SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. v V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravnlStvo in ekspedlcija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 145. V Ljubljani, v četrtek 27. junija 1895. Letnilt XXIII. Gabilo na naročbo. S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v nistraciji: admi- Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Oetrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Delegacije. Dunaj, dne 24.junija. V včerajšnji dolgotrajni seji se je obravnaval mornariški proračun po vladni predlogi. Dovolila se je tudi večja svota za doklade na Dunaju hivajočim uradnikom 9. in 10. vrste, ki službujejo v skupnem ministerstvu zunanjih del, skupnem najvišjem računskem dvoru in skupnem finančnem ministerstvu. Potem se je pričel splošni razgovor o redni vojni potrebščini za leto 1896. Zanimiv je bil govor Dal-matinca Jurija Biankinija, ki je mornarici očital več tehničnih napak, potem pa vzlasti ugovarjal, da vlada pri nji prevelika protekcija. Aristokratje morajo napredovati, in če ni drugače, se pa vpokoje še trdni in delavni častniki, da se dobi dovolj prostora. To kažejo že številke: Mej višjimi mornariškimi častniki od podadmiralov do korvetnih kapi- tanov je 87 dejanjskih, 107 vpokojenih in 37 na slovnih častnikov. Vpokojenci često delujejo v dru gih, težavnih službah. Tako je neki leta 1889 vpo kojeni korvetni kapitan sedaj vrhovni nadzornik pri ladijah po Bodensee-ju. Sedanji vrhovni vodja pri Lloydu je bil leta 1888 vpokojen. — Poleg protek cije se kažejo tudi napake v tem, da se pri mor narici goji nemščina in mažarščina. Hrvaščina se prezira. Častniki občujejo s hrvaškimi vojaki laški, kot bi bili še zdaj v beneški službi. Pokazati se mora, da Hrvatje niso zato pri mornarici, da bi se učili nemški ali laški, marveč da pošteno izvršujejo svojo vojaško dolžnost in se bore, če je treba, kot levi za prestol in domovino. Se slovanskih podčastnikov ne marajo. Premalo se skrbi za delavce v arzenalu. Preskrbeti se morajo za starost. Mornariška uprava naj nikar ne podpira tujih podjetnikov in delavcev. — Zadnjo misel je poudarjal tudi delegat Kaftan. Admiral baron Sterneck je odgovarjal samo na očitke v tehničnem oziru. Da ni odgovarjal tudi drugim stvarem, }e dovc'..i pomenljivo. Pri drugi točki dnevnega reda je najbolj važen govor dr. P a 11 a i - a , ki je za uradnike v ministerstvu zunanjih del zahteval nedeljski počitek in posvečevanje. Tedaj, ko je brezverski značaj države slavil svoje zmagoslavje, se je jela rušiti tudi prosta nedelja. Z ozirom na državni krščanski značaj mora minister zunanjih del uvesti nedeljski počitek za svoje uradnike. Pri tretji točki je govoril samo dr. Krona-w e 11 e r, in sicer to pot deloma zelo pametno. Hudoval se je namreč proti delovanju takozvanih častnih sodišč, ki ne zmanjšujejo dvobojev, kakor je nekoč dejal v zbornici brambeni minister. V Bosni je n. pr. neki častnik, ki se je rad ponašal s svojo gibčnostjo v orožju, toliko časa dražil nekega boja popolnoma nevajenega vojaškega zdravnika in ga konečno pozval k dvoboju. Ker zdravnik ni prišel bit se, ga je častno sodišče kaznovalo. Včasih si ljudje, ki se znajo dobro biti, iščejo nasprotnikov, o katerih ved6, da jim niso kos. Na Ruskem je v tem oziru mnogo bolje. Tam je dvoboj prepovedan; če pa misli častni svet, da je potreben, se more vsa zadeva predložiti carju, da odloči. Kronawetter se je tudi jezil, da se o novincih skrivaj poizveduje, če so socijalni demokratje. Ako se izvš to o katerem, ga strogo zasledujejo in tudi napredovati ne more. Prihodnja seja je v torek ob 3. uri popoludne. Politični pregled. V L j ubij a ni, 27. junija. Levica v zagati. Nemška levica je z vsem vplivom in zvijačo skušala Hohenwartov klub izriniti iz koalicije ter s Poljaki, Coroninijevci in nekaterimi veleposestniki zvariti novo večino v državnem zboru. A dosegla je le toliko, da je osamljena na razpotju in zopet si nakopala nevoljo krone. Mnogi vplivni poljski listi odločno odklanjajo zvezo z nemškimi liberalci. Tako piše .Czas": .Levica mora konečno uvideti, da v nobenem položaju ni mogoče z gotovostjo na-njo računati in da je v javnem življenju zgubila vse znake pozitivnega elementa." Celo nekateri liberalni listi naštevajo levici njene grehe, posebno njenemu vodji, pl. Plenerju. Tako piše neki židovski list: .Levica v svoji ozko-srčnosti ni hotela v svojo sredo novih, čilih duševnih močij, pl. Plener pa je mirno nosil verigo, ki ga je vezala v koaliciji na ministerski stol. Plener se vrača iz boja kot tepen vojskovodja, zastava nemške levice je v žalostnem stanju. Tudi Hohen-wart še ne misli