Published monthly by Slovenian National Federation of Canada For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada St. Joseph's Press, Toronto Subscription rates: $3.- per year 25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column x 1" $1.40 sLovghska LETNIK VI VOLUME VI. STREMIMO ZA VLADO PRAVA, KI BO TEMELJILO NA PRISTANKU VLADANIH IN KI GA BO VZDRŽEVALO ORGANIZIRANO MNENJE ČLOVEŠTVA. W. Wilson, govor 4. julija 1918 FOR n FREE SIOUEnm TORONTO, 20. JANUAR 1956 ■z/t > ŠTEVILKA: 1 — NUMBER: 1 PO NJIH DELIH JIH BOSTE SPOZNALI Človek ima prirojeno pravico do svobodnega udejstvo-vanja. Pri tem ravnanju ga ne sme nihče neupravičeno o-virati, ne posegati v njegovo področje dopuščene mu svobode. Izvzeti so seveda primeri, ko zakonita oblast iz upravičenih razlogov poseže vmes z namenom, da zaščiti družbo oziroma poedinca. Človekove osebne pravice in svoboščine so neločiljive in jih mora spoštovati vsakdo, vsaka družba, vključno država. Izhodišče in težišče demokracije, demokratične miselnosti je v pravilnem pojmovanju človeka, njegovega mesta v stvarstvu; v priznavanju in dejanski uresničitvi osnovnih človekovih pravic in svoboščin; v njegovem neoporečnem delovanju in zadržanju v zasebnem in javnem življenju; v neprisiljenem odnosu do sočloveka, do družbe in družbenega reda; v pravilnem razmerju med poedincem in družbo ter pravilnem odnosu med svobodo in avtoriteto. Slovennci se radi ponašamo, da smo demokrati, širokosrčni, plemeniti. Že samo bežen pogled v naše preteklo in sodobno društveno, predvsem pa javno življenje doma in v zamejstvu jasno pove, da temu ni tako. V našem gospodarskem, političnem in kulturnem delovanju je bilo in je, žal, še danes vse polno primerov zavestne neiskrenosti, nečasti, o-malovaževanja, ponižanja in zapostavljanja. Da o sedanjih razmerah v domovini sploh ne govorim, kjer so komunistični oblastniki v imenu "napredne ljudske demokracije" slovenski narod duhovno in snovo zasužnjili! V verskem pogledu smo bili le preveč navezani na tradicijo često brez vsakršnega globljega pomena, zavestnega ravnanja in zdravega zagona. Nič ne pomagajo goli zunanji demokratični ukrepi, ki se kažejo v raznih naslovih časopisov, letakih, prireditvah in donečih govorih, zaviti s plaščem krščanstva. Če že ne znamo ravnati in delovati demokratično, moramo kot katoličani slediti vsaj drugi največji zapovedi: "Ljubi svojega bližnjega...". Ta ukazana ljubezen ne sme prenehati tudi takrat ne, če z bližnjim morda ne delim istega mnenja, ne soglašam v vprašanjih iz območja dopuščene relativnosti! Dokler bo naše delovanje in zadržanje v kričečem nasprotju z izjavami, toliko časa nimamo pravice imenovati se demokrate. Gre za dejansko delovanje in ravnanje v zasebnem in javnem življenju. Nič drugega! Samo po tem se meri prava, resnična demokratična miselnost. L. Jamnik DELOVNA PROGRAMA VLAD KANADE IN ZDA V začetku januarja sta začela zasedati kanadski in a-meriški parlament. Vladi sta jima predložili svoj delovni program za bližnjo"bodočnost. Kanadski program Prestolni govor, ki ga je bral glavni guverner V. Massey v okviru starih parlamentarnih običajev, je vseboval v glavnem: Načrt vlad e, da zgradi skupno z ontarijsko vlado del napeljave za naravni plin preko severnega O n t a r i j a. Stroški države so preračuna ni na 145,000.000$. Osrednja vlada je predložila provincam tudi novo pogodbo o pobiranju davkov, ki bo stala osrednjo vlado okrog 100,000.000 $ več kot sedanji dogovori. Osrednja vlada je voljna tudi sprejeti večji del stroškov za glavno cesto, ki bi Vodila od vzhoda do'zahoda in ki je deloma že v prometu. Tudi te stroške predvidevajo na okrog 100,000.000$. Osrednja vlada je pripravljena povečati prispevke provincam za pomoč brezposelnim, ki jim poteče brezposel-na podpora, približno 20,000.000 $ na leto. Dogovori med osrednjo vlado in provincami se nadaljujejo, da izdelajo poseben načrt za bolniško zavarovanje. Mesta bodo dobila večjo podporo, da bodo izboljšala one dele mesta, kjer so sedaj nezdrave stanovanjske razmere. Lastniki hiš si bodo odslej lahko sposodili do 4000 $ za popravila in izboljšanja (doslej 2.500$). Banka za industrijski razvoj bo smela dajati posojila tudi majhnim podjetjem. Pridelovalci pšenice bodo dobiti od vlade zajamčena posojila na žito v zalogi. Zakon o malih posojilih bo dovoljeval posojila do višje mere, verjetno 1.000 $ (doslej 500). Enako bodo dovoljena višja posojila za farme. Pripravljajo tudi spremembe v zakonu o postopku Vrhovnega sodišča glede pri-zivov v primerih smrtnih kazni, izboljšati nameravajo tudi zakon o vseljevanju ter zakon o Indijancih. Ženske v industrijah, ki spadajo pod pristojnost osrednje vlade, bodo dobivale za enako delo enako plačo kot moški (prizadetih bo kakih 74.000 delavk) — vse to seveda, če bodo ti zakoni sprejeti. Program vlade ZDA Poslanica predsednika Eisenhowerja senatu vključuje naslednje glavne točke: Večjo pomoč farmarjem, starim osebam, pomoč obči- OBJAVLJENI ZGODOVINSKI DOKUMENTI Najboljši živeči hrvatski dirigent Lovro pl. Matačič se ni hotel vrniti v Jugoslavijo po nedavnem gostovanju v Salzburgu (Avstriji). Izjavil je: "Živim za oni dan, ko bom smel dirigirati na Jelačičevem trgu v Zagrebu Brucknerjevo mašo, ki jo bo daroval kardinal Stepinac". V Mimico pri Torontu so odprli prvo bolnišnico v Kanadi, kjer bodo zdravili ljudi, ki so se vdali uživanju mamil. Državno tajništvo ZDA je 1. 