■ ii Pottrrtna otatknj^Wdyim ■ Leto LVIII. V Uubfïpni. v torek, dne 25 februaria 1930 St. 46 Naročnina 2. 'zdan St. £ air Pncvnn toaja !• kril a«ino Jugoslavijo mesečno U Uln podetno ISO Uln celoletno 300 Uln za inozemsivo meve. no 40 Ulii netle isKa zitflia ce oie no v Јицс slavili 120 Uln. жа Inozemstvo 140 C S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sto.p. peui-visio mali oglasi po I SC ui ZU.veCU oo asi nad Ommv.iine po Uin i-DU veliki po 3 .n 4 Uin, v iiredn ikemdelu vršilca oo IO Uin n Pr ve " em □ nim ^ L.o| U3| Iz,.le oo ^ ziunaj razen ponaeliKO in dneva do orazniku i/reuniino /e t Kopnuricvi unči il. № lil Rofcopiai se ne viataio, netrunUliana pismo sc ne spiejemoio j- tieoiniiuii Iclnion .41. 2050. unravnIAlvo .41. 2328 Banovinski proračuni Po pravici jc vse pozdravilo novo upravno razdelitev države, ker se jc z njo znižalo število upravnih enot od 33 na 10 in ker se je obenem tem novim upravam podelila tudi večja kompetenca. S tem je bila dana možnost, da bo velja'a uprava trikrat manj, obenem pa da bo finančna moč banovin trikrat večja. Zato je vse z upravičenjem pričakovalo, da se bo z ustanovitvijo banovin pričela ludi doba velikih investicij, ki so prvi pcgoj za napredek natega gospodarstva. Vsa ta pričakovanja pa se morejo uresničiti le, če bodo banovine tudi v resnici razpolagale z dovolj ve.ikimi sredstvi, ker brez denarja tudi ni nobene muzike. Denarna sredstva pa določajo banovinski proračuni in zato vsa javnost z največjim zaupanjem sledi poročilom o ravnokar otvorjeni konferenci banov, ki bo predvsem razpravljala o višini ba-novinskih proračunov. Vsa javnost mnogo pričakuje cd banovin m zato je prepričana, da bedo novi banovinski proračuni vsaj tako visoki, kakor so bili proračuni oblasti, iz katerih so nastale posamezne banovine. Kajti jasno je, da bodo mogle banovine samo v tem primeru uspešno nadaljevati pozitivno delo oblasti; vsi pa vemo, da jc bilo zlasti delo obeh slovenskih oblasti visoko pozitivno. Težava pa je v tem, ker je davčna moč prebivalstva že precej izčrpana in nase gospodarstvo novih davkov ne premore več. Zato je tudi izključeno, cla bi se mogli banovinski proračuni povečati iz novih davkov, temveč je edin izhod v tem, da poveča država svoje doklade banovinam. To stori država tem lažje, ker so prevzele banovine tudi velik del njenih pcs'ov in bo vsled tega državni proračun znatno razbremenjen. Obveljati mora zato načelo, cla se vsaj v tej smeri dvignejo državne dotacije banovinam, kolikor se vsled razbremenitve države znižajo njeni streški. Vrhu tega pa bi banovinam morali ostati tudi vsi davki prejšnjih oblastnih samouprav, kakor so ji ostali tudi vsi njih posli. Ce se to ne bi zgodilo, potem mora brezpogojno nastati zastoj v našem gospodarstvu, pri ostri konkurenci drvgili držav pa pomeni vsak zastoj neizbežno nazadovanje. Temu pa se moramo na vsak način ogniti, ker je bilo zastoja že itak preveč med vojno in kasneje, ko so nered in druge neprilike preprečevale vca-ko veliko delo. Banovine pa morajo imeti dovolj visoke proračune tudi zato, ker so investicije že neodložljive. Slovenija mora pričeti z elektrifikacijo svojih vodnih sil, ker je brez tega industrializacija Slovenije nemegoča. Industria'izacijo pa potrebujemo, ker drugače ne bo za naše ljudi kruha in bedo morali še naprej iskati kruha v tujini. Kakšne izgube imamo cd prevelikega izseljevanja, pa je itak znano. Vendar ni treba, da bi bili mi večno oni žalostni zbiralnik, ki s svojimi delovnimi silami omogoča vsemu svetu napredek, mi sami pa ostajamo vedno na isti višini. Zato morajo banovine pričeti z investicijami, da dobi ljudstvo nov vir dohodkov, naše'gospodarstvo pa nove možnosti napredka. Z majhnim proračunom pa ni mogoče delati investicij, ker majhen proračun onemogoča vsako večje posojilo. Je pa še druga težava, ki postaja vsak dan bolj ostra. Finančni položaj naših občin jc vedno težji in vse polno občin ne ve več, kako bodo mogle kriti svoje izdatke. Naloge občin so vsak dan večje, dohodki občin pa so sedaj znatno zmanjšani. Ne bo drugega izhoda, kakor da priskoči občinam na pomoč država ali pa banovine, ker te tudi nadzirajo delo občin. Če pa imajo banovine