ustreči srčni želji levice, da bi od- LISTE V domačem kraju. Povest. Spisal J. O. (Dalje.) „Kaj vam ni povedala Mimica, da pridem ?" vpraša prijazno. „Od nikogar ne." Smrekarica jo je odurno gledala, vendar si brisala roki ob predpasnik. Sram jo je bilo, da je povsod vse nesnažno. Se pometeno ni bilo, ne po hiši, ne v veži. „K Barki sem prišla. Ali je v izbi?" »Notri je, uotri; pa grdo imamo." .To ni nič, mati." Palmira je šla noter. Tu je ležala na razkopanej postelji Barka. Na hrastovej skrinji poleg postelje pa je bila zibka, in v njej malo dete. Bolnica je je motila. „Ah, gospodična Palmira." .Barka moja. Prišla sem k tebi pogledat. Zvedela sem, da si bolna" . . . Palmira je sočutno zrla na bledo deklico. Potem ste se dolgo časa menili. Mislila je oditi: „Barka, z Bogom! Upaj, ozdravela boš. Po moči bom skrbela zate. V trg R. je prišel zadnje dni nov zdravnik. Mora te ozdraviti." Takrat se oglasi v veži krepek moški glas: „Mati pri vas imate bolnika?" „Pastorka je bolna. V hiši je." „Jaz sem doktor. Ljudi zdravim." Čudno ga je Smrekarica gledala. „Ker sem šel mimo, stopil sem k vam. Ljudje so mi pripovedovali, da je vaša hči zelo bolna." ,Pastorka je, pastorka." Teh mačehinih besed Vladimir — kajti on je bjl — ni več slišal. Odprl je že hišna vrata in vstopil. Obstal je. Sam ni vedel, če vidi Palmiro res, ali se mu le zdi. Kaj bi delala grajska hči v umazanih gorskih kočah? Ali mar dela delo usmiljenja? Spregovoril je : .Milostiva — zdravniške dolžnosti — a v srečo rr zlagam."-- Palmira ga je spoznala. Čudna tesnoba jej je prevzela srce. Kaj naj stori ? Teško se je odločila. Poklonila se je Vladimirju in za slovo še namignila Barki: Ce bi kaj rabila, pa v grad poroči, in zapustila izbo. V veži je dobila gospodinjo : „Mati, tu imat# nekaj malega za Barko in sebe." Smrekarica še ničesar reči ni mogla, tako brzo dobrotnice ai bilo nikjer. Režeč se, opazovala je svetli srebrni denar. „Hi, hi, za kapljico." Zopet ga je ogledovala, govoreč sama s seboj : „Hi, hi, za kapljo, toda vendar škoda 1 Nič, iti mora, hi, hi" . . . Ženska je šla v hram. Od tam je klicala Mi-mico. Dekletce je moralo nekam po žganja. Potem je ona posegla na polico in izvlekla od tam steklenico. Nekaj žganja je bilo še notri. Poželjivo je je posrkala . . . Zdravnik je prišel v vežo in klical gospodinjo. Pogledala je iz hrama : „Kaj vam je ?" „Vaša hči" — začne on. Ženska mu preseka besedo in reče zadirljivo : .Pastorka mi je, samo pastorka ; hčere nimam." Prikazoval se je učinek izpite pijače. .Zelo je bolna." „Hm, rekla sem že, naj umre." .Postrežbe nima, mati. Bolj morate skbeti za njo. Dekleta je pač škoda, če umre v najlepših letih" . . . »Naj I" Kalno so gledale njene oči na doktorja. Vladimir se je zbal pijane ženske. Hitro je odšel. (Konec sledi.) C / stopil; on tako dolgo gotovo ostane, da ae obravnave s Slovenci izven koalicije končajo, kar bi bilo le na korist slovenski stvari." Italija. V čudni luči stoji na vzvišenem odru pred svetom Italije ministerski predsednik Francesco Crispi. Levičar Cavalloti je neusmiljeno odgrnil plašč ter Crispija s svojo javno obtožbo moralno uničil, kajti Crispi na obtožbo nepoštenosti ni vedel ni mogel druzega odgovoriti, kakor: »Vprašanje o mojem poštenju brezpogojno odklanjam." In ko mu zatožnik z nožem sili v vrat, ogrne Crispi Katonov plašč, rekoč: »Zadoščenja ne iščem ne pri sodišču, ne pri parlamentarni komisiji. Kdor 53 let stoji na braniku in je vse žrtvoval domovini, ta sme zaničevati umazane obtožbe." Kdor molči na taka obteževalna očitanja, kakor je storil stari Crispi, ta se boji javne preiskave, tega je javnost že obsodila. In kaj so storili ljudski zastopniki, kateri so poleg vlade v prvi vrsti poklicani varovati Čast in koristi države ? Večina je strmeč molčala in brez pomisleka z 283 glasovi proti 115 sklenila, da se to umazano perilo še Šest mesecev razobesi, predno pride v žehto. Tako končava politično pot mož, ki je največ pripomogel do zjedinjene Italije na brezpravni podlagi z nepoštenimi sredstvi. Ako je Crispi nedolžen, moral bi z vso odločnostjo zahtevati, da se kaznuje obrekovalec. Kabinet Hoseberg je padel. Pri tej pril>ki je umestno, da začrtamo nekoliko zanimivosti iz življenja in delovanja tega »slavnega" državnika. Grof Bosebery je v primeri z drugimi državnimi glavami še zelo mlad in nekako srednje nadarjen. Svojo mladost je preživel jako burno in ko je zapravil vse svoje premoženje, se je jel pečati s politiko. Da bi si opomogel iz velikih denarnih zadreg, se je poročil s hčerjo Anthonyja Rotschilda. Ta zveza z židovsko družino ga je naglo očarala in kmalu je postal »velik mož". Od Londona