemu proletariatu in po Odpustu 18 delavcev v ladjedelnici SU. Marka?, Prešli so na linijo najmanjšega odpora in na linijo llkvldatorstva revolucionarne borbe v sindlkatihi In kdo naj bi se te nove linije najbolj veselil, če ne ravno Delavsku Zbornica in njeni gospodarji, ki ao vedno kričali o apolitičnosti sindikatov. Kakor sedaj vse kaže, polzijo voditelji Ertotnih sindikatov iz frak-cionaške Vidalijeve skupine na pot oportunizma in na pot likvidator» atva. Tako na primer list ull Lavoratore »posveča sporu v KP cele kolone, širokousti se o Internaciorui-lizmu, konkretnim vprašanjem tržaškega delavstva pa potveča komaj nekaj vrst in nd zelo omejenem prostoru. Vsekakor je tudi to zelo značilno. S frazami o inter-nacinalizmu vršijo največjo prevaro nad tržaškim proletariatom in demokratičnim prebivalstvom Trsta. Kajti likvidirati borbenega duha in žilavo odpornost tržaškega proletariata v vsakodnevni borbi proti imperializmu, pomeni razorožiti tržaško delavstvo in ga izročiti na milost in nemilost imperializma . Pot oportunizma, pot najmanjšega odpora je zgrešena. To nam potrjuje borba v vseh preteklih letih, to nam potrjujejo izkušnje vsega mednarodnega revolucionarnega delavskega gibanja. Nobenega dvoma ni, da pelje taka pot v likvidatorstvo revolucionarne borbe tržaškega proletariata, ki mu je le s pomočjo te borbe uspelo doseči vse svoje pridobitve in ki jih bo le z borbo lahko ohranilo. Prve posledice so že tu. Odgovornost nosi za to Vidalijeva frakcio-riaška skupina, ki zavestno to dela in vara tržaški proletariat. Zaradi tega mora tržaško delavstvo o vsem tem razmišljati, da spozna prevaro in da zapusti lažl-revolu-cionarje in frazerje o internacio-nalizmu in da strne bolj kot kdaj kol: tvoje vrste. Tržaško delavstvo s svojim globokim čutom inter nacionalizma ,ki ie pri njem pozitivni faktor kakor malo kje v Evropi, si ne bo dalo revolucionarnih pridobitev iztrgati iz rok, temveč se bo zanje še naprej in do kraja borilo. IVAN BUKOVEC-VOJMIR Solidarnost s Primorskim dnevnikom Nadaljnji prispevki za plačilo globe, na katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: Božič U. 100, Pinto E. 50, Bjeker R. 100, Cjak J. 100, Sila M. 300, Kocjančič P, 40, Bjekar M. 10, Zadnik K. 30, Kocjančič M. 50, Strančici. 25, Vouk N. 100, Sari D. 20, Sari M. 50, Sari G. 50, Menon H, 100, Hervatlč L. 30, Vekjet P 100, Vekjet A. 50. Samarrani G. 20, German S. 35, Ži- berna P. 20, Krančič J. 20, Ria M. 15, Vekjet M. 10, Bikjak M 1(, Pregare M. 15, Vekjet L. 30, Vekjet A. 30, Drašič M. 10, Canterutti M. 2«. Lah M. 100, Kobec V. 14, Kobal R. 5#, Zoren S. 50, Kariž’ Zora 150, Sa-batti P. 50, Kariž M. 100, Ličen K. 100, Koclančtč C. 25, Ličen R. 50, Li-ien A 100, Ličen L. 20, Komar M. 100, Babič Ana 50, Žiberna G. 20«. ZJec A. 50, Furlan P. 50, Raspalič St. 50, Samec Ant, 70; Kolči, Kolon-kovec: Rodella R. 50, Pregare L. 5#, Orel A 50, Kobec A. 200, Slavec A. 100, Beinbič A. 50, Sosič V. 50, Bordon M. 100, Bordon G. 50, Primožič J. 150, Kobec K. 100, Kobec Anica 100, Velišek D. 100, Skobec 1 100, Nabergoj 100, Kocjančič A. 100, Bordon M. 10», Saražin M. 100, MakoviC M. 100, Udovič A. 50, Cergol I. 5». Cač M 500, Bizjak C. 50, Križančič M. 50, 'Marsetič V. 5«, Kariž M. 200. Kocjančič M. 100, Vekjet M. 50, Ko-mar R. 100, Rcmano E. 50, Cernecca L 50, Oio Fr. 50, Vojvoda P. 10», Pohlen M. 50, Rlosa R. 30, Pregare O. 30, Bertok M. 30, Primožič P. 5», Fabris S. 10«, Fabris M 30, Svab J. 50, Koren Miro 200, Petrič K. 200. Brumat A. 50, Tončič S. 240, Petaros P. 100, Stranj J. 50, Koren O 10«. Kariš J. 50, Petaros A. 100, Cač Fr. 50, Kocjančič A. 100, Driusi E. 50, Sosič J. 20, Bizjak A. 20, Primožič J. 20», Kozina M. 200, Kozina S. 50, Kozina J, SO, Skilan A. 100, Bjekar A. 100, Maver 1. 50; Skedenj: Rigutti Carmeu 50, Zlatič Katarina 50, Simonovič Anton 50, Simonovič Alojzija 50, Callerini P. 600, Flego Laura 100, Sancin Josip 50, C. Bruno 50, Stefe Ana 100, Simšič G. 50, Vlsintin A. 50, Vlsintin G. 157, Kukavica Josip 200, Lucas E. 50, Dorini E. 50, elemente 100, Vitez A. 50, Paoletti G. 50, Paoletti P. 50, Serbo C. SO, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 24. julija 1948 Vodstvo KPJ zvesto načelom marksizma (Nadaljevanje s 1 strani) je Djilas dejal: Predvsem da je Djilas dejal: Predvsem je naša partija lahko premagala vse težave in vse sovražnike, ker je bila zvesta marksizmu in leninizmu. Pravilna ideologija je bistveni pogoj zmage. Med našo partijo io splošnimi na-čeli, ki jib navaja pismo centralnega komiteta boljševiške komunistične partije in resolucija Informacijskega urada, m nobene razlike. Mi ne negiramo nobenega od teb načel in tudi nismo nobenega izpridili v našem praktičnem delu. Zato se vsaka kritika o delovanju naše partije na podlagi omenjenega pisma in resolucije, če avtorji hočejo ali ne, spremeni neizbežno V netočnost, izmišljanje napak, ki jih v resnici naša partija ni napravita. Razen tega so se mnogi od tistih, ki nas kritizirajo, na en ali drugi način odrekli številnim načelom, ki jih navajajo omenjena pisma in resolucija. Moč naše partije pa ostaja v dejstvu, da njeno praktično delo, ki obstaja v tesni navezanosti na