majhen proračun, potem je izključeno, cla bi mogle občinam le najmanj pomagati. Nasprotno obstoji resna nevarnost, da bedo nalagale v svrho kritja lastnih potrebščin občinam še nova bremena. Tedaj pa nto-raio priti občine v denarne težave in zastalo bo Se delo v občinah. A občine so osnovne celice javnega življenja in čc bolehajo te, boleha ves organizem. Zdrav in napredka željen jc naš narod, vrhu tega delaven in skromen, da so mogle samo bivše nesvobedne razmere zakriviti, če si še ni priboril svojega mesta na solncu. A sedaj si ga more in ko so sc ustanovile banovine, je vse bilo tudi prepričano, da se jc pričela ta dolgo pričakovana doba hitrega napredka in mogočnega razvoja, da žc enkrat popravimo vse to, kar smo zamudili v nesvobodnih dneh Ali pogoj vsega je, cla imajo banovine dovolj velika sredstva, da so njih proračuni zadostni in da sc ne bo žc na banovinah ustavila vsaka iniciativa vsled pomanjkanja sredstev. Zato pa naj državne dotacije zasigurajo banovinam dovolj sredstev in vse gospodarstvo v državi sc bo tako poživilo, da bo država tudi brez vsakega povečanja davkov prišla do višjih dohod- opiatu t e r/iu/inui/cii iii.m.o tehuin i račun: Liulii/anu Atev. I0.I/50 in lu.Sil!1 so mseiuie, ftuiuit i o .41.750.1, /u()M li il. 39.011, Prati o In Ou nai si. 2 1.797 Posvetovanja kanov Banovine mora o dobu i čim Serneca s savskim Belgrad, 24. febr. a. Posvetovanja banov s finančnim ministrom so se dan-s nadaljevala. Na današnji seji se je naprej začela načelna razprava o banskih upravah sploh, nakar so posamezni bani podali krat k pregled finančnega stanja banovin in poročilo o dosedanjih delih na banskem proračunu. Prevladovalo je mišljenje, da so banov'nam potrebna čim večja pooblastila, predvsem pa je potrebno, da dovoli država iz svoje strani b n-skim upravam več finančnih ugodno ti, ker po dosedanjih navodilih proračuni večine banovin ne bi megli biti zadovoljivi. več sredstev — Ses'a;iefc bana banom dr. S tov č e m Be'grad, 24. febr. c. Ob priliki konferenc vseh banov je prišlo med posameznimi bani do sestankov, na katerih so razpravljali o skupnih zadevah posameznih sosednih b no-vin. Posebno so se opazila dolga posvetovanja med banom dravske banovine ing. Sernc-cem in banom savske banovine dr. Šilovičem. Razpravljala sta o uradnih upravnih vprašanjih posebno v onih okrajih, ki so nanovo prišli pod oblast sedanjih banovin, kakor n. pr. v Belokrajini in v Cabarskem okraju. Med operna banoma vlada v vseh ozirih p:polr.o soglasje. Preti preganjanjem v Rusiji Ptohsž patriarha Dimilriga Belgrad, 24. febr. AA. Poglavar srbske pravoslavne cerkve patr jarli Dimitrij je poslal poglavarjem vseli avtokelalnih pra\osluv-nih cerkva in nadškofu v Canterbiirvju pismen protest proti preganjanju vernikov v Sovjetski Rusiji. Prolesi hall c s vsia proSi preganjanjem v Rusiji Rim, 24. febr. K. Vedno očitneje postaja, da bo 19. marec, ki jo od papeža določen kot spravni dan molitve za preganjane kristjane v Rusiji, dan velikanske manifestacije katoliške univerzalne zavesti, ki bo dalekosežnega pomena. To pa kljub obupnim poizkusom bo'jševizma, da bi preslepili javno mnenje sveta z izjavami, s katerimi so skušali pokazati papežev protest proti nečloveškemu preganjanju kot »vojni« politični akt, da se izolirajo Sovjeti. Tudi ni pomagalo nesmilesno lajenje zločinskih dejstev, poizkus, ki je le dokazal, da se sovjeti boje z odkritim čelom pred kulturnim s\ un odgovarjati za nezaslišana nasilja nad svobodo vesti in prepričanja. Saj je dovolj značilno, da ne ena vest in ne en list z vsebino papeževega protesta ni mogel prodreti v Rusijo, ker je cenzura vse zabranila. : La Correspondenza« poroča, da je zelo mnogo škofov po katoMškem svetu odredilo, da bodo ob času, ko bo papež daroval spravno daritev v Vatikmu, zvonili zvonovi vseli cerkva dotičnih škofij. V Lisyeuxu na Francoskem, RJadškoS dr. Bssuer odooSoval v Sem Zagreb, 24. febr. a. Vsi člani škofovske konference, ki so se mudili v Zagrebu so tekom sobote in nedelje odpotovali v svoje škofije, razen sp'itskega škofa dr. Ksav. B n~fa-čiča, ki ostane še nekoliko dni v Zagrebu. Hrvatski metropolit prevzv. g. dr. Ante Bauer je odpotoval v Hrvatsko