do Budimpešte, od Petrograda do Pariza se mu je pela po gotovih, seveda židovskih listih bujna slava. Kakor bi trenil, je postal minister zunanjih del, in ko se je odpovedal tedanji ministerski predsednik Glad-stone, usiljevali so mu tako rekoč njegovi židovski pristaši krono prvega ministra. Zaman so dokazovali liberalci, da imajo v osebah lorda Kimberleyja ali Williama Harcourta sposobneja in starejša moža, ki bi bila povsem zmožna voditi državne posle. Nič ni pomagala njihova zahteva. Botschildovci niso poprej mirovali, dokler niso videli svojega »genijalnega" ljubljenca na ministerskem stolu. In dovolj žalostna je bila posledica. Lord Rosebery je jako slabo igral svojo ulogo. Gladstone mu je pustil precejšnjo večino v parlamentu toda židovski ljubljenec jo je znal premeniti v manjšino. Francozi na Madagaskarju. O zdravstvenem stanju francoskih čet dohajajo v Pariz zelo vznemirjajoča poročila. Posebno neugoden jim je bil mesec maj, v katerem je neprenehoma deževalo in še-le 24. maja se je podnebje nekoliko razvedrilo. Tako neugodno vreme je provzročalo mrzlico, vsled katere je vsak dan umrlo mnogo vojakov. Mnogim tudi ne ugajajo klimatične razmere in je bil vsled tega poveljnik ekspedicije, general Duchesne, prisiljen, odposlati 400 vojakov nazaj v domovino, nekaj pa na otok la Beunion. Jako čudno je pri tem, da so v tej zadevi domači Hovas-vojaki slabeji, nego Francozi, in poročilo pravi, da ti odmirajo kakor muhe. Na prošnjo Dechesne-ja je odposlal francoski vojni minister nove moči, med temi več pijonirjev in bolniških paznikov, da jim omogoči daljno potovanje po močvirnatih krajih. Novo ministerstvo na Angleškem. Uradno se naznanja, da je novo ministerstvo sostav-ljeno tako-le: Salisbury, minister predsednik in vna-njih stvarij, vojvoda Devonshire, predsednik tajnega sveta, Balfour zakladnik, Chamberlain, minister za kolonije, Hicks-Beach, minister financ. Druga mesta še niso oddana. — Iz imenovanih oseb se vidi, da so v novem ministerstvu zastopani konservativci in liberalni unijonisti po odličnih svojih somišljenikih. To se je zgodilo prvikrat, da se je stranka torijev spojila v ministerstvu z unijonisti. S tem je prenehala ona stroga zgodovinska ločitev torijev in vhigijcev in sedaj si stojita nasproti v zadnjem času na krmilo stopivša centralistična stranka in stranka iederalistov, kateri hočejo svobodo za Irsko._ Dnevne novice. V Ljubljani, 27. junija. (Prevzvišeni g. knezoSkof dr. Jakob Missia) so se podali po opravkih iz Dunaja v Solnograd. Odtod se bodo zopet povrnili na Dunaj, da se udeležijo obravnave glede podpore za vsled potresa poškodovana v gospodski zbornici. (Slovenska šola za Gorico.) Z Dunaja se nam poroča: Včeraj je prišla pred upravno sodišče že dolgo časa napovedana pritožba goriške mestne občine proti ukazu deželnega šolskega sveta, da naj se v Gorici osnuje štirirazredna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom, katero morajo sedaj zasebno z mnogimi stroški vzdrževati Slovenci sami. Upravnemu sodišču je predsedoval Belcredi, goriško mesto je zastopal dr. Kopp, goriške Slovence pa dr. pl. Fuchs. Oba zastopnika sta se trudila točno dokazati opravičenost stališča svoje stranke, menda je imel pri tem dr. Kopp težko nalogo zagovarjati namreč krivico, dočim je dr. Fuchs temeljito in prepričevalno pojasnoval, kako opravičeno da zahtevajo Slovenci za Gorico ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Po veČurnem razpravljanju je razsodilo upravno sodišče, da se pritožba goriške mestne občine kot neutemeljena odbije. (Podpora.) Z Dunaja se nam poroča, da se je na merodajnem mestu našim poslancem dalo zagotovilo, da za slučaj, ako že dovoljena podpora, oziroma brezobrestno posojilo ne zadostuje za vsled potresa poškodovane in se kaže sedanja pomoč kot premajhna, bo c. kr. vlada v jeseni dovolila vnovič toliko podpore, da se zamorejo težke rane zopet popolnoma zaceliti. — Prav posebna hvala gre za to gg. poslancem grofu Hohenwartu, kanoniku K1 u n u in P o v š e t u, ki so si v tem oziru mnogo zaslug pridobili, katere bodo ostale v trajnem spominu. (Pomožni odbor za trgovce in obrtnike v Ljubljani) je izdal nastopno spomenico: Trgovski in obrtni stan stolnega mesta Ljubljane je bil dosedaj na jako dobrem glasu iu je užival najboljše zaupanje, ne toliko zaradi njegove kapitalne sile, nego zaradi njegove solidnosti in delavnosti. Vsled potresne katastrofe je bil znaten del tega stanu skozi več tednov pripravljen skore ob ves zaslužek in za dlje časa občutno oškodovan. Naslednje okolščine naj bodo povdarjene: Najživah-nejše ceste, kjer je največji promet, so bile za občinstvo mnogo tednov z