nauke Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina, nasprotuje vsemut kar se ji očita. Vsak dan, ki mine, bo vedno jasneje dokazal vso nesmiselnost omenjenih kritik, vso pravilnost politike naše partije. Odločna borba za načela marksizma in leninizma, pravilno uveljavljanje načel v konkretnih pogojih sta dala naši partiji mnogo važnejše uspehe, kakor so jih dosegle druge komunistične partije izvzemši boljševiško komunistično partijo To bo jamstvo za uspeh naše partije, ki bo izšla iz te borbe še bolj trdna in čista. Laž ni mogla nikoli zmagati v delavskem gibanju in resnica je končno vedno prišla še jasneje do izraza. S tem da se bo pri spojem delu držala načel marksizma in leninizma, bo naša partija izšla zmagovita iz teh težkoč s še svetlejšim in častnejšim čelom in kritiki se bodo morali zavedati svojih napak. S kongresa KPJ lorociii DisKuslia o lov. Tla, Rankouica in lasa TRŽAŠKI DNEVNIK CRDA nadaljuje s provokacijami j nihče zapazil majhne vesti, ki sta Vsi člani tovarniških odborov tržaških ladjedelnic odpuščeni z dela jo objavila časopisa «Ultimissime» in itGiomale di Triestes in ki je Glavno vodstvo CRDA-e je sporočilo Zvezi enotnib sindikatov, da so vsi člani tovarniškib odborov ladjedelnic Sv. Marka, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Roka pri priči odpuščeni. Ta vest se je seveda zelo hitro razširila med delavci, ki so soglasno izražali svoje upravičeno ogorčenje nad postopanjem CRDA-e. Tem protestom so se pridružili ne samo delavci, včlanjeni v Enotne sindikate, temveč tudi delavci včlanjeni v Delavsko zbornico. Ce so odpusti z dela samo kazenski ukrepi zaradi zadnjih stavk (kot lahko mislimo in zaradi česar so bili člani tovarniškib odborov obsojeni na osnovi tašističnib zakonov) labko mirno trdimo, da se položaj približuje zelo kritičnemu momentu. Ti odpusti z dela so ponoven dokaz, da se nameravajo industrijci poslužiti vseh sredstev, da bi razbili Enotne sindikate ter se tako pripravili na poslednji napad proti delavskemu razredu. Sedaj pričakujemo, kakšne ukrepe bo podvzela Zveza enotnih sindikatov, da bi zaščitila obstoj tovarniških odborov ter pravice delavcev ter preprečila nakane delodajalcev. Sicer pa bodo dogodki, ki bodo sledili tej novi provokaciji, pokazali svetu voljo delavstva. Solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic Nabrano na konferenci v Skednju 3344, Ceda Ivan 200, Sočič Avgusta 100, SIAU Acegat 5017, Zveza kovinarjev ES 5000, člani KP Milje 15.974, skupina stavbincev 3.200, M. C. 100, Benedetti Anton 100, člani odbora za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic 2.055, Mozetič Karlo 400, N. N. 100, Sosič, Bubola, Bisiani po 300, Massi Elia 500, Berto 150, Čermelj Stefan 100, Mestni koordinacijski odbor 2.761, Zorženon, Malvesti 210, P M. 50, Sancin Marija 100, G. Mosetti 200, Alzetta 100, Božig Marono 100, Zarri Pavla 200, Paita Luisa 300, N.N. 10.000, tov, Zanchi je nabral 2.370, peki Delavskih zadrug 4.106, Garban- čič Ivan 500, nameščenci tvrdke Rupe. na 3.070, nameščenci parnika «Trst» 5.500, nameščenci tvrdke ELIND in industrije Sacchetti 1.300, nameščenci tvrdke LEJET 1.500, nameščenci tvrdke Arrigoni 600, Cucurin Natale 100, Pe-rugini 200, skupina stavbincev 2.000, nameščenci tvrdke Vecchiet in Trotti 1500, skupina stavbincev 600, nameščenci tvrdke Angeli 1480, delavci tvrdke Cok 4.215, ZAM sektor Rinaldi 2.587, tov. Picchettini 3.150, nameščenci tvrdke UDIFA 900, zadruga prodajalcev mleka 500, Ferfoglia C. 50, tiskarji tiskarne v ulici Montecchi 10.200, nameščenci tvrdke Vidali 1.248, nameščenci tvrdke Dilfi 1.600, stav-binska zadruga Opčine 4.350, k k. Pečar 1.327, nameščenci tvrdke Gorlato 900, Berlot G. 320, «11 Corriere di Trieste« 200, A.R.N. V.A.M. Soome-rem 100, sindikalna skupina UlVOD-a 6.000, Ferfolja Jože 5.000, nabrano s potrdilom št. 1.170, 1.500. Pristaniški delavci skupine Scara-melli pri Sv. Andreju so poleg že oddane vsote 265.200.— prispevali še 17.598 odboru za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic. V isti namen so povabljenci na poroko tov. Dušana in Klare Sosič ter Milka in Anice Kralj darovali 3000 lir. javljala, da se bo že včeraj zvečer pršila izredna seja ACLl, da bi razpravljali o italijanskem sindikalnem položaju. Nočemo se spuščati v razne domneve, toda ena stvar je gotova, in sicer, da bo imel sindikalni razkol v CGIL (Confederazione generale italiana del lavoro — Glavna zveza *italijanskih delavcev), ki so ga povzročili demokristjani in acli-sti, svoj odmev tudi v tukajšnji Delavski zbornici. Zelo smo radovedni, kaj mislijo o tej stvari »socialdemokrati* iz ulice S. France-sco in republikanski akcionisti iz ulice Zudecche. Kako bodo odgovorili na poizkus krščanske demokracije, ki bi se hotela polastiti vodstva v tukajšnji sindikalni organizaciji? Namesto da so se z ironijo izražali o »dogodkih« v Enotnih sindikatih, bi bili mnogo bolj pametno ravnali, da so se bolj zanimali za to, kar se je dogajalo v njihovi sredini. IJtRAVJE P n it počiš ni slii It kclenijnh Pionirji Tržaškega ozemlja, ki so odpotovali 6. t. m. v Beograd, se nahajajo v sledečih počitniških kolonijah: Brus, Belanovac, Beli potok, Vrnjačka Banja. Vsi