1953 dovolilo, da so prenesli iz tajnega arhiva v javnega zapiske o "Milesovi črti", ki je usodno vplivala na našo severno mejo. V Zborniku 1956 Svobodne Slovenije iz Buenos Airesa objavlja bivši zunajepolitični urednik Slovenca i n zunanjepolitični predavatelj slovenske radijske postaje dr. Alojzij Kuhar. Poglavlje iz tragedije koroških Slovencev Iz dokumentov je jasno razvidno, da je vodja komisije profesor Archibald Cary Coolidge ravnal brez pooblastila zunanjega ministrstva. Uradno so se ZDA temu poročilu odrekle in ga kot mednarodno pravno neveljavni dokument zaprle v tajne arhive. Po pogodbi o premirju je bilo namreč to ozemlje pri-deljeno v pristojnost francoske vojske. Toda kot poročilo "strokovne komisije" ni ta dokument odločilno vplival samo na potek razmejitve po prvi svetovni vojni, marveč celo po drugi. O dokumentih, ki zadevajo konference na Malti in v Jalti, in jih je objavilo državno tajništvo ZDA marca 1955, poroča v istem Zborniku dr. Miha Krek pod naslovom: KONFERENCA V JALTI 1945 Iz objavljenih dokumentov je razvidno, da so bili politiki ZDA precej dobro poučeni o partizanskem delovanju in o neresničnosti obdolžitev proti Mihajloviču. V posebnem pregledu, ki ga je državno tajništvo ZDA pripravilo za Jalto, čeprav niso pričakovali, da bo prišlo vprašanje Jugoslavije na dnevni red, beremo med drugim tudi: "Lahko rečemo naravnost, da maršal Tito in njegovi podrejeni v zadnjih tednih niso kazali razpopoženja za sodelovanje, niti neke splošne družabne o-like ne... Treba je pripomniti, da poročila ameriških opazovalcev pobijajo obdolžitve proti Mihajloviču in nakazujejo, da se partizani s pomočjo zavezniških vojaških dobav bore proti nacionalistom in tudi sicer samo v namenu, da bi vpostavili politično hegemonijo, ki bi vse drugo v Jugoslaviji potlačila. Zavezniški opazovalci, ki so dodeljeni partizanom, nimajo pravice, da bi se svobodno gibali in da bi mogli ocenjevati resnično stanje. "Neizmerne partizanske krutosti: Uradna in neuradna poročila, ki smo jih dobili iz Ju goslavije, naglašajo, da se vrše številni množični umori in zaplembe imetja ljudi, ki so proti partizanskemu gibanju. ... če se bo tak terorizem izvajal v Hrvatski in Sloveniji, ko bodo te pokrajine osvobojene od sovražnika, je pričakovati močnih protestov ne le od močnega hrvatskega in slovenskega prebivalstva v Združenih državah, ampak morda celo od vseh katoliških elementov na splošno". Kljub temu je Roosevelt pristal na sestanku v Jalti na poprejšnje dogovore med Sovjeti in Churchillom, ki je s tem plačal svoje politične račune s Stalinom, svojo vest pa potolažil s cinično opombo, da sam ne bo živel v Jugoslaviji. Gibanje krščanskih družin v Torontu je počastilo praznik sv. Družine s slovesnostjo v katedrali, kjer je kardinal McGuigan povdaril, da je družina temelj družbe in da mora tudi sodobna družina stremeti, da se bliža vzoru sv. Družine. Kraljica Elizabeta je imenovala za viteza Thomasa O' B r i e n a, katoliškega delavskega voditelja, ki je bil svojčas predsednik 8 milijonov močne strokovne organizacije Trades Union Congres. nam za gradnjo potrebnih šol, velikopotezni načrt za gradnjo cest ter nadaljevanje gospodarske in vojaške pomoči tujim državam. Nekaj dni pozneje je predsednik Eisen-hower predložil senatu novi državni predračun, ki predvideva prvič po daljšem času samo toliko izdatkov kot dohodkov. Povečali so se izdatki za oborožitev, ker ni prišlo do sporazuma s Sovjeti, pa tudi pomoč tujim državam. Predsednik Eisenhower ]e mnenja, da je treba v dobi ugodnega gospodarskega razvoja predvsem znižati dolg, ne pa zniževati davke. Ker pa smo v volilnem letu, je verjetno, da bo tudi nekaj olajšav v osebnih davkih. Stanje ameriškega gospodarstva je predsednik označil takole: "Naše gospodarstvo, ki se bliža višini 400 milijard (narodne proizvodnje), uživa stopnjo uspevanja brez primere. Narodni dohodek se deli bolj na široko in bolj enakomerno kot kedaj koli pop-reje. število zaposlenih Ame-rikancev je doseglo največjo višino v vseh časih. Kot narod uživamo vedno višjo stopnjo življenjskega standarda — zaslužimo več, proizvajamo več, uživamo več, gradimo in investiramo več kot kedaj koli popreje." Politiko do Evrope je pred sednik označil: "V Evropi si iie bomo sa"mo prizadevali da bi povečali vojaško moč se-vernoatlantske zaveze, marveč tudi njeno večjo politično povezanost in enotnost v cilju. Podpirali bomo, kolikor bomo le mogli, pred kratkim obnovljene napore zapadno evropskih narodov, da bodo dosegli večjo mero povezanosti kot na področju miroljubne rabe atomske energije". THOMAS W. DOIG MRTEV 19 decembra 1955 je umrl v Madisonu, Wisconsin, glavni ravnatelj zadružne zveze zapadne poloble Crédit Union National Association ( C U -NA). Sam je aktivno sodeloval pri ustanovitvi nad 1000 kreditnih zvez v Kanadi in ZDA. Vseučilišče sv. Frančiška Ksaverija v Antagonishu, Nova Scotia, ga je 1. 