vojaškami stražami zaprte in zaradi plakatov z Napisom »Zaradi nevarnosti prepovedana pot" se ni mogla razviti niti trgovina niti obrt. Premožnejši in kupujoči sloji so zapustili Ljubljano in se do danes niso vrnili. Hišni posestniki so vsled škod,iznaša-jočih mnogo milijonov, osiromašili in so izgubili svojo kupovalno moč. K temu pride še škoda na blagu, provzročena po potresu. Te neugodne razmere vznemirjale so vnanje trgovske in obrtne kroge in posledica je bila, da so odtegnili deloma kredit. Nesreča ta ni samo odvzela trgovskemu in obrtnemu stanu skoro vsak zaslužek — nego mu je naložila še novih bremen: posamični obrtniki in trgovci so bili deložirani in so si morali na odročnih mestih poiskati drugih prostorov ali pa barake zgraditi! Vsled teh težavnih razmer nastalo je oškodovanje in stagnacija pri malih trgovcih in v vsevkupnem obrtništvu (v kolikor to ni v zvezi s stavbno stroko); kako daleč to sega, more seveda presojati le tisti, komur so jako dobro znane lokalne razmere. V ilustracijo obstoječih razmer bodi navedeno sledeče: Mali trgovec, ki je na to navezan, kar čez dan zasluži, iz katerega stržka on »sproti" plačuje svoje zalagatelje, skozi mesece ne strži niti toliko, kolikor iznašajo personalni in režijski izdatki — po prosti človeški pameti je jasno, da on dolgo časa ne bode mogel nadoknaditi ta pomanjkljaj in da mora eventuelno postati insolventen. Vsled izseljevanja boljšega občinstva in za tvorit ve šol vse prizadete trgovine in obrtnije neizmerno trpe. Še bolj trpi pa obrnik, katerega cela glavnica je njegova delavna Bila, njegova dlan, in ki ne more nobene krize pretrpeti, ki pa tudi ne sme prositi za milodare in se ponižati do proletarca. Ta skrbipolen položaj je trgovski in obrtni stan takoj čutil. Teden dnij po katastrofi se je v nekem shodu moratorij sprožil, ki se je po interesu tukajšnjega kredita odklonil. Vzlic temu se je ta poskus ponovil. Namesto teh prizadevanj, od kojih ni pričakovati koristij, so merodajni trgovskiin obrtnikrogi v življenje poklicali »Pom o č ni o d b o r za trgovce in obrtnike v Ljubljani", katerega smotri in svrhe so v izdanem programu razložene. Trgovski in obrtni stan je jeden najvažnejših temeljev našega mesta, podpiranje pomočne akcije za ta stan je za vsakega, ki ima srce in smisel za nesrečno naše rodno mesto, sveta dolžnost! (Iz Novega mesta.) Potres je bil 24. t. m. ob 12. uri 32 minut popoludne v Novem mestu. Bil je sicer slabejši nego 10. t. m., a vendar so okna zaropotala. Čutila sta se dva sunka od izhoda proti zahodu. Ob jednem se je čulo votlo podzemsko bobnenje. (Koroške novice.) Novi pošti so otvorili v Bla-čah v Ziljski dolini in v Kremsbrilcken-u. — Deželni odbor je imenoval živinozdravnika V. JanežiČa v Bovtah živinskim zdravnikom v Železni Kaplji. — V Krivi Vrbi je dne 22. t. mes. nanagloma umrl Jurij Straus, c. kr. adjunkt iz Gradca, ko je prišel na Vrbsko jezero iskat zdravja. — Nemško katol.-politično društvo je imelo dne 23. in 24. junija dobro obiskana shoda v Preblju v labudski dolini in v Strasburgu ob Krki. — Novo podružnico društva »Sudmark" so otvorili dne 23 junija v Borovljah v rožni dolini, t. j. v čisto slovenskem kraju. — Trgovci s Štajerskega, Koroškega in Kranjskega so imeli dne 25. t. m. shod v Beljaku. Razgovarjali so se o raznih zadevah trgovskega stanu. (Iz Celovca) dne 26. junija. Vojaki tukajšnega pešpolka so v pondeljek slovesno obhajali s cerkvenim opravilom spomin zmage pri Kustoci. — Tu-kajšni liberalni listi so zadnji čas povodom razprav o celjskem vprašanju kajpak glasno rožljali z mogočnimi nemškimi — frazami, da rešijo »nem-štvo v škripcih". Kotili in pridufievali so na vso moč svoje poslance, da naj razbijejo koalicijo in se tako povspnejo do »nemškega dejanja" ter zabranijo Slovencem toli nedolžne celjske paralelke. „Fr. St." navdaja že silni strah, da, če pade »nemško" Celje, pride na vrsto gotovo tudi »nemški" Celovec ali Beljak. (Tombola v korist ponesrečenim Ljubljančanom.) Iz Žalca. Dne 13. t. m. vršila se je v Žalcu tombola v korist vsled potresa ponesrečenim Ljubljančanom, katera je dala čistega dobička lepo svoto 140 gld. — Da pa je bilo mogoče to doseči, gre prav posebna zahvala v prvi vrsti slav. županstvu trga Žalec, gosp. Jožefu Sirci, kateri je blagevolje vse podjetje vodil in nadzoroval, dalje slav. odboru tega podjetja gosp. Fricu Vrečerju in Budolfu Se-nici, ter blagemu gosp. Hausenbichlerju, kateri je dobrovoljno prepustil vse svoje velike prostore v porabo. Ne bilo bi pa mogoče izkazati tako lepega dobička, ko bi ne bili blagosrčni dobrotniki pripomogli s tem, da so dobitke za tombolo darovali. Gospodje Juri