ti otroci pošiljajo svojim staršem najsrčnejše pozdrave in jih zagotavljajo, da so zdravi ter da se jim godi zelo dobro. Na svojem potovanju so se ustavili v Beogradu, kjer so jih z navdušenjem sprejeli beograjski pionirji. Ogledali so si mesto, pionirsko železniško progo in pa pionirsko mesto v Beogradu. Pokazali so za vse stvari velik interes, najbolj pa jih je zanimala pionirska železnica, od katere se niso mogli ločiti. Le s težkim srcem so se po kratkem počitku poslovili od prijaznih beograjskih pionirjev, nakar so v posameznih skupinah nadaljevati pot do določenih počitniških kolonij. Povratek pionirjev iz teh kolonij bo v prvi polovici avgusta. Točen dan bomo še javili. Vodstvo pionirjev. Tržaški pionirji so bili veselo presenečeni, ko so v teh dneh prejeli od pionirjev iz Rovinja sliko, s katero so ti pionirji izrazili enotnost in bratstvo, ki druži vse pionirje. Razen tega so podarili tržaškim pionirjem precejšnjo količino slaščic, za kar so jim bili naši sladkosnedni pionirji zelo hvaležni. V pismu, ki so ga pristavili svojim darilom, pišejo: «S svojim majhnim darilom vam hočemo dokazati svojo solidarnost z vašo borbo, ki jo dnevno vodite ramo ob rami z vašimi ‘očeti in brati. Zagotavljamo vas, da ne bo mogla nobena meja razbiti enotnosti in bratstva istrskih in tržaških pionirjev». Tržaški pionirji se najlepše zahvaljujejo pionirjem z Rovinja za vsa prejeta darila ter za solidarnost in bratstvo, ki so ga ti pionirji pokazali. Obenem pa obljubljajo rovinjskim pionirjem, da bodo še vedno nadaljevali po začrtani si poti ter da bodo še naprej sledili svojemu geslu, ki je: ((Pionir mora biti vedno in povsod najboljši«. MM Sobota 24. julija Kristina, Ina Sonce vzhaja ob 4.36, zahaja ob 19.43. Dolžina dneva- 15.07. Luna vzhaja ob 21.45, zahaja ob 7.37. Jutri 25. julija Jakob, Radoslav Spominski dnevi 1943 so pričele brigade M. Gubca, l. Cankarja, T. Tomšiča in L. Šercerja napadati sovražnikovo postojanko Žužemberk. PROSVETNA DRUŠTVA ŽREBANJE LOTERIJE Žrebanje številk srečolova ne bo v P. D. Cebulec kakor je bilo objavljeno, pač pa danes 24. t. m. v gostilni Bako na Kolonkovcu ob priliki predvajanja filma «Zivel bo ta narod«. Izžrebane številke bodo objavljene v časopisih. Prosv. društvo »K. Ravbar« na Greti. Danes 24. t, m. ob 20.30 gostuje kulturni krožek iz Izole z igro v italijanščini: «1 recini de testa« (Praznični uhani), ki jo je spisal Selvatici. Prosvetno društno »Ivan Cankar«. Dramska družina vabi svoje člane na redni sestanek, ki se bo vršil danes ob 21. uri na vrtu pri Cirilu. Dnevni red sestanka važen zaradi društvenega občnega zbora. Beraške plače hišnikov Plača hišnika v Trstu znaša mesečno 660 do 700 lir, kar je manj kot zasluži najslabše plačani tržaški delavec na dan Na današnji seji kongresa se je začela diskusija o poročilu maršala Tita, Rankoviča in Djilasa. Vse diskusije, kakor tudi poročila so oddajale vse jugoslovanske radijske postaje. Milijoni jugoslovanskih delavcev sledijo delu kongresa. Prve dni kongresa je prispelo 200 pozdravnih brzojavk iz vseh krajev Jugoslavije. K brzojavkami sporočajo delavci, da so izvedli in prekoračili naloge, ki jih določa petletni načrt. Danes so kongres pozdravile organizacije pionirjev, predstavniki železniških skladišč v Zagrebu in rudnikov v Trepči. Včeraj so kongres pozdravili Enotni sindikati Jugoslavije, Ljudska mladina Jugoslavije, jugoslovanska vojska, Ljudska fronta, Zveza borcev osvobodilne vojne. Danes je podpredsednik predsedstva jugoslovanske skupščine Dimitrij Vlahov govoril o Makedoniji. Zavrnil je obtožbe v zadnji resoluciji bolgarske KP in pripomnil, da je ta prekršila blejske dogovore, ker ni dovolila avtonomnega statuta Makedoncem v Bolgariji. S svoje strani je GEN. TEMPO, organizator partizanske vstaje v Makedoniji obtožil nekatere voditelje bolgarske KP, da še vedno vodijo svojo bolgarsko politiko glede makedonskega vprašanja in da so bili med vojno oportunisti in tako zakasnili obseg in učinke vstaje. Danes je tudi predsednik slovanskega odbora B02IDAR MASLA-RIC poudaril, da TITO predstavlja nad 16 milijonov Jugoslovanov in da se ne more podcenjevati volja jugoslovanskega ljudstva. Dalje je Maslarič izjavil, da so mu na nje govem zadnjem potovanju v Pragi in Varšavi češkoslovaški in poljski komunisti, s katerimi je govoril priznali, da ne morejo razumeti obtožb in žalitev proti Titu. Pri današnji diskusiji je govoril tudi delegat DJURO SALAJ, predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Salaj je član KPJ od leta 1919. Prej, in sicer od leta 1«£)6 do 1910 je bil član avstrijske, švicarske in nemške social-de mokratične stranke. Od leta 1930 do 1944 je bil Salaj član boljševiške partije ZSSR in je bil odlikovan s sovjetsko svetinjo «Za zvesto delo v veliki patriotični vojni od leta 1941-1945». V svojem govoru je Salaj med drugim izjavil: Mi stari komunisti ki smo sodelovali pri življenju in razvoju naše partije, se zavedamo ogromnega napredka, ki ga je ta uresničila pod vodstvom tovariša Tita. Prav pod njegovim vodstvom so jugoslovanska komunistična par tija in naši narodi porazili številne sovražnike svobode in neodvisnosti naše države. V krvavi borbi se