1953 odlikovalo s častnim doktorjem prava. Naloga kreditnih zvez po njegovih besedah "ni samo zbirati prihranke in dajati posojila, marveč vnesti v ta prizadevanja nekaj krščanstva in bratske ljubezni. To zadnje je verjetno najvažnejše opravilo kreditnih zvez". Na delovni mizi je imel znano molitev sv. Frančiška. Za predsednika Družbe a- meriških katoliških sociologov je bil izvoljen na letnem zborovanju v Philadelphiji br. D. Augustine, F.S.C., vodja sociološkega oddelka kolegija LaSalle. P. Joseph H. Fich-ter, S. J., je prejel letno nagrado za- najboljše sociološko delo preteklega leta, za knjigo "Družbeni odnosti v mestni župniji". Za predsednika Družbe a- meriških katoliških ekonomov je bil izvoljen na letnem zborovanju v New Yorku prof. dr. Goetz A. Briefs iz vseučilišča Georgetown, Washington, D.C. Na tem zborovanju je bil koreferent dr. Ciril žebot iz Pittsburgha, PA. THIS IS SLOVENIA VRRA Birthplace of Slovenian Poet France Prešeren, T ivun who died on February 8, 1849. Carinthia —cradle of the Slovenian Culture Carinthia was not only the cradle of the Slovenian national existence and- the pride of the political traditions. Carinthia also had a great part in the development of the Slovenian national culture. In the period of the Renaissance (1550-1600) Carinthia was leading in the Slovenian literature. In the period of the Catholic renewal it was in Carinthia where the first Slovenian Catholic catechism was published in 1574. Historiographer Megiser printed in Celovec in 1592 the first Slovenian — Latin — German — Italian dictionary, and in 1603 "Thesaurus Polyglotus". Imthe period of the so-called "Enlightment" Oswald Guts-man from Grabštajn published in Celovec in 1777 the first Slovenian grammar, which had six editions. In 1806 Japelj published the first Slovenian translation of the Holy Scripture. In ] 9th r^rtu^y some of the greatest Slovenian writers and politicians lived in Carinthia. The first bishop of the Slovenian Catholic diocese in Maribor (Styria) Anton M. Slomšek worked in Celovec. In the first part of the second half of the 19th century Celovec in Carinthia was the center of the whole Slovenian cultural life. In 1852 friends and disciples of Slomšek founded in Celovec the greatest Slovenian popular editorial institution, "St. Hermagor's Society" which is publishing every year for its members thousands of Slovenian books (in first 25 years 700.104 original Slovenian books in 985.480 volumes and 150.000 translations in 304.000 volumes), creating by this the basis for the Slovenian editorial primacy among the nations of whole Central Europe". (from a Memorandum) Uprava sporoča Z novim letom smo zamenjali tiskarno. Zato se je izid januarske številke nekoliko zavlekel in prosimo naročnike, da nam zamudo oproste. V bodoče bo izhajala Slovenska država sredi meseca. Urednik prosi, da pošiljate daljše - prispevke, zlasti važnejše članke tako, da jih bo dobil že prvega vsakega meseca, krajše novice pa vsaj 5. vsakega meseca. PROSIMO, DA POROVNA-TE NAROČNINO. PRIPOROČAMO SE TUDI, DA PO MOŽNOSTI PRIMAKNETE KAJ ZA TISKOVNI SKLAD. UPRAVA POŠILJA LIST PO CELEM SVETU MNOGIM, KI IZ RAZNIH RAZLOGOV NE MOREJO PLAČATI NAROČNINE. List prejema zastonj tudi mnogo knjižnic svetovnega slovesa, kjer priča naš list o obstoju Slovencev — kot n.pr. kongrena knjižnica v Washingtonu in vatikanska v Rimu. KAPITALIZEM IN KATOLIČANI V svojem predavanju o kapitalizmu v delavski šoli v Torontu (8. januarja 1956) je p. Nevett, S. J. naglasil, da se moramo vedno zavedati, da daje Cerkev ljudem svobodo glede izbire gospodarskega sestava, dokler so izpolnjene zahteve socialne pravičnosti in ljubezni. Po njegovem mnenju morejo katoličani zagovarjati naslednja tri stališča do kapitalizma: 1./ ohraniti abstraktni kapitalizem (delitev med kapitalom in delom) ter popraviti njegove dejanske hibe in napake, 2./ nadomestiti ga z redom, ki ga priporoča papež kot naravnega — stanovski družbeni red — toda postopoma, pripraviti duhove na novo miselnost sodelovanja ter uporabiti za izhodišče sedaj obstoječe ustanove ter v vsakem primeru upoštevati dejanske razmere, ki bodo verjetno povzročile znatne razlike v organizaciji po različnih deželah. 3./ nadomestiti kapitalizem z drugim sestavom na hitro s pomočjo državne intervencije. Predavatelj sam se je izrekel za drugo možnost. POJTE NOVO PESEM V dobi sv. Avguština •— pred 1600 leti — se je tresel mogočni rimski imperij, ker so novi, barbarski narodi dokaj surovo trkali na umetniška vrata njegove kulture. Mnogi misleci so bili v strahu, kaj bo, ko so videli, da se vse staro podira pred nezadržnim valom barbarov, ki so za rafinirano rimsko kulturo imeli samo pomilovalen nasmeh, pa nobenega spoštovanja, še manj strahu. Lotevala se jih je tesnoba, kot da ni več daleč sodnji dan. Sv. Avguštin pa je v preroških vizijah videl, da se podira, kar je zrelo za razpad, da se s pogansko kulturo rimskega imperija podirajo tudi velikanske kulturne, politične in