knez Salm-Beiferscheid, grof Artur Sermage, baron Puthon, Vladimir pl. Beck, nadalje gospodje, Hans Jeschovnig, Janez Moric Sonnen-berg, A. J. Schutz, J. Wesely in drugi. Posebno pa so se zopet vrli Zalčani pokazali prave dobrotnike ubogih nedolžno trpečih svojih bratov. Že poprej so skupaj zložili in odposlali 100 gld., in sedaj pa so zopet z dobrodelnimi rokami darovali lepe dobitke za tombolo. Tombola, pri kateri je svirala šmarska godba in je slav. pevski zbor »Slov. kat. delavskega društva" svoje sodelovanje radovoljno privolil, bila je obiskana od več kot 500 ljudi, in se je vršila v najboljem redu. Podjetje se je obneslo prav pohvalno, ter je poslalo županstvo Žalec magistratu ljubljanskemu v razdeljenje ubogim ponesrečenim sobratom 240 gld. Naj bode za vse in za vsako reč, vsem in vsakemu, kateri se je na ta ali oni način vdeležil te prav človeško bratovske ljubezni do bližnjega izrečena najsrčnejša in najtoplejša zahvala. (V praznik sv. Petra in Pavla) peli bodo pri sv. Petru v Ljubljani: Zjutraj ob 1/tQ. uri: I. Missa in hon. SS. Ang. custod — Singenberger; Graduale — Nikel (Tu es Petrus); Offertorium — Stehle (Constit. es); Tantum ergo in Genit. — Kempter. — Ob 9. uri: II. Četrta lat. maša Bros-sigova; Graduale — Haller; Offertorium — Fr. Witt (osmoglasno); T. E. in Genit. — Forster; Hymnus: Decora lux — Keller. (Za popravo cerkvice presv. Srca Jeznsovega v Repnjah) so nadalje darovali: Preč. g. A. Mežnarc, dekan v Kranju, 5 gld.; č. g. J. Dernovflek 10 gld.; gospodična Widmajerjeva v Kranju, 20 gld.; gospodična Marija Rak 30 gld.; č. g. J. Mencinger, kaplan pri Št. Janžu, 3 gld. in nabranih 9 gld. Tem in drugim blagim dobrotnikom, ki so v to svrho kaj podarili, želimo, da bi jim presv. Srce Jezusovo obilno povrnilo. Bog plačaj I — Z božjo pomočjo ter z zdatno podporo blagih are bilo je mogoče, imenovano cerkvico zopet v dobri stan spraviti in olepšati, kar je bilo že poprej poškodovanega, ozi- L roma porušenega po potresu. Na praznik presv. Brca Jezusovega se je prvokrat v prenovljene] cerkvi opravljala slovesna služba božja. Vodila sta to lepo svečanost očeta iz Kamnika č. g. p. Celzij in č. g. p. Ananija. (Is Kočevja) se nam piše : Cerkvene nabiralnike je šiloma odprl in denar pokral neznan tat v vsej kočevski okolici. Sledovi se kažejo od Lašč skozi Kočevje do Koprivnika. Zgodilo se je to 19. ali 20. junija. — Ubežala sta v noči od sobote do nedelje dva ujetnika iz kočevske ječe. Že popoludne sta neki pela: danes smo v Kočevju, jutri bomo v Novem Mestu. Ljudje menijo, da jim je bila hrana v Kočevju preslaba, in sta zato hitela v Novo Mesto, kjer se sama naznanita in s tem hrano zboljšata. Dober tek ! — 14. junija zjutraj je napal na njivi pri Katzendorfu (pri Kočevju) Jero Skiber njen svak zahtevajoč neki denar. Ker mu ga ni hotela dati, začne jo nabijati s kolcem najprej po glavi, in ko se zgrudi, po životu, da se je čulo v daljavi, kakor bi kdo tolkel po zidu. Eno roko ji je dvakrat prelomil, drugo enkrat. Tudi na glavi jo je smrtno ranil. Umrla je radi te rane teden pozneje. Ubijalec je najprej ušel v Ljubljano, potem se povrnil in sam prijavil kočevskemu sodišču. (Zdravje v Ljubljani) od 16. do 22. t. m. Novorojencev bilo je 15. Umrlo jih je 27 ; mej njimi za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 19; mej njimi bilo je tujcev 5, iz zavodov 10. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za vratico 1. (Ukradli so) pretečeno nedeljo v breški hranilnici naznani tatovi svoto 1000 gld. (Nove bankovce v kronski veljavi) namerava izdati avstro-ogerska banka. Najprej mislijo na bankovce po 1000, 500,100 in 50 kron. Njihova oblika bode nekoliko manjša in bankovci po 50 kron bodo prilično toliki, kakor sedanji bankovci po 10 gld. Barva ostane jednaka sedanji, ker se vsaj fotogra-fičnim potom ne dajo ponarediti. Bankovci po 1000 kron imajo na obeh straneh ženske podobe, ki predstavljajo Avstrijo, oziroma Ogersko, na štirih voglih pa številko 1000. Skoro jednaki so bankovci po 500 kron. Bankovci po 100 kron imajo na nemški tekBtni strani plavo, na ogerski črno žensko podobo z diade-mom, in note po 50 kron so podobne sedanjim tisočakom. (Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od 24. do 25. junija 1.1. 