primorje, da poseti bolnega senjskega škofa dr. Marušiča. V njegovem spremstvu sc nahaja njegov osebni zdravnik dr. Locher. Dr. Kežman se vrne iz Pa&ha Pariz, 24 febr. a. Semkaj je dospel minister na razpoloženju dr. Nikola Nikič. Na kolodvoru ga je pričakoval dr. Kežman s soprogo. V njegovem spremstvu je dr. Nikič obiskal vse kulturne institucije Pariza. Dr. Nikič se vrne v Jugoslavijo skupno z dr. Ke-žmanom, ki je od svoje bolezni popolnoma okreval. Usoeh naših ume^ni^ov v Berlinu Berlin, 24. febr. AA. Snoči v nedeljo je bil velik koncert v Lichtcnburgu, na katerem je sodelovalo tudi več jugoslovanskih umetnikov, med njimi ga. Oblakova in g. Djcka Jo-vanovič. Občinstvu je posebno ugajal kovinski glas g. Jovanoviča in obča sodba je, da bo ta tenor dobil angažman z visoko plačo. Koncertu sta prisostvovala tudi jugoslovanski poslanik Balugdžič in tajnik Rašič. kov. Od investicij banovin ima na vse zadnje država šc največji dobiček. Vzrok več, da bo rezultat konference banov — zvišanje državne dotacije banovinam. kjer je svetišče sv. Terezije Deteta Jezusa, ki jo je papež proglasil гд zaščitnico Rusije, se bo 19. februarja darovala posebna spravna sve-ta maša z vso slovesnostjo. V kato'iških cerkvah vsega sveta Irodo verniki z duhovščino in škofi vred ponavljali molitev /.a verski mir v Rusiji in za vrnitev razkolnih bratov v katoliško cerkev. To molitev je na posebno papeževo željo sestavila pape šlca komisija za Rusijo, ki je ustanovljena v kongregaciji za vzhodno cerkev. Protest mednarodne delavske et angelske o r an racije Proti verskemu preganjanju v Rusiji je izdalo vodstvo mednarodne dela\ske evangel-ske organi:'.acije s'edeči prog'as: Vodstvo mednarodne del. ev. organizacije z ogorčenjem jeni1 je na znanje dogodke v Rusiji, iz katerih je dovolj razvidno, da se svoboda vere in vesti na vedio bolj surov način onemogoča. Globoko ogorčeni nad krutim preganjanjem kristjanov vodstvo slovesno protestira v imenu vseh de'avskih organizacij, ki so ji vključene v Nemčiji, Holandski, Švici, Danski in Poljski in v imenu stotisočev članstva. Sokrisljanom, ki trpe radi svojega verskega prepričanja pod nezaslišanim terorjem, izražamo najtoplješe simpatije. Pozivamo vse cerkve in mednarodne verske organizacije v vseh deželah, da s praktično pomočjo izrazimo ruskim preganjancem svoje simpatije. Nadalje se obrača vodstvo na vlade, da samostojno, ali pa potom Društva narodov zastavijo ves svoj vpliv, da sovjetska vlada preneha z verskim preganjanjem in pripusti svobodo v vprašanjih vere in vesti. MaSho Lap'n'a nevarno o bo?et Zsgreb, 24. febr. AA. (Službeno). Nj Vel. kralj je bil včeraj obveščen, da leži bolan v Zagrebu bivši ban dr. Matko Laginja. Zato je odredil, da naj poseti bolnika- armadni komandant v Zagrebu general Matič in v imenu Nj. Vel. kralja povpraša za bolnikovo zdravstveno stanje. Kongres rutfos'ov, mest Belgrad, 24. febr. V Belgradu se pripravlja kongres Zveze jugoslovanskih mest. Belgrajska občina jc odposlala že vsem jugoslovanskim mestom vabila na ta kongres. Kot najvažnejša točka dnevnega reda se smatra predlog o pristopu v vseslovansko mestno zvezo. Ta predlog je bil že v načelu sprejet na eni cd poslednjih konferenc preteklega leta ter se bo na sedanjem kongresu definitivno odločalo za pristop k vseslovanski zvezi mest. V to zvezo sta že pristopili Poljska in češkoslovaška. Razen tega bo na kongresu govor o sodelovanju naše zveze na mednarodnem kongresu mest, ki se bo vršil letos maja meseca v Madridu. Zveza jugoslovanskih mest je že članica te mednarodne zveze, katere sedež se nahaja v Bruslju. Znamenita francoska pisateJftca v Zagrebu Zagreb, 24. febr. a. Na svoji poti v Pariz se je ustavila gospa Henrijete Celarie, glaso-vita francoska pisateljica, ki se je proslavila s svojimi mnogoštevilnimi potopisi po sredozemskih deželah. Včeraj si je ogledala Zagreb, danes dopoldne pa je obiskala- atelije Ivana MeStrovića, ker pripravlja veliko študijo o njem in njegovem delu za pariško Illustration' in za Revue de deux mondes . Danes zvečer ob pol (I je predavala na ljudski univerzi o svoiih potovalnih utisih po Rodu in lupin. /s; * ••«?: j f Kardinal Perosi Rim, 2:5. febr. Včeraj je