socialne ovire krščanstvu, ki je bilo v njegovi dobi sicer že znano po vsem velikanskem ozemlju imperija, ostalo pa je slejkoprej le vera in nazor izbranih družb, ljudske množice pa so še nadalje čepele v mraku poganskih predsodkov, materializma, željah po udobju in se niso dale razmahniti. Veliki afriški škofje v prihajajočih narodih videl novo žetev za krščanstvo v veri, da bo novi človek, ki ga je Bog enako "ustvaril k sebi", v idealistični žeji po resnici z elementarno silo pil čisto studenčnico krščanstva, brez predsodkov, brez "pomislekov", veliko bolj kot pa utrujeni pogan, ki ga motijo poganske tradicije. V pismih in knjigah je učil, naj kristjani nič preveč boječe ne sprejemajo bodočnosti, naj nič ne žalujejo za razpadajočim starim, naj ne istovetijo rimskega imperija s krščanstvom v zavesti, da bo v divjem navalu prihajajočih barbarov razpadlo samo to, kar ni krščansko, krščanstvo samo pa bo s silo Duha, "ki veje koder hoče", prekvasilo nove narode in se med njimi iz gorčičnega semena razrastlo v veliko drevo. Kristjani naj torej odvr-žejo občutje strahu, negotovosti in bojazni, ampak naj le skrbe za "božje kraljestvo", da bo v njih krščanstvo ohranilo tisto eskplozivno silo, ki jo po svoji naravi ima, da bodo prihajajoči narodi prišli z njim v živ stik in pod vplivom njegovega kvasu u-stvarili krščansko družino, krščansko družbo, krščansko državo ("Civitas Dei"), kakršne naslednik i apostolov med starimi ljudstvi niso mogli ustvariti. Tako se je tudi zgodilo. Valili so se barbari preko rimskega imperija z vsemi svojimi čudaškimi verami, prazno-verji in trdimi socialnimi ureditvami, iz teh novih, spočitih narodov pa je pod vplivom krščanstva kaj kmalu vzcvetel čudoviti srednji vek. Evropa se je krščevala v Toledu, R e i m s u , Fuldi, Utrechtu, Canterburyju in drugih novih središčih nove, krščanske kulture. Staro je pa prešlo. lajšajo korak. Pojte novo pesem! Naj nihče ne poje več starih pesmi! Pojte pesmi ljubezni do svoje domovine! Nobeden naj ne poje starih pesmi! Nova pota, nove trume, nova pesem!" Ali ni naš čas čudovito podoben časom sv. Avguština? Tudi danes je kultura na silnem višku — toda kakšna kultura? Kult nagote, kult boksa, kult sile in nasilja, kult prevare in goljufije, kult udobja in razkošja — ali naj krščanstvo za to kulturo joka, če premine in zgine s površja zemlje? Tisk je na višku — toda v kakšen tisk se je izcimila ta nekdaj tako velikanska iznajdba? Film je na višku — toda kakšen film? Zmota bi bila reči, da je krščanstvo v nevarnosti, če je ta navlaka v nevarnosti; zmota bi bila reči, da je božje kraljestvo v nevarnosti, če so kolonije v nevarnosti! Zdi se, da Bog takega tiska ne potrebuje, da takega filma ne potrebuje, da take umetnosti, takega športa, takega pravosod-stva, takih ustav, takih družinskih razmer — ne potrebuje, ker vse to ni "v večjo čast božjo" in ni dvakrat reči, da bi utegnil vse to prepustiti propadu in razpadu, kakor je svoj čas prepustil rimski imperij in ves njegov materializem, da je mogel med novimi narodi "pripraviti pot Gospodu". Zdi se, da Bog tudi takih kolonizatorjev ne potrebuje, ki so v kolonije izvažali evropsko poganstvo, pogansko pravosodstvo, poganske ustave, poganski zakon, pogansko šolstvo — vse brez Boga ali pa so zvijačno in zahrbtno podpirali in gojili že tam obstoječe poganstvo, zato jih prav pred našimi očmi počasi, pa "gvišno" — kakor božji mlini sploh meljejo — odstavlja. Vsi, ki z odprtimi očmi gledajo po svetu, vedo da nezadržno prihaja nova doba, ki bo z veliko velnico očistila to našo "kulturo" vseh plev in bo od vse te bleščeče zunanjosti ostalo le to, kar je večno, kar je božjega izvora. Mnogi resni misleci sodijo, de je na mestu beseda iz Pisma: "Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi" (Mt. 24, 34). Vsaka doba pa ima tudi svoje svojske oblike, lastna izrazna sredstva in da bi bili kristjani tudi v novi dobi "sodobni" in "kvas zemlje", jih je sv. Avguštin s takim navdušenjem pozival: "Pojte novo pesem! Naj nihče ne poje več starih pesmi!" ker je prav pesem eno izmed najmočnejših izraznih sredstev vsake dobe in vsakega gibanja. Slovenci se nove dobe ne bomo mogli izogniti, pa naj nastopi kadar koli in kakor koli. Nasprotno, po našem zemljepisnem položaju in po naši kulturi bomo — in smo že bili — med prvimi na vrsti. Ali ni torej tudi za nas silno u-mesten poziv sv. Avguština: "Pojte novo pesem!" Pesem, ki ni navezana na stare čase in razmere, pesem, ki je nad-časovna in nadnarodna, pesem, ki ji vsak od nas more rači "naša"! Taka pesem je samo znana domobranska himna: "Oče, mati, bratje in sestre...". Nobena naših himen ni tako prebridko posvečena kot ta, zaradi nobene jih ni toliko in v tako strahotnem trpljenju šlo v grozno smrt kot zaradi te, nobena ni tako nadčasovna in nadnarodna, ki nikogar ne žali, nikogar ne izziva kot ta, ki je obenem po melodiji zelo bojna in lahko pevna, po vsebini Da naravnost nežno domoljubna, prava nova "pesem ljubezni do domovine". V njej ni nikakega sovraštva, nika-kega klica po poganskem maščevanju, nič ne kliče smrti nad kletega sovraga, ker