je kalilo nez-rušljivo bratstvo naših narodov. Naša socialistična domovina, naša vojska, naša ljudska oblast, enotnost našega delavskega razreda in naša Ljudska fronta so delo naše slavne partije, pod vodstvom cen tralnega komiteta in tov. Tita. V zvezi s krivičnimi obtožbami informacijskega urada je Salaj izja vil: Samo tisti, ki ne vedo ali nočejo vedeti, kaj predstavljata naš centralni komitet in tov. Tito v revolucionarni borbi delavskega raz reda naše države in v revolucionar ni borbi naših narodov, samo tisti ki želijo, da bi se v naši držav povrnili k frakcionaškim borbam in da bi šli na pot samomora naših narodov, lahko ubogajo ukaze In formacijskega urada. Komunisti, ki ljubijo našo partijo in enotnost na ših narodov, ne bodo dovolili, da bi naša partija šla na pot pogube in nazadovanja. Salajev govor so vsi delegati velikim navdušujem pozdravili. Razprava o ukradenem bencinu in olju končana Razprava proti obtožencem, ki so kradli olje in bencin z ameriškega vojaškega letališča na Proseku, se je včeraj naglo zaključila. Višje zavezniško sodišče, ki je sodilo te obtožence, je spoznalo vse obtožence razen enega za krive obtožb, ki jim jih je očital tožilec. V pravdoreku je bil ukinjen sodni postopek zaradi utemeljenega dvoma proti Albinu Schutzu. Ob izreku sodbe pa je sodišče obsodilo policijskega agenta Biecherja in Benso in sicer prvega na eno leto ječe, drugega pa na ščst mesecev ječe. Civilista pa, ki sta se morala zagovarjati zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga, je sodišče tako-le obsodilo: Emilija Luxo na 2 meseoa ječe* -njegovo ženo Marijo LuJro na 50.006 lir globe, Moderazzo pa na 20.000 lir globe. Od obtoženecev- sta bila- .samo Bie-cher in Bensa zaprTa, ostali trije civilisti pa na začasni svobodi. Predsednik sodišča je bil major Mc. Colm, tožilec kapitan Dye. Zagovorniki odvetniki Poilucci, Ga-ravelli in Mario Ferluga. Med vsakdanjimi vprašanji, ki jih dnevno objavljamo v našem časopisu, je gotovo eno izmed najbolj perečih vprašanj prav vprašanje hišnikov. Danes je v Trstu okoli 2000 hišnikov, od katerih jih je vpisanih v Enotne sindikate 1500, ki dan za dnem zahtevajo po svojih strokovnih organizacijah od vojaških oblasti na eni in delodajalcev ne drugi strani, da se zboljša njihovo stanje. Ce upoštevamo dejstvo, da ima hišnik v Trstu na mesec 660 do 700 lir mesečne plače, to je manj kot ima najslabše plačani tržaški delavec na dan, je to dovolj jasen dokaz, v kakšni revščini živijo ti ljudje. Ni treba pri tem še posebej dokazovati upravičenosti borbe te kategorije delavcev za nji-še posebej dokazovati upravičenosti borbe te kategorije delavcev za njihove najosnovnejše človeške pravice, pravice do obstoja. Pri tej kategoriji delavcev je treba upoštevati, da je to njihova stal-na -Služoa, saj traja v mnogih primerih tudi 40 ali 50 let ter da jo je težko menjati-, posebno po daljši dobi zaposlitve. Poleg tega gredo zlasti v zadnjem času za hišnike lahko le upokojenci ali pa sicer za delo manj sposobni prav zaradi le- ga, ker sc- tako slabo plačani. Najhujše pii vsem tem pa je dejstvo, da po dosluženi dobi ali v primeru onemoglosti in starosti nimajo pravice do pokojnine, kot jo ima večina ostalih delavcev in nameščencev. Edini odgovor, ki ga dajejo okupacijske oblasti na neštete zahteve, da bi se tudi tej kategoriji priznala pokojnina, pa je, da jim ne morejo nič pomagati, ker zakon ne predvideva pokojnine zanje. Toda zdi se nam, da so okupacijske oblasti zvarile že marsikak važnejši zakon kot bi bil zakon o priznanju pravice do pokojnine hišnikom • Znan nam je primer, in takih je veliko v Trstu, da je 81-letni hišnici, ki je 4G let opravljala hišna dela v eni in isti hiši ter II let pri istem gospodarju, gospodar na lepem odpovedal službeni odnos, jo vrgel na ceste ter jo je odpravil s 3750 lirami (Hlapec Jernej!). Res je sicer, da ima gospodar potrebo po delovni sili in da ta starka nc more opravljati svojega dela kot bi ga opravljal človek pri svojih polnih močeh. (Toda-to ni-bistvo tega vprašanja; vprašanje obstoji v tem, da je ta žena 40 let delala in garala za, svojega gospodarja ter da ima po 40 letih dela vso pravi- Proces, ki se vleče kol jara kača Razprava proti 23 obtožencem, ker so iz pristanišča kradli vojaško blago in ga nato prodajali, se včeraj nadaljevala. Ze dosedanji potek kaže, da se bo zadeva vlekla naprej kot jara kača in bo prešla v sodne spise pod imenom razprava o hlačah in o majicah. Včeraj se je nadaljevalo zaslišanje obtožilnih prič. Med njimi je veliko število policijskih agentov, ki so uslužbeni v pristanišču in na železnici in ki so aretirali obtožence. Se enkrat je obnovil svoje pripovedovanje ameriški kapitan. ki je bil višji upravni oficir skladišča ameriške vojske v pristanišču, od koder so obtoženci odnašali blago. Iz tega pričanja je razvidno, da so tatovi odnašali iz kladišča vojaške hlače, blago, vojaške bluze, srajce, majice itd., tako da so povzročili za 12.000 dolarjev škode. Razprava sama se vrši naravnost v zadušljivem ozračju male dvorane, ki je natrpana s 23 obtoženci, 9 odvetniki novinarji in vedno številnejšim občinstvom, ki čudovito mirno prenaša vročino. ne da bi