umrl kardinal Karel Poroei v starosti Gl let. Perosi je bil žc pred 2 Ieli zelo nevarno bolan Tedaj si je zastrupil kri in morali so mu odrezali nego. Polagoma pa se je njegovo zdravje toliko zboljšalo, da ga je Pij XI. iircnovnl cclo za tajnika konzistorijalne konv'ov jii jHe anS'nte Рл. ga; 24. febr. U V praški reprezentančni hiši se je danes prvič sestala studen-tovska mala antanta. Udc'ežba iz Romunije in Jugoslavije js izredno velika. Iz Romunije je prišlo več ket 5C0 študentov, iz Jugoslavije pa nad 400. Na kolodvoru so jih sprejeli praški študenti in vojaška godba. Praški kongres ima nalogo, da ustvari podlago za bodoče skupno delovanje na programu, ki se tiče samo kulturnih, socialnih, športnih, potovalnih vprašanj, dečim se ne bodo dotikali političnih vprašanj. Nameravana pa so predavanja o ciljih male gospodarske anlante. Današnje otvoritvene seje, ki jo je otvorij prosv. minister Berer, so se udeležili tudi češkoslovaški prosvetni minister, notranji mini.-tcr in poslaniki držav male antante, zastopniki češkega zunanjega nrnistrstva, češkoslovaških vseučilišč in mesta Prage. Premet su Sir,h' pro^i v^os^vljen Zagreb, 24. febr. a. Železniški promet med Zagrebom in Splitom jo zopet vzpostavljen. Promet se vrši v popolnem redu. Domače vesti Ee'grad 24. febr. a. V Belgradu sc mudita škofa dr. Dobrečič in dr. Gnidovcc, ki sta zaprosila za avdijcnco pri Njeg. Vel kralju. Belgrad, 24. febr. c. Belgrajski peki so danes povišali cen kruhu za 1 Din pri kg. Tako, da stane sedaj 1 kg belega kruha 4 50, napol belega 4.— in črnega 3.— Din. V javnosti je z ozirom na to nastopilo veliko ogorčenje, ker se smalra, da nimajo očki nobe nega povoda za zvišanje cen. Zagreb, 24. febr. a. V Zagrebu se je nedavno konstituiralo društvo prijateljev Velike Britanije, v katerega odbov je bil imenovan tudi dr. »Ante Trumbič, ki pa je odstopil. Posledica iega je bila, da so izstopili tudi dr. Ri-tigg, Ivan Meštrović, dr. Zoričič in dr. Srkulj, Izstop teh odličnih članov iz odbora ogroža uspešno delo tega novega društva. Zagreb, 24. febr. V hiši Vida Grégorien v vasi Zadvorsko pri Brezovici kraj Zagreba so slavili poroko. Pri tem je pijan gost z nožem zabodel Gregoriča, da so ga morali danes zjutraj pripeljati v bolnico. Moslar, 24. febr. a. Včeraj se jo na svečan način vršil pogreb Vojislava Šole, pri ogrom-; nem sodelovanju vsali slojev meščanstva. Po i povorki so nosili Iavorjev venec Njeg. Veli?. ; kralja. Sisek, 24. iebr. a. Včeraj se jc na svečan 1 način proslavila obletnica kronanja svetega očeta Pija XI. v. župni cerkvi. Po svečani masi se jc odpela Rossatijcva himna, in sicer io ie i dcI ženski zbor svete Ceciliie Schober v Berlinu Potovanje avstrijskega kanclerja v Berlin je po vsej Evropi vzbudilo nenavadno veliko zanimanje. En del senzacionelnega Časopisja hoče vedeli, da bedo ob tej pri;iki padle važne odločitve glede Anschlussa , priključitve Avstrije k Nemčiji, drugi zopet so izkomhinirali fantastično vest, da ima Schobrova pot ta cilj, da posreduje med Italijo iu Nemčijo. Zlasti italijanskemu časopisju je slednja vest jako po godu in 'ako beremo bujne naslove: Rim-Du-uaj-Berlin. Kar se tiče vprašanja priključitve Avstrije s Nemčiji, ni dvoma, da se zanjo zavzema večina nemškega naroda. V čustvovanje prebivalcev obeh republik je ta ideja tako močno zaje'a, da bi vsaka protipropagauda bila skoro-da čisto brezuspešna. Toda, kakor tudi bi nacionalisti in pangermanisti radi stvar čim preje izvedli, se vendar vsi trezni e'ementi v obeh državah zavedajo, da sedanji čas za reševanje Anschlussa ni prav nič pripraven in da morajo razmere šele dozoreli. Zaenkrat so mnogo bolj aktualni in konkretni drugi problemi. Nen ški državniki imajo polno g'avo skrbi z reparacij-skini vprašanjem in ureditvijo razmer do Fian-cije zlasti v zvezi s saarslcim vprašanjem. Za Avstrijo pa je najnujnejše vprašanje življenja: kako se dvigniti gospodarsko, da bodo ljudje mogli živeti, delati in prospevati. Morda bo pri zaupnih pogovorili v Berlinu prišlo tudi vprašanje Anschlussa na vrsto, a zaenkrat se obe državi omejita, da politično, administrativno in socialno kar moč izenačujeta medsebojno drž. organizacijo, in tako via