smrt se ne preganja s smrtjo, ampak samo z življenjem. Proti vsakemu preku-cuštvu, uničevanju in frank-tirerskim, geslom poudarja e-dini pravi krščanski državot- vorni program: "Mir v deželi naše geslo je..." Vse ostale himne, kar jih še vlačimo s seboj in se ob kozarcu vina še pojo, so še iz zgodovinsko morda zanimivih, kulturno — in versko — pa dokaj nerodovitnih čital-ničarskih časov, ob katerih so čitalničarji s kozarci trkali in se objemali, umrl pa zaradi teh medlih in frazarskih himen ni nobeden! Sv. Avguštin bi jih kristjanom tik pred vrati nove dobe najbrž ne priporočal, ampak bi jih pozval: "Pojte novo pesem! Naj nihče več ne poje starih pesmi...". S tem pa sv. Avguštin ni pozival kristjanov, naj zato, da bodo bolj sodobni in časom dorastli, zavržejo psalme in druge cerkvene pesmi, ki so med njimi bile v rabi, ampak je imel v mislih predvsem pesmi, ki se po- jejo na pohodih, ki "lajšajo korak", ki dvigajo maloduš-na srca in dajejo ton kulturnemu gibanju in goje duhovno skupnost, torej himne. Tudi te vrstice nimajo namena, naj bi Slovenci opustili dragoceno zakladnico narodnih in umetnih pesmi, ki se že stoletja pojo za razvedrilo ali pa tudi kot naravni izraz naše kulturne in narodne skupnosti, ampak imajo le namen, opozoriti Slovence, naj za novo dobo domobransko himno sprejmejo kot svojo narodno himno, ki naj odvrača pozornost od sentimentalne preteklosti, lajša korak v bodočnost in utrjuje med nami tisto duhovno skupnost, ki se je začenjgla ob njenih prvih zvokih v najbridkejših letih naše zgodovine. čitalničarske himne niso rodile nikakega sadu — vsaj za našo dobo ne. Moremo jih torej čisto mirno vsaj prepustiti pozabi. Domobranska himna pa je že rodila strašen sad: 11.400 mrtvih, padli samo v zadnjih trenutkih spopada s sovražnikom, ki še ni premagan in se bo najbrž treba še spoprijeti z njim. Borci bodo torej še potrebo vali to novo pesem, da bo njim lajšala korak, drugim pa dopovedovala, kaj so in kaj hočejo: "Mir v deželi..." Zato: "Staro preide naj, vse novo bodi zdaj, misli in dela vsa! (Iz cerkvene himne) — lij — (Pobudo za gornje misli je dal članek, ki ga je napisal p. Juan M. Ganuza, S.J. za jezuitsko revijo "Sic", no-vemer 1954, Caracas—Venezuela — pod naslovom: "Tras la Invasion de los Barbaros — za vdorom barbarov"). Op. pisca. Knjižni dar celovške Mohorjeve družbe obsega letos Koledar za leto 1956. K. Ma-userjevo povest Velika rida, p. B. Ambrožičeve Domislice z ilustracijami A. Čebula, 1. zvezek F. Erjavčeve zgodovine (srednji vek) Koroški Slovenci. Knjige za doplačilo: Stric Jaka, vzor popotnega junaka (ilustrirana mladinska povest); Apostolski listi m razodetje; Filoteja; dr. F. Zakelj, živ Kristusov evangelij (življenjepisi svetnikov, ki so bili proglašeni pod Pijem XII.). Naj ne bi bilo nobene slovenske hiše v zamejstvu brez vsaj rednih knjig Mohorjeve družbe. Gledališki list v Torontu: 2. številka je bila izdana ob priliki vprizoritve Claudelove-ga Marijinega oznanjenja. Prinaša članek Paul Claudel, glasnik duha in občestva (R. Čuješ), vsebino Oznanjenja (V. čekuta). Nekaj splošnih misli o Claudelovih dramat-skih delih (L. Jamnik) ter Moje srečanje s Claudelom (R. Čuješ). Dodana je Kronika slovenskih dramatskih vprizoritev v Torontu. 3. številka je izšla ob vpri-zoritvi Timmermansovih Treh kraljev in obsega članek Oder in ljudje (L. Jamnik), Tim-mermansovi "Trije kralji" (V. čekuta) ter več krajših zanimivosti. 950 milijonov za humanitarne namene Ameriške ustanove so izdale v letu 1955 nad 950 milijonov dolarjev za razne humanitarne namene. Največ je dala Fordova ustanova, ki je podarila 12. decembra 500 milijonov dolarjev šolam in bolnišnicam. Tega daru so bile deležne tudi katoliške šole in bolnišnice v ZDA. Vsega skupaj je Fordova ustanova izplačala lani 680 milijonov dolarjev. V tistih razrvanih časih, ko so mnogi zdihovali, da je "bodočnost negotova", je sv. Avguštin v kipečem veselju klical kristjanom: "Hodite družno z vsemi narodi! Otroci miru, otroci edine prave inter-nacionale: prodirajte z vsemi ljudstvi! Prodirajte po potih ljubezni in vmes pojte! Tako vsi delajo na pohodih, da si I STAR KANADSKI OBIČAJ Ribolov pozimi Brž ko zamrznejo velika jezera, se pojavi stotine majhnih "hišic" na ledu. V hišicah sede poleg majhnega ognja navdušeni ribiči, ki so vrgli trnek v jezero skozi odprtino, M je zarezana v led. Potrpežljivo čakajo, da ujamejo okusno jezersko postrv, belina ali kako drugo priljubljeno ribo. Ribolov na ledu je stara kanadska navada, ki jo uživajo mladi in stari. O'Xet&i OLD VIENNA brewery limited 237/ Za O'Keefe's ilustriral Michailo Dmytrenko, kanadski umetnik, rojen v Ukrajini. Hrvatski Narodni odbor V Hrvatski državi poroča dr. Branimir Jelič, da je prejel spomenico hrvatskih beguncev iz avstrijskih taborišč, ki je pozivala na ustanovitev HNO, ko hrvatska emigracija še ni pokazala nikake politične aktivnosti. Pobudo je takoj prevzelo Društvo Hrvatov v Angliji 1. 