zinilo kako besedico. Seveda, v nasprotju s tem. izgubljajo besede sodniki, odvetniki, tolmači, tožilci, ki neprestano iščejo izrazov za označbo delov ameriških vojaških oblek. Ljubezenska komedija, ki bi kmalu postala tragedija Ladjo so polegnili iz morja Včeraj zjutraj okrog 7.30 *o u tegnili iz morja približno poldrugo miljo od rtiča Sottile ameriško ladio tipa Liberty, ki se je tam natopila še leta 1945. Ladja je tedaj vozila za vojaštvo v Trst tovor žita, ki je ostal v ir/i'-ju in se nikdo ni pobrigal, da di ga rešili. Sele lansko leto je dobila neka tržaška tvrdka dovoljenje, da je tovor dvignila in ga prodala za krmo živini in v industrijske svr he. Pred dvema tednoma pa so se lotili s tridesetimi ljudmi, ki so bili večji del potapljači, reševanja ladje same in so jo včeraj, potem go so zamašili največje luknje v njenem trupu, spravili zopet na površje. Z dvema vlačilcema so jo potem zavlekli k obali, v bližini rtiča Sot tile, kjer jo bodo razkopali. TATOVI SE BODO ODSLEJ VOZARILI Pazite na svoja kolesa, ker za vami je vedno kdo, ki čaka na ugodni trenutek, da vam ga izmakne. Smo v polni sezoni takih izginotij! Celo policistom jih kra dejo. Včeraj je ostala brez kolesa tudi Delfina Cargnel iz Ločnika št, 207. potem ko ga je za hip pustila pred vhodom na pokriti trg. Na mesto svojega je našla na istem kraju neko staro šaro, ki pa je • pop>ž°na pri policiji. Ko je šla okrog polnoči policijska izvidnica po ul. Cancellieri, je za-čula z dvorišča št. 1 šum in vpitje večje skupine ljudi. Približali so se skupini okrog 15 ljudi, ki je obkrožala nekega mladeniča, ki je ležal negiben in brez znaka življenja na tleh. Poleg njega je ležala večja ameriška pištola pripravljena na strel, toda še z vsemi naboji. Eden od policajev, ki se menda nekaj razume na orožje, je tedaj sklepal, da če mladenič ni streljal, se tudi ni mogel ubiti in je bil verjetno samo v nezavesti. S škafi mrzle vode so ga spravili počasi k Življenju in kmalu je prišla na da.) vsa njegova zgodba. Mladenič, 21-letni Sergij C. iz ul. Settefontane 57, se je zaljubil v lepotico B. L., ki pa mu ni popolnoma odgovarjala v njegovih plemenitih čustvih in je sumil, da mu id zvesta. Zato je sklenil, da si bo vzel življenje pred njo. V ta namen je vzel samokres svojega brata policaja in se napotil v ul. Cancellieri, kamor je šla pred njim tudi njegova ljubezen na neko zabavo, so jo organizirali njeni prijatelji. Verjetno pa je dolgo čakanje vplivalo na živce nesrečnega mladeniča in, ko je prišla izvoljenka iz hiše ter si je naperil mrzlo cev na leme. je bilo njegovo razburjenje tako veliko, da je padel v nezavest, še preden je mogel sprožiti orožje. Upamo, da bo ta dokaz njegove ljubezni omečil tudi srce izvotjei-ke, ki se bo morda v bodoče z več j pažnjo posvetila zdravljenju njegovih srčnih ran. ke, ker biva Mateličeva družina v Torinu, kamor se je zadnje čase preselila Ne morejo se še odločiti, da bi začeli proces Se preden je major Haupt začel soditi 23 obtožencem, je predsedoval sodišču, ki določa naroke za razprave. Pred njim so se včeraj znašle štiri osebe, obtožene, da so izmaknile večjo količino rjuh v skupni vrednosti za nekaj milijonov lir iz nekega ameriškega skladišča. Ker pa med tem še ni bila končana preiskava je bila razprava odgodena za teden dni. Dva od teh obtožencev sta se znašla že 16. t. m. pred majorjem Hauptom, toda razpravo proti njima so odgodili za teden dni. Ta prva dva obtoženca sta bila Ivan Piol in Ivan Bubnič. Prav med tem pa so aretirali še dva ostala bratca, in sicer Mihaela Brasrto in Ivana Furlanija, ki sta se znašla pred vojaškim sodiščem 20. t. m. Obema so tedaj podelili začasno svobodo, ne da bi morala plačati kavcijo. Včeraj so se vsi štirje sestali pred majorjem Hauptom, toda razprava je bila ponovno odgodena. Najbrže so mreže razpete in čakajo, da se bo ulovila še kaka ribica. co do pokojnine kot vsi ostali delavci. Hišni posestniki se sicer izgovarjajo, da dobi zaradi stanovanjske zaščite lastnik velike stanovanjske hiše v Trstu največ nekaj tisoč .'ir mesečne najemnine in da mora zaradi tega ostati nujno tudi plača hišnikov v sorazmerju z višino najemnine pred vojno ali bolje, preden je izšla uredba o stanovanjski zaščiti. Tega seveda ne moremo prezreti, toda prav to dejstvo, da vojaška oblast ne najde, ali bolje rečeno, noče najti izhoda, da ti pravično rešila vprašanje 2000 hišnikov v Trstu, ter ščiti bogatine na račun najbednejših ljudi, kaže na nezdravo in nepravilno reševanje socialni,) vprašanj. Poleg tega pa so oblasti izdale v zadnjih časih še nekaj odredb, na podlagi katerih se je položaj hišnikov še poslabšal. Tako so glede na ukaz 62 javne varnosti hoteli povišati takso za obnovitev obrtnega dovoljenja hišnikom za 700 odst., dočim so jim hišni gospodarji povišali plače le za 100 odst Najbolj pa je hišnike prizadel ukaz št. 46 po katerem dobijo upokojenci, ki niso nikjer zaposleni, dodatno podporo od socialnega fonda od 1100 do 2200. lir mesečno. Ta uredba obenem določa, da morajo delodajalci, pri katerih so zaposleni upokojenci, vrniti socialnemu fondu to dodatno podporo. Ta zakon je krivičen in nesocialen prav zaradi lega, ker ne upošteva