facti pripravljata čim tesnejše zbližanje. Tudi bi zelo težko verjeli, da prevzema g. Schober »'logo posredovalca med Italijo in Nemčijo, čeprav bi slična poteza južnim sosedom gotovo ne bila neljuba. Ne verujemo, da bi se g. Schober čutil za tak posel poklicanega. Stvari so mnogo bolj priproste. Avstrijski državni koncler nam je poznan kot zelo realen mož, čigar vsa politika gre za neposrednimi, realnimi ugodnostmi, ki bi jih rad izbil iz svojih potovanj. Morda, da je pot g. Schobra v Rim vzbudila v Berlinu nekoliko nejevo'je in skrbi. Zato bo sedaj porabil priliko, da odstrani in pojasni eventue'na nesporazumljenja. V ostalem bo pa skušal doseči z Nemčijo čim ugodnejšo trgovsko pogodbo, za katero so tekla pogajanja med obema vladama že dobri dve leti brez pravih uspehov. Ravno ta težavna irgovska pogajanja so dovolj jasr.o pokazala, da bo potreba za Anschluss izgladiti še marsikatero pot. Predlansko leto je pasivnost avstrijske zunanje trgovine napram Nemčiji znaša a 240 milijonov šilingov, lani že 340 milijonov. Brezposelnost v Avstriji je vedno večja. Med tem, ko nemška industrija preplavlja avstrijski Irg, je na izvoz avstrijskih uaturalnih produktov v Nemčijo zelo velika carina. Osebni obisk g. Schobra v Berlinu ima torej predvsem ta namen, da nagne berlinske kroge k čim večji popustljivosti. da bo duhovno zbližanje med obema bratskima državama se konkretno izrazilo tudi na gospodarskem polju. Težaven položaj Nadir kana London, 24. febr. U. »Sunday Times« poročajo iz Bombaya: Po vesteh z afganske meje postaja položaj Nadir kana vedno s'a'oši. Bojevita gorska plemena se upirajo prizadevanju Nadir kana, da bi ustvaril močno centralno oblast. Upor Šinvarijev je bil samo prvi glasnik nadaljnjih nemirov. Tudi vesti, da je Nadir kan bolan, so poslabšale nj?gov položaj. Cas ie dozorel za vrnitev Aman Ulaha. Pariz, 24. febr. ЛЛ llavas poroča i? Carigrada: Semkaj jc prispel bivši afganski kralj Anmnulah. Jutri odpotuje v An poro. kjer se bo sestal s Kenial-pašo. Temu sestanku pripisujejo velik pomen. Samo de'na amnesiï'a mad'. emigrantov Budimpešta, 24. febr. a. Danes je bil sprejet v avdijenco pri horthyju pravosodni minister Zaitvay. Hortliy je pri tej priliki podpisal zakon o amnestiji, ki se bo proglasila dne 1. marca ob 10 letnici izvolitve liorthyja za guvernerja. Kakor javljajo listi, ne predvideva ta zakon obče amnestije, temveč heče le delno likvidirati vprašanje madžarske emigracije. Pegas i le#ar raz sa a v Rusi i London. 24. febr. U. »Chicago Tribune« poroča, da je ob Volgi in v Ukrajini izbruhnila ve'ika epidemija pegastega legprja. Ruska vlada je zbrala v Leningradu in Moskvi 4 tisoč brezposelnih zdravnikov s potrebnim bolniškim osebjem in jih poslala v ozemlje epidemije, Vrl ha že1, nesreča v Amefîîtî Newyork, 24. febr. U. Včeraj popoldne je brz-vlak Milvvaukce-Chicago trčil na križišču ccstc. ki ni bila zavarovana z zapornicami, v velik avtobus. Vlak je skočil s tira ter se jc pet vagonov prevrnilo po nasipu. Obenem je pripeljal z druge strani tovorni vlak, ki je avtobus raztrgal na drobne kose. Do sedaj so našteli IU mrtvih in 60 ranjenih. Dunajfka vremenska napoved. Za sedaj nc bo še nobene bistvene spremembe sedanjega vremenskega značaja. Pariz spremeni svojo ital. politiko? Sredozemski sporazum med Hali o in Ftanaio mogoč Berlin, 24. febr. U. Londonski dopisnik >Vossische Zeitung« poroča o možnosti, da se docela spremeni politika nove francoske v'ade nasproti Italiji. V dobro informiranih londonskih krogih se sicer s.natra, da bo sprememba v irancoskcm kabinetu imela neposreden odločilen vpliv na uspeh ali neuspeh pomorske razorožitvene konference. Zato pa pričakujejo v krogih francoske dclcgacije tem bolj gotovo preobrat v stališču Francije nasproti Italiji. V političnih pogajanjih med Tardieujem, Briandom in Grandijem, ki so se vršila v Londonu, je Tardieu kot franco: ki govornik zast pal tezo, da je Francija pripravljena skleniti z Italijo poravnavo g'ede Sredozemskega morja, če se more Ital js odreči pariteti brodovja in političnemu interere-mentu na Balkanu. Grandi je izjavil, da je bil pripravljen takoj v Londonu s Francozi razpravljati o sredozemskem prob'emu, potem