17 oseb: 8 zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru, 6 zaradi pohajkovanja in nestalnega bivališča, 2 zaradi tatvine in 1 zaradi prestopka po § 324. kaz. zak. — Od 25. do 26. t. m. aretovala je mestna policija 9 oseb : 6 zaradi pijanosti in kalenja nočnega miru, 2 zaradi neizkazanega stanišča, 1 pa zaradi tatvine, namreč Heleno Močnik iz Rateč, katera je bila zasačena, ko je na pokopališču pri sv. Krištofu trgala cvetlice z grobov. Izročila se je c. kr. za mesto delegovanemu okr. kot kazenskemu sodišču. O kaki drugi tatvini ni došla policiji nikaka ovadba. Društva. (Leonova družba), vednostno društvo s sedežem na Dunaju, bode imela letos svoj glavni zbor v Gradcu dne 29., 30. in 31. julija. Govorili bodo: Prof. dr. Gutjahr o 6tudiju sv. pisma v luči papeževe okrožnice; prof. dr. Teweš o patria po-testas in nje zgodovinskem razvoju; prof. Nagele o prvi kitici Nibelung-ove pesmi kot prispevek za pri-merjajočo slovstveno zgodovino; prof. dr. Zwiedinek o potovanju nadvojvode Ferdinanda v Italijo 1.1598; pl. Weichs-Glon o prometni politiki, nje obsegu in namenu ; prof. Khull o potu dveh oo. frančiškanov pred 368 leti. — Oni, ki se mislijo zbora udeležiti, naj se oglase do 20. julija na naslov: Styria, Albrechtgasse Nr. 5, Graz. (Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu.) Dopolnitvene volitve za naČelništvo tržaške zavarovalnice zoper nezgode delavcev so razpisane letos na 15. dan julija. Udeleženi krogi so se do sedaj premalo brigali za volitve v naČelništvo tega zavoda, ker menda niso premislili, kako važen je zavod tako za delavce, kakor za delodajalce, da toraj ni vse jedno, v čegavih rokah se nahaja zavarovalnična uprava. Želeti je, da se letos bolj zanimajo volilci za te volitve. Voliti bode II., IV. in VI. kategoriji zavarovanju podvrženih vršeb. Da se oživi volilno gibanje in da združijo volilci svoje glasove na može, kateri so sposobni in pripravljeni varovati interes industrijalcih in obrtnih podjetij in pripadajočih jim delavcev, zato se je osnoval v Ljubljani poseben volilni odbor, kateremu sta pristopila tudi predsednik trgov, in obrt. zbornice, g. Iv. Perdan, in zbornični tajnik, gosp. ces. svetnik Iv. M u r n i k. Ta odbor pozveduje sedaj zaradi primernih kandidatov in bode razglasil njih imena v nekaterih dneh. Zatoraj opozarjamo, da še ni izpolnjevati in odpošiljati glasovnic, nego da je čakati na volilni oklic, ker bi se drugače le cepili po nepotrebnem. Pač pa se oglasi takoj za glasovnico, kdor je iz zgoraj navedenih kategorij ni še dobil do sedaj, ker poteče rok za reklamacije dne 2. junija. (Vabilo.) Katoliško-politično iu gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi javen shod v nedeljo po godu sv. Petra in Pavla dne 30. rožnika t. 1. v gostilni gospe Marije Glančnik pri »Mežnarju" v St. Štefanu za Velikovcem. Začetek ob V|4. uri popoludne. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2, Govor o političnem položaju. 3. Liberalno gospodarstvo kmetom največja nesreča. 4. Govor o volitvah. 5. Bazni nasveti. Po zborovanju bode prosta zabava, pri kteri bo iz posebne prijaznosti sodeloval Zelinski slovenski pevski zbor. Ob ugodnem vremenu vršil se bo shod na prostem. — Ustop imajo udje in od njih povabljeni ter upeljani gostje. Slovenci! Udeležite se tega važnega shoda v prav obilnem številu 1 Odbor. (Učiteljskodruštvozalogaškiokraj) napravi dne 4. julija zjutraj izlet na Unec, kjer se bode vršilo običajno letno zborovanje, popoludne pa priredi izlet v bližnjo Skocijansko jamo. Odhod z Unca ob 6. uri zvečer. (Za Ciril-Metodovo družbo.) Iz Trsta: Bliža se nam zopet praznik svetih bratov Cirila in Metoda in ž njimi takorekoč imendan naše družbe, katera si je ravno ta dva slovanska svetca izbrala za svoja pokrovitelja. Zadnja leta slavil je slovanski svet spomin svojih velikih blagovestnikov s tem, da je ob njunem godu zložil za našo družbo Cirilo-Metodijski dar. Pomen delovanja sv. Cirila in Metoda za razvoj slovanskih narodov je pač vsakemu zavednemu Slovencn dobro znan; istotako pa je tudi sleharnemu rodoljubu popolnoma jasna neizmerna važnost družbe sv. Cirila in Metoda, zlasti za nas pokrajinske Slovence. Izvestno bi torej že to dejstvo samo na sebi moralo vzpodbuditi tudi letos vse prijatelje naše družbe, da bi na dan njenih svetih bratov-zaščitnikov za njo imeli »odprto s r c 6 in odprte roke!" Toda letos nam je povdarjati še drugo, žalibog sila neugodno dejstvo. Velikonočni potres prizadel je tudi naši družbi hud udarec. Bela Ljubljana, duševno središče vseh Slovencev, sedež družbe sv. Cirila in Metoda, je tako razdejana, da si še le čez leta in leta komaj opomore po neutrudnem delu in težkih gmotnih žrtvah; in ravno tako se godi velikemu delu kranjske dežele, od koder so naši družbi redno dohajali najizdatnejši doneski. Ni čuda torej, da se žalostne posledice potresove katastrofe kažejo tudi v naši osrednji blagajnici: dohodki se dan za dnevom krčijo, stroški pa so vedno isti, da cel6 čedalje bolj naraščajo. — Toda družbe sv. Cirila in Metoda nam niti najhujši