konkretnih problemov posameznih panog. Ce je n. pr. upokojenec zaposlen kot hišnik, mora delodajalec na podlagi tega zakona odbiti 2200 lir tako. da mu od svojega zaslužka dejansko ničesar ne ostane in mora delati svojemu gospodarju zastonj. Poleg tega pa mora delodajalec prav tako odbili tudi onemu, ki zasluži mesečno poleg svoje pokojnine še 30.000 lir. Kljub temu da so ES proti tej o-čitni krivici odločno protestirali, ni3o mogli v tej zadevi doseči nobenega izboljšanja zaradi nerazumevanja s strani okupacijskih oblasti. Da rešijo pereče vprašanje hišnikov, so se ES in urad za delo zedinili v tem, da se določi plača hišnikov v višini skupne najemnine, cd katere bo plačal hišni posestnik 1 šestino, vsi najemniki pa ostalih 5 šestin. Na ta način bodo prišli hišniki vsaj do mesečnih prejemkov, ki bodo sicer še vedno prenizki, a vendar 5 do 10-krat večji od dosedanjih. Jutri vsi v Repentabor kjer priredi Zveza oivsih antifašističnih političnih preganjancev STO-ja veliko vrtno slavje v proslavo obletnice padca fašizma. Prireditev bo na prostem, med osvežujočim zelenjem kraške pokrajine ter bo trajala od 9 zjutraj do polnoči. Poskrbljeno bo tudi za prevoz iz Trsta iz ul. F. Severo in Garibaldijevega trga in bomo podrobnosti javili jutri v našem listu. Nekaj iz sporeda: 1) Godbeno pevski koncert s sodelovanjem slovenskih in italijanskih pevskih društev in godbe Rinaldi. 2) Ples za staro in mlado. 3) Srečo lov. 4) Razdeljevanje rdečih trikotnikov, kakršne so nosili politični preganjanci v nemških koncentracijskih taboriščih, z napisi v slovenščini in italijanščini. 5) Ob 18 govor v slovenščini in italijanščini o mednarodnem in domačem položaju. 6) Številni paviljoni bodo prodajali pijače, jedila, slaščice itd. Poleg tega so na sporedu še druge zanimivosti in prosta zabava. Okrog 50 rediteljev bo skrbelo, da bo vse potekalo v najlepšem redu. Priporočamo izletnikom, da gredo v Repentabor že dopoldan, ker bo v popoldanskih urah gotovo prevelik naval. Lahko se peljejo na Opčine s tramvajem in od tu je le kratek sprehod do veseličnega prostora. Prireditev je ■oblastveno dovoljena. IZLETI IZLET PDT NA TRIGLAV Planinsko društvo v Trstu priredi v soboto 14. avgusta popoldne in v nedeljo 15. planinski izlet na Triglav od priliki otvoritev. Tržaške koče na Doliču. LETOVANJE V BOVCU Planinsko društvo sprejema še vedno vpisovanja za letovanje v Bov cu. Odhodi bodo vsako sob.,to pri-čenši 24. t. m. Na razpolago je še nekaj prostorov za tretjo skupino, ki bo odšla 7. avgusta. Vpisovanja v trgovini Marcela Nadliška, ulica Giuliani 13. RAZNO Obvestilo univerze. Sporočamo, da se bo vršil med počitnicami tečaj statističnega vežbanja. Vsi dijaki, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, naj se javijo pri šolskem slugi A. Coos-u do 28. t. m. VSI ČLANI KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZVEZE POLITIČNIH PREGANJANCEV NAJ SE ZGLASIJO DA. NES NA TAJNIŠTVU V UL. ZONTA št. 2. V NEDELJO PA NAJ BODO OB 9 NA REPENTABORU. Festival dela v Ižoli Vsi demokratični prebivalci Trsta se bodo prav gotovo udeležili velikega festivala dela, ki Do v nedeljo v Ižoli. Naša udeležba bo ponoven dokaz enotnosti in bratstva, ki vežeta Istrsko ljudstvo s tržaškim. Zato pa vsi v nedeljo na festival dela v Ižolo! Seja izmilnega odbora SIAU Danes 24. t. m. bo v prostori® na trgu Ponterosso štev. 6 seja iz* vršilnega odbora Slovansko-italijan-ske antifašistične unije. Zasedanje bo ob 15 uri (Cona B), ob 16 uri (Cona A) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedništva. 2. Odobritev spomenice Organiza-ciji združenih narodov. 3. Slučajnosti. II RADIO III 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15. Iz raznih filmov. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Solistična glasba- 13.30. Zdravinški vedež. 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.15, Pestra glasba. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Tržaški kulturni razgledi. 18.15. Glasbena fantazija. 18.4. Komorni zbor. 19.00. Oddaja za najmlajše 19.30. Lahka glasba. 19.45-Napoved časa in poročila. 20.00. Športna kronika. 20.10. Poje Almozlin Olga. 20.30. Po poteh umetnosti. 20.45-Operne arije in dueti. 21.25. Slovenske narodne pesmi. 22.00. Večerni koncert- 22.30. Jazz glasba. 23.00. Uspavanke-23.15. Napoved časa in poročila. 23.30-Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35-Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. KINO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. julija 1948. se je rodilo 13 živih in 1 mrtev otrok, umrlo je 7 ljudi, porok pa je bilo 7. Cerkvene poroke: uradnik Mario Failla in zasebnica Ana Videmšek, uradnik Livio Mucci in zasebnica Silvia Capatto, agent C. P. Alfred Ferluga in zasebnica Miranda Pi-ščanc, mehanik Fiorenzo Gher-bassi in uradnica Lidia Trento, elektrotehnik Vairo Pravisani in zasebnica Luciana Fiorini, uradnik Mario Daris in uradnica Guerrina Pahor, uradnik Ferruccio Abeatici in zasebnica Albina Zora Fabbri. Vmrli: 59-letni Giovanni Custrin, 65-letni Vittorio Battagliarini, 83-letna Marija Vigurič vd. Pipan, 77-letna Ana Vecchiet vd. Tomadini, 25-letna Zora Košuta, 5 mesecev stara Sonja Kodermac, 54-letna Marija Biagi por. Cesari. ROSSETTI: «2ito je zeleno«, B. Davis-SUPERCINEMA: «Upornik», G. Grant FENICE: «Ljubezenski občutki«, P' Durbin. FILODRAMMATICO: «Teminc», ???