pa je moral po naročilu iz Rima izjaviti, da se pariteti ne sme brez nadaljnega odre M. V tem položaju je Briand slavil v francoski delegaciji sami predlog, da se na vsak način konferenca ^orabi za to, da se ugotovi, koliko je mogoče gede'spornh sredozemskih vprašanj priti z îtel'jo do sporazuma. Tardieu pa je vztrajal pri tem, da se mora najprej urediti vprašanje se Moskva, 24. febr. a. Ob priliki proslave desetletnice osnovanja rdeče vojske je sovjetski komisar za vojsko izdal proglas, v katerem poživlja ves narod, da naj bo pripravljen na borbo, ker se bo moral braniti cd napadov impe-rijalistcv, fašistov in belogardistov. V zadnjem času se jc v imperialističnem svetu začela oslra franc, ital. paritete, predne se bo govorilo o materijelnih vprašanjih, predvsem o gospodarsko političnih in kolonialno-političnih koncesijah. Briand je svoje stališče v francoski delegaciji utemeljeval s tem, da je iz razgovorov z Grandijem dobil vtis, da je sredozemsko poravnavo mogoče doseči brez bistvenih francoskih žrtev, predvsem s spremembami pri mandatih. Dasi se je Briand dosedaj le malo zanimal za razorožitveno-tehnične razprave na pomorski konferenci, se smatra, da je v svrho, da bi mogel pod novim vidikom obnoviti in nadaljevati francoska pogajanja, vztrajal na tem, da postane šef dclcgacije z mandatom za zunnnje-politična pogajanja, če bo Chautempsov kabinet doživel zaupnico. Če pride do tega novega sporazuma, to je, če se bosta Francija in Italija brez obremenilnih pogojev glede paritetnih zahtev skušali politično sporazumeti, bi se lahko tudi druge naloge konference presojale bolj optimistično. Vedno je treba naglašati, da temelji angleški in ameriški spor proti kakršnimkoli -nirovnim jamstvom kot pcpolnilu Kellc.'' pogodbe na tem, da oba anglosaksonska n.. da odklanjata, igrati v eventuelnem francosko-italijan-skem konfliktu vlogo sodnika ali celo sekun-danta. kampanja proti sovjetski uniji. General Budjeni objavlja članek, v katerem opozarja na nevarnost oborožene intervencije proti sovjetski Rusiji. Smatra, da je vojna skoro neizogibna* Razorožitvena konferenca v Londonu jc samo krinka za razgovore o vojni zvezi proti sovjetski Rusiji. Italila m londonska komlerenca Rim, 24. febr. U. Italijanski zunanji minister Grandi se danes vrača v London. Radi tega niglašajo italijanski informativni listi, da je Mussolini dosedanje postopanje italijanske delegacije popolne ma odobril in da se tudi v bodoče pri tem ne bo nič spremenilo. Giornale d' Italia« piše, da si je Italija v Londonu postavila tri pogoje: 1. učinkovito sodelovati pri vsaki iniciativi, ki bi mogla dovesti do mednarodne razorožitve, 2. pri tem braniti italijanske interese in 3. poskušati, ali bi bil vsaj na področju pomorske razorožitve mogoč sporazum med Francijo in Italijo. Kar je tiče druge točke, se mora ugotoviti, da Italija nikakor ne bo opustila načela pov\er standarda in da se bo ostalo postopanje italijanske delegacije ravnalo samo po tem. • t o Veliki nemiri v Sadiki Londo" 24 febr. U. V Ja'gacnu pri Bom-bayu je prišlo včeraj do velikih nemirov, ko je hotel neki obtcženec v procesu radi bombnega atentata v Bušavalu umoriti neko pričo. Velika množica je vdrla v sodnijsko poslopje, razbila vse pohištvo in skušala pos'op'e zažgati. Šele p^tem, ko je policija streljala, je Evrofjshs značaj ženevske konference Ženeva, 24. febr. U. Na današnji, za sedaj zadnji plenarni seji prve komisije carinske konference, je japonski delegat indirektno, pa zelo jasno potrdil evropski značaj in predvsem čisto evropski cilj carinske konference. Izjavil je namreč, da mora Japonska za svoj pristop k tozadevnemu dogovoru o carinskem premirju staviti pegoj, da-pristopijo tudi ameriške Združene države, Kitajska, Indija in Avstralija. Ker pa ima vzrok za bojazen, da se te države ne bodo pridružile carinskemu premirju, si mora japonska vlada pridržati provčitev dogovora za pozneje. Prva komisija pod predsedstvom nizozemskega delegata Colijna se je danes enako, kakor že v soboto druga komisija, razde'i'a v tri pododbore Vsi ti pododbori prve in druge komisije se bodo ta teden lotili praktičnega dela. Curih 24 febr. AA. Tri od petih izvoljenih