potres ne sme podreti v prah in razvaline! Dvignimo se mi, bratje Slovenci, v vseh ozemljih, katerim ni škodoval strašni letošnji potres, dvignimo se kakor jeden mož ter priskočimo v t e j r e s n i d o b i n a pomoč dični naši družbi! To je sveta dolžnost posebno še nam tržaškim Slovencem. Nam je družba sv. Cirila in Metoda ustanovila prvo slovensko šolo ter jo krepko vzdržuje z žrtvami, katere smemo pri svojih skromnih razmerah po vsej pravici imenovati velikanske. Sto in sto otrok nam je družba že rešila gotove pogube, vzgojivši jih v pravem slovenskem, to je v verskem narodnem duhu. Naša mladina pa je naša nada, naša bodočnost, in zato moramo iz vsega srca biti hvaležni družbi, ki jej v pravem spoznanju vzvišene svoje naloge posvečuje toliko skrbi, toliko ljubezni! Sedaj pa se nam ponuja najlepša prilika, da to svojo hvaležnost zopet jedenkrat izkažemo dejanski. Prošnje za družbo sv. Cirila in Metoda so pri tržaških rodoljubih vsikdar našle živahen odmev, in zato smo trdno uverjeni, da je tudi naš današnji poziv seme, ki pade na rodovitna tla. Z b i r a j m o inzlagajmo tedaj doneske, velike in male, za Cirilo-Metodijski dar, ter smatrajmo za svojo častno dolžnost, delovati z vsemi silami na to, da si z istim tudi letos osvetlimo lice pred ostalim slovenskim svetom! Rojaki! Temni oblaki so sedaj pridrli nad našo družbo, nastopil je za njo nevare n čas. Dal Bog, da te goste megle skoraj prodere solnce rodoljubne požrtvovalnosti, dal Bog, da nam iz nje pred vsem čim preje zašije svitel žarek: izdaten in časten Cirilo-Metodijski dar! — V Trstu, meseca junija 1895. NaČelništvo moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Janko M a c d k, t. č. zapisnikar. Matko M a n d i č, t. č. prvomestnik. _ (Slovensko planinsko društvo.) Huda katastrofa, ki je zadela našo milo domovino, provzročila je v društvenem gibanju nekak prestanek in mirovanje. Razne veselice in izleti so se opustili in preklicali. Tudi slovensko planinsko društvo je projektirane izlete opustilo, med tem pa vendar mnogo potov zaznamovalo, popravilo in nova pota napravilo. Sedaj stavi planinsko kočo na Velem polju pod Triglavom in zavetišče blizo vrha. Ti dve stavbi bodeti kmalu dodelani. — Ker pa se je zemlja pomirila in je napočil zlati čas vživanja naravnih krasot in doba potovanja, napravilo bode slovensko planinsko društvo društveni izlet dne 7. julija na Sv. Vi š ar je. Zuamenita božja pot in krasen razgled vabita vsako leto tisoče izletnikov in romarjev na ta vrhunec (1792 metrov). Izletniki odpeljejo se o polnoči iz Ljubljane, prihod v Trbiž ob 3 26 zjutraj, od tod peš po ravni cesti do pod hriba 1 uro hoda, potem pa od Angelja po zložni poti proti vrhu, do katerega se prav lahko in polagoma pride v treH urah. Jedil in pijače ni treba seboj jemati, ker se vse na vrhu dobi. Prihod do vrha okoli 8. ure. Izletniki udeleže se skupno svete maše, po maši ogled razgleda, kosilo in prosta zabava. Povrat iz hriba popoludne ali peš ali po sankah. Vožnja po sankah je jako interesantna. Odhod iz Trbiža ob '/,6. uri, prihod v Ljubljano ob 9-4 zvečer. Kdor se želi izleta udeležiti, bodi si Član ali nečlan slovenskega planinskega društva, naznani naj udeležbo pri gospodu Soklič-u pod „Trančo". (Občni zbor gasilnega društva ljubljanskega.) Preteklo nedeljo vršil se je ob 9. uri dopoludne v mestni dvorani navedeni obči zbor za tekoče leto, katerega se je vdeležilo 80 članov. Zborovanje je otvoril stotnik Doberlet s pozdravom in primernim nagovorom. Zatem omenja nameravanega praznovanja 25 letnice ljubljanskega gasilnega društva, katero je pa vsled katastrofe, ki je zadela deželo in nje glavno mesto, morala iz-ostati. Izreka hvalo vsem faktorjem, ki so v preteklem društvenem letu podpirali, zlasti: visoki c. kr. deželni vladi, deželnemu odboru in mestnemu magistratu. — Tajnik D r e 1 s e poroča zatem o delovanju društva. Le - to je imelo 109 izvršujočih, 9 častnih in 94 podpornih, skupaj torej 212 članov. Gasilno orodje je v dobrem stanju. Prošnji gasilnega društva za zgradbo novega depdta magistrat ni ugodil, ker ima društvo itak dovelj prostorov za orodje. Društvo je imelo zlasti v potresni dčbi obilo napornega dela pri poškodovanih poslopjih. — Blagajnik A h t s c h i n poroča na to o blagajničnem stanju : Od 1. maja 1894. do 30. aprila letos imelo je društvo 5060 gld. 81 kr. dohodkov ter 4037 gld. 08 kr. stroškov, prebitka je torej 1023 gld. 73 kr. Bolniški zaklad imel je 2089 gld. 64 kr. dohodkov in 2000 gld. 58 kr. stroškov. Prebitka je torej 89 gld. 06 kr. ; občni zbor vzame ti poročili brez ugovora na znanje. Zatem storili so novo vstopivši člani obljube. Načeloik