# ITALIA: «Strast», O. De' Havilland. ALABARDA: «Alaska», M. Lindsay- Vohun iz Damaska«, MASSIMO: Bruce. KINO OB MORJU: »Dekle in dvojn« copate«, D. Durbin. ARMONIA: «Razkošje zvezd« SAVONA: »Duše v zrcalu«, Franchot Tone. IDEALE: «Kako sem izgubil vojno#-MARCONI: «Morski sokol«, E. Flyr>n-RADIO: »Iščemo gospodarja«, Prešle. VITTORIA: «2ena je izdala«. BELVEDERE: «Borbe v džungli«. NOVO CINE: «Maske in bodala«. IMPERO: »Agent K 7», W. Mc Gra»-VIALE: «Imenujem se Julija Ross«. GARIBALDI: »Bambi«. VENEZIA: «Tajnosti Šanghaja«, G' Tiernej. AZZUBRO: «Morski razbojnik Tn knež' na*. V juniju nas je bilo za 182 več Še vedno le s priseljevanjem raste prebivalstvo mesta ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA /abilo volivcem v Podgori V nedeljo 25. julija ob 10 uri bo množični sestanek v Bregantov! dvorani. Vse slovenske volivce vabimo, da se v celoti udeležijo sestanka, na katerem si bodo svobodno izvolili kandidate za mestni občinski svet. Nujno Je, da se o tem začne razpravljati, ker bodo upravne volitve že 5. septembra. Član civilne pnlicije ulnnil v GradeZu d Vilm policaj, 25-letni Matelič Ervin, begunec iz Novigrada, ki služi sedaj v Devinu, je vzel v četrtek dopust in šel v Gradež na kopanje. Skupaj s svojo zaročenko ‘z Gradeža sta šla k morju, kjer je Matelič preplaval nek približno 25 širOK morski kanal. Ko se je hotel potem vrniti nazaj k zaročenki, ga je sredi poti po padla slabost, da ni mogel več dalje. Voda ga je zakrila, samo par-krat je še prišel na površje in dajal znake za pomoč. Zaročenka je videla njegove obupne kretnje, pa si ni vedela pomagati drugače, kakor da je tudi ona začela klicati na pomoč. Ker pa ljudi ni bilo v neposredni bližini, je bilo že prepozno za reševanje, ko so prišli na mesto gasilci in ribiči. Ti so dolgo zaman iskali truplo utopljenega policaja in šele naslednji dan se je nekemu potapljaču posrečilo, da ga je naše1 in povlekel na suho. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je Mateliča zadela srčna kap. Truoio so odpeljali v hišo zaročen- Velik fizkulturni spored ob festivalu dela v Ižoli Pripravljalni odbor festivala dela v Ižoli, ki bo v nedeljo 25. t. m., je sklenil organizirati s pomočjo ZDTV športne tekme, ki bodo: ob 8 regata - jole s ekipo štirih ob 8.15 - lahkoatletske tekme za moške: tek na 100, 400 in 1500 m, skok v višino in daljino, met krogle, diska in kopja ter štafeta 400x300x200x100 m. Za ženske: tek na 80 in 800 m, skok v višino in daljino, met krogle, diska in kopja ter štafeta 4x100 m. Ob 10 plavalne tekme - za moške nad 16 leti - 100 in 400 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, štafeta 4x100 m; za moške pod 16 leti - 50 m prosto, 50 m prsno, 50 hrbtno, štafeta 4x50 m. Zenske - 50 m prosto, 50 m prsno, 50 m hrbtno, štafeta 4x50 m. Ob 11 - jadranje - za skupine Stel-le, beccacini ter za vse ostale čolne. Vsako društvo bo odposlalo po enega člana, ki bo član sodniškega zbora. Proga bo dolga 3 milje, za tekmovanje velja mednarodni pravilnik. Ob 18 - nogomet - finalna tekma med Meduzo in Novim gradom. Ob 18 - odbojka - Enotni sindikati - Sv. Marko (Trst) Ob 19 - košarka - Enotni sindikati - Rinaldi - Trst (ženske), ob 20 -košarka - Enotni sindikati - Tomažič Trst (moški). Nedeljski nogomet na Tržaškem ozemlju V nedeljo bo na igrišču v Nabrežini ob 9.30 finalna tekma za prvenstvo I. skupine med Col ILVO in Sv. Ivanom. Mladinsko prvenstvo: igrišče CRDA ob 10.30 Opčine - Rocol, ob 12 Magdalena - Rojan, igrišče v Nabrežini ob 17 Nabrežina - Dinamo. Skupina B: igrišče CRDA ob 8 Ponziana - Greta, ob 9.30 Dinamo B - Milje, ob 13 Tovarna strojev -Sv. Ivan, na igrišču Nabrežine ob 8.30 Kolonja - Redivo, Tudi zadnje poročilo o gibanju tržaškega prebivalstva, ki ga izdaja tržaški anagrafski urad, kaže, da še vedno narašča število prebivalcev. Vendar pa ta narastek ni priroden, pač pa gre na račun vedno novih priseljencev. Tako nam poročilo za mesec junij pravi, da je število prebivalcev našega mesta narastlo za 182 oseb. Tako je število prebivalstva nara stlo od 274.598 na 274.780. Rodilo se je v tem času 275 otrok, umrlo jih je 214. Prišlo je v mesto 418 oseb izselilo pa 297. P.recej visoko je število porok. Teh znaša 239, in sicer ogromna večina teh 216 je bila sklenjena po rimsko - katoliškem obredu, 10 po obredih drugih veroizpovedi in končno še 13 civilnih. Da bomo zadostili radovednežem, moramo še podrobneje obravnavati to zadevo. Pri pregledu statistike smo namreč opazili, da raje silijo v zakon moški. Dejansko se je zopet poročilo 14 vdovcev; veselih vdov, ki so si zaželele zakonskega življenja, je bilo samo 7. Toda to še ni vse. 213 zakonskih parov je prvič okusilo zakonsko zvestobo ali... nezvestobo. Resnici na ljubo, čeprav smo malo iftdi-skretni moramo povedati, da so štiri neveste vzele za zakonskega sodruga moža, ki je bil za 16 let starejši od novoporočenk. En primer pa je tak, da je nevesta 16 let starejša od ženina. Kaj ju je zavezalo. o tem pa kronika molči, na žalost. Ker smo tako pregledali poroke prehajamo k rojstvom. Rodilo se je 281 otrok, od teh je bilo 6 mrtvorojenih ali, ki so takoj po prvih dihih zapustili človeštvo. Od teh 275 otrok, ki so ostali živi, pa je 146 moškega spola. 