pododborov na carinski konferenci v Ženevi so danes popoldan delali. Komisra A je postavila prvi oktober 1929 kot začetek carinskega premirja. V komisiji B se je večina delegacij izjavila za to, da sc vse države p d-pisnice na carinski konfercnci obvežejo z mednarodnimi dogovori o odpravi carin. V komisiji C se je razpravljalo o ugotovitvi onih držav, od katerih naj bi bila uvedba d.govcra o carinskem premirju odvisna. Ma'teški nos enih pri Va Vwnu R'm, 24. febr. U. Suvereni ma leški red je ustanovil pos'aništvo pri Vatikanu. Za poslanika je bil imenovan Luiggi Pig'iate'li Principe de Monteroduni. Pozneje se bo ustanovila tudi legacija pri Kvirinahi. S'rahovshi ooaî - od^hovan Proga, 24. febr. a. Predsednik francoske republike je odlikoval dr. Metoda Zavorala, strahovskega opala s komendarskim križem častne legije. Poire* v Grčiji A!ene, 2$. febr U Nocoj je močen potres precej poškodoval lesalsko mesto Volo. Električni vod je pretrgan, prebiva'stvo je v strahu zbežalo na prosto. Več hiš so je podrlo. Potres so čutili tudi v Solunu iu okolici Tivala mogla odvesti arctirance v ječo. V knju Lina je prišlo do hudih pretepov med Hindi in mo-hamcdanci, v katerih je bilo ranjenih 125 Hin-dov. Zažgali so več trgovin. Aretiranih je bilo 11 mohamedancev. V Amricarju je pri proslavi oblctnice ustanovitve vseu'ili?ča Khalsa eksplodirala b-^mba, od katere je bilo ranjenih 11 študentov. — , jC An^'eška v*ada ne zaupa sov'ešom London, 24. febr. a. V Martinu je notranji minister Ciynies imel govor, v katerem je dejal, da angkšita delavska vlada nima zaupanja v sovjetski režim, ker vztraja angleška vlada na podlagi demokratskih načel in sistema večine Schober se vsnil Berlin, 24. febr. U. Dr. Schober se je danes vrnil na Dunaj. Kratko pred odhodom >e dal časnikarjem intervju o političnem in gospodarskem položaju Avstrije. Japonske vo'ttve London, 24. febr. U. Končni rezultat japonskih volitev potrjuje veliki uspeli vladne stranke, ki je od skupnih 466 mandatov pridobila 273. Liberalci so dobili 174, delavska stranka 5, ostale stranke pa 14 mandatov. Prvi itd veltepos ani t VSA Varšava, 24. febr. U. Namesto umrlega ameriškega poslanika Aleksandra Mooreju jc bil po vesteh varšavskega lista imenovan z!r ameriškega veleposlanika v Varšavi industrijalec David Kaufmann, ki je prvi židovski veleposlanik Združenih držav. Drobne novice Slockho m, 24. febr. U. Litovska vlada je nenadoma vpeljala monopol na vžigalice. Nove tovarno za vžigalice se smejo otvoriti le z dovoljenjem vlade. Ta sklep vlade se smatra za dokaz, da so se definitivno razbila pogajanja s Švedskim trustom za vžigalice. Puri/. 24. febr. ЛЛ. -llavas« poroča i/ Aten: V Volosu je bil danes potres, ki je trajal tO sekund. Tri hiše so se porušile. Škoda jc znatna. Bukarešt, 24 febr. U. Na železniški progi Bukarešt-Gjurgjcvo jc bil poskušen atentat, ki pa je bil k sreči pravočasno preprečen. Atentatorji so prežagali tračnice, k sreči pa je tovorni vlak, ki je takrat vozil zelo počasi, prevozil mesto brez nesreče. Železniško osebje je potem popravilo tir. Neznanci so najbrže hoMi napasti kak osebni vlak in izropnti potnike. Mexico, 24. febr. AA. Prcdsdnik Rubio jc danes nastopil zopet svojo funkcijo. Seja francoske vlade Pariz, 24. febr. AA. Ministrski svet je na svoji današnji seji proučil bistvena vprašanja vladne izjave v parlamentu, katere besedilo bo končno sestavljeno na jutrišnji seji mini-stega sveta. Ministrski svet je nadalje proučeval vprašanja, ki se tičejo konference v Londonu ?.n v Ženevi. Po seji je predsednik vlade Chautemps izjavil, da bo jutri apeliral v zbornici na republikansko večino in da zaupanjem pričakuje izida seje. Pred podpisom rom.