1950. Temeljna misel je bila, da se združijo vsi Hrvatje na podlagi državnega programa v borbi za svobodo Hrvatske brez ozira na politične razlike. Vrata v HNO so odprta vsem Hrvatom. Stali smo in stojimo na stališču, da v e-migraciji ni upravičena eks-kluzivistična strankarska organizacija, ki povžije vse sile svojih članov v strankarskem smislu, nego, da je treba v takih razmerah zbrati vse zdrave elemente hrvatske e-migracije pod okriljem -obče nadstrankarske organizacije. Ne gre namreč za dobrobit ene stranke, marveč celega hrvatskega naroda (čt. 1., str. 1). HNO je izdajal mesečni Croation Information Bulle-tin, sedaj pa izdaja tudi Hrvatsko državo. HNO se izjavlja za družbeni red, kjer bo zavarovana o-sebna svoboda, toda upoštevane tudi naravne pravice celote. Odklanja tako komunizem kot nekontrolirani in brezobzirni kapitalizem. Odklanja vsak totalitarizem in priznava, de je samo tista oblast od Boga, ki temelji na volji večine naroda. Hrvati imajo pravico do lastne države na podlagi naravnega in tisočletnega državnega prava. Častni predsednik medkon-tinentalnega predstavništva je profesor Filip Lukas, predsednik dr. Branimir Jelič, general Brozovič pa predsednik evropskega predstavništva HNO. NOVI SVET. Decemberska številka ameriško — slovenskega družinskega lista Novi Svet,' prinaša naslednjo vsebino: Pregled obrambnih zamisli; Lipi barski: Moja zvezda; D. Kette: Legenda o skopulji z nogavico; Vrhovčan: Spomin na Božič v domovini; Bršljanski: Svetonočni brš-Ijan; 155-letnica rojstva Franceta Prešerna; J. M. Trunk: To in ono; John Gottlieb: Po 43 letih zopet doma; Guverner F. Lausche, 60-letnik; J. Jalen: Ovčar Marko; Edi: Zavednemu slovenskemu paru, urednici Zarje in uredniku Novega Sveta, za poročni dan; Glasovi naročnikov; Božična in Novoletna voščila iz Eveleth, Minn., Gilbert, Minn, Leadville, Colo., Chicago, 111.; Smrt med našimi pionirji in kratke vesti iz slovenskih naselbin. Angleški del New World Herald prinaša: Another year has rolled by (Editorial); S.A.R.C. Folk Dancers by Stephanie Osterman; Watz No o by Ignatz Schnoffletz; Wedding bells ring out by M.F.L.; Tribute to the late i rank Grill, a Slovenian Pioneer by Frank Schonta; Slovenian American Radio Club News and Views. Letna naročnina za NOVI SVET — NEW WORLD HERALD je $4.00 Naslov: 1845 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. Urednik dr. Ludvik Le-skovar. Hrvatski frančiškani v ZDA so izdali tudi letos "Hrvatski kalendar" za prestopno leto 1956. Uredila sta ga S. Grubišič in K. Vasilj, izdala uprava Hrvatskoga Ka-toličkog Glasnika v Chicagu. Obsega 184 strani in stane 2.00 Poleg koledarskega gradiva prinaša več člankov, ki utegnejo zanimati tudi Slovence kot: Ivan Meštrovič o stvaranju Jugoslavije. Komunistička "Jugoslavija" u brojkama (dr. O. Knezevič), Velika ili bijela Hrvatska (dr. V. Rieger), Branič hrvatskih prava na slobodu i nezavis-nost (dr. A. Ilič), ki ocenjuje angleško pisana dela založbe "Croatia": A Review of Croatian History, Croatia and Serbia, ter zbornik The Croatian Nation. KANADSKA TVRDKA JE IZUMILA NOVE KRATKE NOGAVICE Kratke nogavice z dvojnim Stopalom so iznajdba tvrdke PENMANS in so doživele tolik uspeh, da jih posnemajo po celem svetu. PENMANS je edina tvrdka v Kanadi, ki proizvaja te vrste nogavic... STRETCHY — raztegljive nogavice, samo ena številka. Njih dvojni PODPLAT vsebuje vpleteno dvojno udobnost. To spomlad bo začela prodajati tvrdka PENMANS novo proizvodnjo v čudovitih pastelnih barvah — enostavne in vzorčaste.. volni ali v nylonu in bombažu. Bodi modern in nasmejan-nasmejanost bo posledica u-dobnosti noge — Zahtevaj RAZTEGLJIVE KRATKE NOGAVICE z dvojnim PODPLATOM. izdelave 20-S-6 MED SLOVENCI TORONTO Slovenski kulturni krožek je obravnaval na 3. sestanku 18. decembra "stoično filozofijo" (prof. J. Mantuani) ter "oganizacijo podjetja" (ing. J. Opara). Predsednik se je na kratko spomnil 15. obletnice smrti dr. Antona Korošca, čigar ime je tesno povezano z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča ter Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Udeležb a:25 oseb. Četrti sestanek 8. januarja je bil posvečen glasbi. Preč. g. F. Rener govoril o glasbi in njeni reprodukciji ter izvajal nekaj primerov na novih visoko kvalitetnih zvočnih pripravah v Carr Hali v kolegiju sv. Mihaela. (Pri sestavi in umestitvi teh aparatov smo bili v veliki meri udeleženi tudi Slovenci). Božični meditaciji ob 30 barvanih slikah Bachlechnerja in komentarju F. Obernederja (prevod M. Lenart - R. Čuješ, govor V. čekuta), ki jih je pokazal preč g. Rener, je sledil še nemi film s francosko božično zgodbo o zavrženi igrački. Udeležba: 28 oseb. Slovensko gledališče v To- rontu je vprizorilo v nedeljo, 15. januarja Timmermansove Tri kralje. Oceno bomo objavili v prihodnji številki. Prihodnja predstava bo v soboto zvečer 4. februarja: veseloigra Ta veseli dan ali Matiček se ženi. SNZ v Torontu bo priredila zabavo v soboto 28. aprila v cerkveni dvorani. Objava sporeda bo sledila pravočasno. CHICAGO IN OKOLICA Božičnica šolske mladine slovenske fare sv. Štefana v nedeljo 19. decembra je privabila mnogo gledalcev. Kako tudi ne! Otroci, katere so vežbale č. sestre, so prav prikupno podali mnogo lepih prizorov. Očetje in