129 ženskega spola, te bodo v današnjih časih bolj srečne od prvih. Od vseh otrok teh pa je 247 zakonskih, 28 pa po pojmih današnje izprijene družbe nezakonskih. Ko so povile otroke pa so bile matere stare od 16 do 44 let. Zadnji žalostni rezultat pa je, da so tudi 4 matere neznane. V tem času pa je umrlo 214 oseb in sicer 117 moških in 97 žensk. V bolnicah in v zdraviliščih je umrlo 134 oseb, v domači postelji pa 67, v zavetiščih 5, ponesrečilo se jih je 8. Od vseh teh pa je umrlo 28 zaradi pljučnih bolezni, 26 zaradi srčnih bolezni in 30 pa zaradi raznih gnojnih tvorov. Na žalost pa se število samomorov povečuje. Junija je kar 16 nesrečnikov zapustilo ta svet. V bolnišnicah pa je nekako upadel dotok bolnikov in sicer od 3.588 na 3.523. Glavna bolnišnica je imela v oskrbi 1288 bolnikov, bolnišnica za duševne bolezni 758 in končno oddelek za kronične bolezni 525 oseb. Med na- lezljivimi bolezni je na žalost še vedno prva jetika in sicer 46 primerov; 37 otrok pa je imelo ošpice. Sedaj pa si oglejmo še podatke iz posameznih mestnih predelov in iz predmestja. Glede rojstev je najbolj ploden Sv. Jakob, kjer se je rodilo 36 otrok, za enega otroka manj mu takoj sledi Nova mitnica. Smrtnih primerov 36 je bilo največ v Stari mitnici, takoj za tem pa je sledil novi del mesta oziroma središče z 27 umrlimi. V predmestjih pa sta Sv. Ivan in Rojan, ki zaznamujeta po 19 novorojenčkov. Skratka tudi to mesečno poročilo kaže, da se demografsko stanje tržaškega mesta ne bi nikamor premaknilo, če ne bi bilo onega toka, kateremu pravimo naseljevanje. Gospodarske drobtine Združenje obrtnikov Je sklenilo prirediti svojo razstavo, katere se lahko udeleži vsak obrtnik, ki je v tem združenju včlanjen, s svojimi Izdelki. Ta razstava ima namen pokazati delovne zmožnosti naših obrtnikov ter prikazati v pravi luči našo tipično obrtniško produkcijo. * * * ATI obvešča: Iz zadnjih poročil o železniškem prometu za mesec junij je razvidno, da zavzema prvo mesto Italija z 13.759 ton; tej sledi Jugoslavija z 11.706 ton. Iz teh številk je razvidno, da se je trgovinski promet po železnici iz Italije povečal za 2026 ton In za Jugoslavijo 4789 ton. O železniškem prometu z Avstrijo, ki je bil do sedaj vedno največji, se je zmanjšal mesecu maju od 98.582 ton na 78.43 ton. Temu zmanjšanju je vzrok b®~ redko pošiljanje ameriške pomoči F strijl. * * * Odgovorni krogi iz Prage in Budin’; pešte še vedno nadaljujejo s P°sk“0 v Aleksandriji, da bi nakupili več) množino bombaža. Kot se je izvedel v tržaških krogih, bi se morala v kr#’! kem pričeti pogajanja, da bi prikaz# zainteresiranim državam vse širo* možnosti, ki bi jih nudilo naše pris1 nišče trgovinskemu prometu s bornC*' žem. Obenem bi bilo treba prikaz#1’ da ima Trst tudi posebna skladišč#’ ki imajo 25 tisoč kvadratnih metr® površine. * * * V naše pristanišče je prišla iz Išt##’' bula poljska motorna ladja «Lewan1'' ki ima tisoč ton, da bi prejela raz" popravila v ladjedelnici Sv. Roka. istega vira smo izvedeli, da bo v D> secu avgustu v ladjedelnici Sv. Mar* splovitev ladje »Star of Suez«, ki ™ s> ra- zgradili po naročilu «Alexandria vigation Company». Upamo, da se splovitev ne bo izvršila tako na sKr..fl nem kot se je to dogodilo s spldvitv J ladje «Star ot Luxor» dne 5. jun" t. 1 * * * . -vi in*# : Da bi še bolj poživila trgovin# pomorski promet z državami Sred# Evrope, je grška pomorska drUnt-NEP (Pirej) sklenila okrepiti po«10, skl promet med Trstom in grškimi P stanišči ter bo zato stavila na ra, r|-lago sledeče parnike: «Evros», «F1® na«, «Nomicos», «Castoria» tn «G‘ gios«. ARETACIJE Na podlagi tiralice, ki jo je ir dalo goriško kazensko sodišče, j tukajšnja policija včeraj aretir# 52-letnega Silvana Venturinija 1 ul. Ascoli št 11. , Odg. urednik STANISLAV RE Tiska Tržaški tiskarski zavod 'OBMORSKO KOPALIŠČE' Sv. NIKOLAJ Restavracija- Bar-Buffet-Odlična postrežba-Ples na prostem OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura Parnik «Itala», parnik »Vettor Pisani«, motorna jadrn. «Levante»: 9.15, 9.50, 12.00, 12.45, 13.15, 17.30, 18.15, 19.00, 19.30, 20.00, 21.00, 21.30. ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Motorna jadrnica «Levante»i 7.30, 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, 11.30, 13.30, 14.15, 14.45, 19.-10. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče In vožnja nazaj) ob nedeljah in praznikih: za odrasle 180,— lir, za otroke od 3 do 10 let 120,— lir. URNIK OB DELAVNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Motorna jadrnica «Levante»: 8.30, 10.30, 14. ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura Motorna jadrnica «Levante»: 9.30, 12.35, 16.30, 19.20, 21.30. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče ln vožnja nazaj) ob delavnikih za odrasle 160,— Ur, za otroke od 3 do 10 le1 100,— lir. Motorna jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vlako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ - KOPER - SV. NIKOI AJ in obratno. ,