-iSai. trg. pogodbe Rim, 24. febr U. Romunski trgovinski mi« nister Madgearu, ki je danes dopoldne dospel v Rim k podpisu trgovinske pogodbe, je bil od italijanskih listov zelo prijazno sprejet. Listi ga prijazno pozdravljajo in veliko pišejo o skupnem latinskem plemenu in o veliki bodočnosti Romunije. Posebno veliko pišejo listi o izjavi romunskega ministrskega predsedrika Mania, ki jo jc dal v Bukareštu zastopniku agencije Štefani glede potovalna finančnega ministra v Rim. Maniu je rekel, da računa z gotovostjo s tem, da bo trgovinska pogodba pospeševala tudi politične odnošaje z Italijo in da je bil Maniu sam tisti, ki je poslal finančnega ministra v Rim, da s tem bolj podčrta akt podpisa. Storil bo vse mogoče, da se uredijo odnošaji med Romunijo in Italijo, ne da bi s tem morali postati odnošaji z drugimi državami manj prisrčni. Tudi, če bi Romunija ne bila latinskega plemena, bi imela kljub temu največji interes na tem, d; bi živela z Rimom v soglasju in prijateljstvu. TstFsko-gršha pogodba Atene, 24. febr. U. Venizclos je sprejel danes deputaciio, ki je bila pos'ana k njemu z velikega zborovanja grških beguncev iz Maie Azije. Deputacija mu je izročila resolucijo, ki živahno protestira proti določbam pogodbe, sklenjene s Turčijo, češ da je za begunce zelo neugodna, da se njihove odškodninske zahteve niso zadostno vpoštevale in da naj Venizclos pod takimi pogoji ne gre v Angoro k podpisu pogodbe in k sklenitvi prijateljske in razsodiščne pogodbe. Venizelos je odgovoril deputaciji, da jc o finančnih dogovorih te pogodbe napačno poučena in da bi begunci gotovi opustili svoj odpor, če bi natančno vedeli, kaj se je dogovorilo. O potovanju v Angoro bo odločeval le on sam. Smučarske tekme v Osfu Oslo, 24. febr. U. Prvi kongres mednarodnih smučarskih zvez se je začel danes pri zelo veliki udeležbi, saj je bilo vsega skupaj zastopanih 16 narodov: Norveška, Švedska, Finska, Švica, Avstrija, Češkoslovaška, Madjarska, Italija, Francija, Poljska, Kanada, Amerika, Anglija, Japonska. Latvija in Nemčija. Pred začetkom dnevnega reda je predsednik, švedski polkovnik Holmquist izjavil, da zastopniki listov k razpravam niso pripu-ščeni. To je tem bolj čudno, ker se imajo zveze svojemu razvoju v prvi vrsti zahvaliti pod-j piranju tiska. Dnevni red ima 27 točk, o katerih pa so že večinoma poprej razpravljali na sejah predsedstva. Spre,et jc bil predlog, da se organizacija mednarodnih smučarskih tekem prihodnje leto poveri nemški zvezi. Ta predlog so posebno zastopali Švicarji, Francozi, Norvežani in Čehi. L. 1931 bodo torej tek me v Oberhofu v Turingenu. Ameriški zastopniki so predlagali, da se kongres 1. 1932 vrši v okvirju olimpijskih zimskih iger v Lake Placidu. Po kratki razpravi se je sklenilo, da se to vprašanje reši na prihodnji seji predsedstva v Oberhofu. Če izvedba n ebi bila mogoča v Lake Placidu, se bo vršila meseca februarja v Parizu. Za priprave za smučarske tekme v olimpijskih zimskih igrah je bila sestavljena posebna komisija 1er se je sklenilo, da se pripustijo vsaj 4 tekmcci vsakega naroda v tekmo. Nemci so predlagali, da se pri ocenjevanju bolj vpošteva dolgi tek. Število mednarodnih razsodnikov sc jc določilo na 5. Za proučevanje vprašanja amaterjev je bila imenovana posebna komisija. Prihodnja seja kongresa bo v sredo. Na tej seji se bo odločevalo o vojaških tekmah. Prijavljenih je 600 tekmovalcev, tako da se bo prvi tekmovalec že lahko vrnil na izhodišče, preden bo zadnji tekmovalec nastopil tekmo. II. večer rotehvrh v Umioru Kot prvi par sta nastopila jugoslovanski pr« vak 1-c-ro iv o p in avstrijski pivait liaenraty, U. a sta piibli.no fcuako motna in leska. Vcnunr ,c oil Kop v lahni p.emoti. tizicno ]e na:p.oin,ka, ki i* dober tehnik precej nadkuljeval. Kavno radi izredne tehnike je bil iiachraty Kopu p.ecej ena a-vreden nasprotnik. Kop ie zmagal v 14 m nuti ? svojim specijalnim pri,emom: dv.gom v m.in. Borba druge dvo ice je bila izredno zan.miva, in je občinstvo precej sodelovalo, lzžviigalo e malo picvcč osl.ega Čeha Mino, ki se jc posluževal prepovedanih prijemov. Nasprotnik 1-ri.il er (Dunaj) mu je bil docela enakovreden nasprotnik, ie da se ni posluževal prepovedanih p: ieivov. Občinstvo je Prclterja burno pozdravljalo. Borbo je končala po ?5. minutah neodločeno, Italijan Equatore in domačin Dobcrl iz Cel & *ta bila iz'edno zanimiv par. Dobcrl ie po postavi precej mr.njši od Italijana. Vendar se je braril proti velikemu in močnemu Hali anu, ki se ie t' di posluževal nedovoljenih priiemov, zelo u pe no. Ker jc prccej manjši od Itali'ana n! mogel izkoristiti nekaj ugednih situacij. Spec:a'nl pri'e-л Italijana je dvojni nelson, s katerim jc tudi v 13 minuti zmaga»