matere, pa tudi drugi, so imeli lep užitek! Slovenska Narodna Zveza v Chicagu je priredila za svoje člane in prijatelje uspelo božičnico v nedeljo 19. decembra v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. Udeležba je bila kar lepa. Milan Pečarič je deklamiral pesem V božični noči; g. Jože Goršič in Mirko Geratič sta spregovorila nekaj primernih besed. Mnogo veselja je povzročilo žrebanje večjih in manjših dobitkov, za zaključek so predvajali zanimiv film Adventures of Chico. Poroka. V soboto 7. januarja sta se poročila g. Marko Koščak in gdč. Wanda Tied-man. Poročno slavje je bilo v Rainbow Hall na Damen in Armitage Avenue. Udeležilo se ga je mnogo prijateljev in znancev. Tudi bivši svetoštefanski župnik Father Lenard je bil med gosti. Marko Koščak se je nedavno vrnil iz vojaške službe. Pred nekaj leti smo ga videli večkrat na odru pri igrah v korist Lige Kat. Amerikancev. Mlademu paru želimo- vso srečo in blagoslov v skupnem zakonskem življenju! Podporno društvo sv. Mohorja je na decemberskem občnem zboru prišlo v upravo ene same družine v Chicagu, kar je vsekakor zanimivo. Koledar Ave Maria za leto 1956, ki je izšel v Lemontu, je prav zanimiv. Z užitkom bo vsakdo prebral spis o Ptujski gori, ki ga krasijo lepe slike te znamenite božjepotne cerkve ter članek Pot Baragove Zveze. Statistični podatki fare sv. Štefana za leto 1955 povedo, da je bilo v letu 1955 72 krstov, poročenih je bilo 22 parov, umrlo je 32 faranov; prvo sv. obhajilo je prejelo K0R0SCEVA PROSLAVA V TORONTU Slovenska krščansko demokratska stranka v Torontu je proslavila 15. obletnico smrti dr. Korošca z zadušnico in večerno proslavo 17. decembra. V uvodnem govoru je g. Valant izrekel trditev, da je bil dr. Korošec samo politik. Trditev bi potrebovala vsaj večje kvalifikacije. V glavnem govoru je g. dr. Krek pozneje zatrjeval, da je bil dr. Korošec tudi kot politik predvsem duhovnik. Pravilno pa je g. Valant povedal, da se ne sme šteti za dr. Koroščevega naslednika nihče, ki bi hotel podrediti politiki gospodarstvo, kulturo ali druga področja. želeti bi bilo samo, da bi ta beseda med Slovenci, zlasti pa med t. zv. krščanskimi demokrati tudi meso postala. G. dr. Miha Krek je v glavnem podal dr. Korošcev življenjepis, o katerem je izjavil, da je prava visoka šola za vsakogar, ki hoče biti do neke mere plemenit slovenski javni delavec. Kot značilnosti je podal, da je bil Korošec v vsem svojem delovanju bistveno duhovnik in da se je boril z nasprotji s tem, da je gradil pozitivno stran. Razen tega je imel redek dar, da je zaslutil bodoče dogodke. G. dr. Krek je zelo povdaril dr. Koroščevo politično previdnost, ki se je pokazala v tem, da je med vojsko večinoma v vojaško zasedenem ozemlju vodil deklaracijsko gibanje, ki je bilo naperjeno proti vsej politiki centralne dunajske vlade in bi ga mogli označiti s stališča vlade kot veleizdajstvo, in ni pri tem storil ničesar, kar bi mogla policija tolmačiti kot prekršek zakona ali kar bi dalo vojaški oblasti povod za vmešavanje. Dobil sem vtis, da je bil povdarek te resnice namenjen za opravičilo dr. Krekove lastne politike. Toda dr. Krek je v istem predava- nju pravilno povdaril, da je bila Jugoslavija dr. Korošcu samo sredstvo za uresničitev slovenskih narodnih teženj. Dr. Krek s svojo dejavnostjo oz. nedejavnostjo še mnogih ni prepričal, da ravna enako. Razen tega živimo danes v popolnoma spremenjenih raz merah, če je vodil dr. Korošec politično borbo v senci vojaškega sodišča, predseduje dr. Krek Narodnemu odboru v svobodni Ameriki. Če je dr. Korošec narod budil k politični zavesti, je to delo doma že opravljeno, če je moral iskati dr. Korošec za Slovence širši okvir, da je rešil severno mejo naroda, ki je bil mednarodno nepoznan, je Slovenija danes zapisana kot posebna enota že tudi na zemljevidih diplomatov, če je bila po prvi svetovni vojni še močna ideja državne suverenosti, zmaguje danes ideja narodnih držav, ki bodo v večji meri sodelovale na gospodarskem in zunanjepolitičnem področju. Če je bila pred prvo svetovno vojno živa vera v slovansko bratstvo, smo doživeli med tem dovolj razočaranj, da se je razblinila v nič. Na syoji koži smo tudi čutili, da ni prazno svarilo angleškega zgodovinarja in sociologa Ch. Dawsona, da ni kazno družiti dva različna kulturna kroga, v eno državno enoto. Vsi znaki kažejo, da je dr. Ko-roščev naslednik v vodstvu SLS že davno zamudil trenutek, ko bi bilo treba reči tudi njemu: "Veličanstvo, prepozno je". Kljub vsem pomanjkljivostim v slovenskem političnem vodstvu pa sem prepričan, da posreduje pokojni dr. Korošec pri Vladarju narodov, da se bo izpolnila kot prva tudi njegovega druga preroška beseda: POT NAŠEGA NARODA SE ŠELE ZAČENJA. NE V ZATON, TEMVEČ V ŽIVLJENJE, Z VERO V BOGA IN V SAMEGA SEBE! R. Čuješ 185 otrok, birmanih je bilo 318. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 48.185; 9000 več kot prejšnje leto. Tudi Silvestrovali smo v Chicagu po stari navadi. Liga je priredila za svoje člane in prijatelje Silvestrov večer v dvorani pod cerkvijo. Ohranjajmo skupnost! V nekem vabilu smo brali tole: "Ohranjati moramo skupnost in držabnost, zakaj način življenja, v katerem je vsak človek "zase in vase zaprt" spreminja svet v norišnico... Zato ohranjajmo skupnost. Samo kot skupnost lahko delamo za narod". Lepe in pametne besede, toda žal, ostanejo vedno samo na papirju in šo, tako lahko z vso gotovostjo trdimo, mišljene le e-nostransko. Pri nas "slovensko skupnost" pojmujejo čisto po svoje in v imenu take "skupnosti" bojkotirajo celo družabne prireditve. Pa brez zamere! Novo drsališče, ki je že pod streho in zavzema prostor med novo dvorano ter poslopjem Recreation's Centra stane, kakor poroča cerkveno finančno poročilo, $23,775.00 V Chicago je prispel iz Trsta dr. Jože Planinšič. Iskreno pozdravljen v naši sredi! Slovensko oddajo "Glas svobodne Evrope" pridno poslušajo doma. Pisma iz domovine pričajo, da so mnogi Slovenci doma slišali po radiju razgovor poročevalca Free Europe z župnikom slovenske fare preč g. Aleksandrom Urankarjem, dr. Ludvikom Leskovarjem ter gospo in predsednikom SNZ za Chicago g. Ludvikom Jelencem. PREDPUSTNA PLESNA ZABAVA SNZ v Chicagu bo v soboto, 4. februarja v To-mazinovi dvorani. Eden udeležencev bo prejel lepo nagrado. Vabljeni prav vsi! NEW YORK Slovenci v New Yorku so praznovali Silvestrovo z ve-černicami v slovenski f a r i. Nato je sledila zabava z Nu-šičevo komedijo "Oblast" v v režije g. R. Večerina, z več šaljivimi prizori ter pijačo in jedačo ob pogrnjenih mizah. BUENOS AIRES Slovenska kulturna akcija je na svoj razpis "božičnih leposlovnih nagrad" dobila enajst rokopisov, od tega šest pesniških zbirk, štiri dela v prozi in eno dramo. En rokopis je prispel celo iz Slovenije. Kulturni večeri. Po vrnitvi miru po revoluciji je izvedla SKA naslednje kulturne večere: Doktor Vinko Brumen. Brumen je predaval o "Nekaterih vprašanjih naše kulturne rasti", v katerem je obravnaval vprašanja naše kulturne prilagoditve. Literati so priredili diskusijski večer, na katerem so razpravljali o vezanosti naše književnosti na splošno ter piscev in bralcev posebe. Dr. V. Brumen je predaval o psihoanalizi. Za zaključek zimskega dela programa je bil glasbeni večer, ki je bil posvečen komorni glasbi in je privabil 139 udeležencev. 16. decembra se je SKA spomnila stoletnice smrti poljskega pisatelja Mickiewicza s predavanjem dr. T. Debelja-ka, recitacijami, glasbo in razstavo pisateljevih del. Literarni nagrajenci Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je svoje delovanje v letu 1955 zaključila s posebno lepo prireditvijo. Dne 23. decembra je na svojem rednem polletnem kulturnem večeru za uvod razglasila izid razpisa Božičnih literarnih nagrad za leto 1955. žirija se je zbrala na odločilno sejo 14. decembra in potem, ko sta se pred glasovanjem odstranila dva člana, ker sta bila med avtorji rokopisov, podelila vse tri nagrade v skupnem znesku 10.000 pezov takole: 1. nagrado je prejel rokopis v prozi pod geslom Karlek Jelen, 2. nagrado rokopis v prozi pod geslom Pomlad 55 in tretjo nagrado zbirka pesmi pod geslom A 20. Predsednik žirije prof. Ger-žinie Lojze je na večeru dne 23. decembra s posebnim pojasnilom o postopku žirije odprl kuverte gesel in razglasil, da je prvo nagrado prejel Ruda Jurčec za delo: Ljubljanski triptih, prvi del: Zgodba Simone Pavlinove; drugo nagrado je prejel Zorko Sim-čič za delo: človek na obeh straneh stene; tretjo nagrado pa France Papež (znan kot pesnik Meddobja pod psevdonimom Vladimir Polant) za svojo pesniško zbirko. SYDNEY Naša slovenska katoliška občina se je povečala za dva člana. Te dni sta prispela k nam g. Okoren Matija z ženo Marijo iz Ljubljane. Posrečilo se jima je izmuzniti se iz Titovega raja. Vez vzhičen nad svobodo je g. Okoren zkliknil: "Mi smo vaši, mi smo vaši". Njegova mlada, živahna žena pa je pristavila: "Tu bom vsaj lahko nemoteno hodila k sveti maši, ne da bi se kdo vame spotikal. Veste, v naši družini je bila navada, da je mati vedno pokrižala očeta na čelo pred odhodom na delo. Tudi jaz delam tako. Z možem sva srečna, da sva prišla med zavedne katoličane. Do grla nama je že segala komunistična svoboda". G. Okornu smo takoj preskrbeli službo. Oba nalepše pozdravljata vse Slovence, ki so našli v Kanadi in ZDA svoj drugi dom. Pridružujem se jima tudi jaz in vas vse v imenu tu živečih rojakov srčno pozdravljam! Dr. Janko Potočnik, 44 Pit Str. N. S. Bt 'Jm- ImŠ ¡PVmmíH mm Jup IB JBHBB ■■■I OJSTRICA PROŠNJA ZA DRŽAVLJANSTVO SEDAJ OLAJŠANA ZA TISTE, KI ŽIVE DALEČ OD SODIŠČA Če prebivate nad 50 milj daleč od sodišča in izpoljnjujete vse pogoje, da postanete kanadski državljani, morete sedaj izpolniti svojo prošnjo tam, kjer prebivate. Da dobite formularje za prošnjo, pišite na: The Registrar of Canadian Citizenship, Ottawa, Ontario. Ker velja novi postopek samo za tiste, ki žive nad 50 milj daleč od sodišča, morajo vsi drugi, ki stanujejo bližje, še vedno vlagati svoje prošnje za podelitev državljanstva pri uradniku najbližjega sodišča. THE DEPARTMENT OF CITIZENSHIP AND IMMIGRATION OTTAWA CANADA J.W. Pickersgill, Minister Laval Fortier Namestnik ministra KULTURNA KRONIKA Božični radijski program. Na Štefanovo pop