zatem naznani, da se bodo delile dne 27. t. m. gasilcem, ki so se ob potresu posebno odlikovali, primerne premije. Po predlogu odbora izvolil je občni zbor zatem gosp. deželnega predsednika barona H e i n a častnim članom, koiemu se bode diploma po posebni deputaciji izročila. Slednjič izreka se onim gas. društvom, ki so za potresa poslali darila za ubožnejše člane ljubljanskega društva, primerna zahvala, na kar je načelnik Doberlet zaključil občni zbor s „Hoch" in »Slava" klici na cesarja. (»Katoliško podporno društvo ? Celju") priredilo je pod vodstvom preč. šolskih sester v okoliški šoli igrokaz „Elezabeta Turinska". Igralo se je v korist ubogih Ljubljančanov, po potresu poškodovanih. Preobširno bi bilo govoriti o vrednosti igre. Zato moramo le z veseljem konsta-tovati, da se je igralo tako dobro iu precizno, da je človek komaj mislil, da igrajo otroci. Preč. šolske sestre pokazale so opetovano, kaj da zmorejo in kake učiteljice da so, in to pot zaslužijo največje priznanje. Vsak udeležencev ve le eno in sodba vsih je jednaka, da kaj tacega zmore le prava ljubezen do otrok. Malokateremu gledalcu ostane suho oko, ko gleda nežne otročiče, kakor angeljce kretati in izgovarjati besede, ki imajo toliki pomen. Preč. šolske sestre ustregle so s tem, ne le ubogim Ljubljančanom, temuč tudi celjskim Slovencem s prireditvijo igre. Zato pa upamo, da bodemo zopet imeli priliko občudovati njih vstrajnost pri drugi igri, katero, dal Bog, v kratkem priredijo. Telegrami. Dunaj, 26. junija. V današnji seji avstrijske delegacije je izjavil zunanji minister grof Goluhovski, da bo predložila vlada vse delegacijske sklepe cesarju v sankcijo. Nato se je zahvalil v imenu cesarjevem za plodo-nosno delovanje posameznih delegatov. Delegat dr. Euss je izrazil v ime vseh delegatov predsedniku knezu Lobkovviczu svoje simpa- Najboije priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wien, :§=£: Schelhammer & Schattera ti je. Lobkowicz se zahvali v ime delegacije vladnim zastopnikom za njihov trud in pomoč ter izjavi, da je delegacija v tako kratkem času veliko storila, kar je tem pomen-Ijiveje, ker se še vrši posvetovanje v obeh zbornicah in so morali delegati opravljati h krati dvojno opravilo. Z živio-klicem na cesarja je zaključil svoj govor in letošnje zasedanje delegacije. Dunaj, 26. junija. Rektorjem dunajskega vseučilišča za leto 1895/96 je imenovan profesor civilnega prava dr. Anton Menger. Dunaj, 26. junija. V današnji seji ogerske delegacije je izrekel državni finančni minister Kallay delegatom za naglo in ugodno rešitev predlog in njihovo požrtvovalnost v imenu cesarja najvišjo zadovoijnost in pohvalo. Ko se je še zahvalil predsednik grof Andrassy za trud posameznih članov, je zaključil s trikratnim eljen - klicem na cesarja delegacijsko zasedanje. Dunaj, 27. junija. Cesar je vsprejel danes v splošni avdijenci ministra Javorskega in grofa Hohenwarta. Dunaj, 27. junija. V poslanski zbornici je predlagal v današnji seji poslanec Steiner, naj se vlada pozivlje, da vporabi preostanke sirotniških blagajnic, v kolikor je namreč dopustljivo, in vjetniške nagrade samo v to svrho, da vravna pokojnino državnih uradnikov, vdov in sirot. Nato se prične posvetovanje o budgetu; oglasilo se je 15 govornikov za in 18 proti predlogi. Dunaj, 27. junija. „Wiener Zeitung" naznanja, da je cesar imenoval nadvojvodo Ladislava za viteza reda zlatega runa. Praga, 26. junija. Mladočeški kandidat Janda je izvoljen državnim poslancem. Belgrad, 26. junija. Mesto Loznico blizu bosniške meje je narasla reka Drina popolno preplavila. London, 26. junija. Mac Carthy, vodja Anti - Parnelitov, priobča izjavo, v kateri se pojasnjuje, da so z novim angleškim mini-sterstvom prišli na krmilo sami največji nasprotniki Irske, za katero se zopet pričenjajo hudi časi. London, 26. junija. Pod predsedstvom valeškega princa se je otvoril danes popoludne peti mejnarodni kongres železničarjev. Navzočih je 700 delegatov. Zastopnik avstrijskih državnih železnic je sekcijski načelnik Bilinski. Umrli so: 25. junija. Ema Bergant, krčraarjeva hči, 2 meseca, Breg št. 20, akutni želodčni in črevesni katar. 24. junija. Tomaž Pibernik, gostač, 67 let, carcinomatosis. — Marija Orela, dninarca 46 let, srčna hiba. 25. junija. Marija Firm, gostija, 52 let, esudat pleur. dextra. — Mihael Suhadolnik. gostač, 61 let, plučnica. Tujci. 25. junija. Pri Slonu: Wiegenfeld, Goldhamer, Jueharipa z Dunaja. — Spitz iz Pečuha. — Searppa z Reke. — Globoenik iz Kranja. — Kellner iz Prage. — Gurs, Loeb, Lukmann iz Trsta. — Isak iz Viemes-a. — Jentl iz Maribora. — Halla iz Kreibitz-a. — Mikuluš iz Rablja. — Klopčič iz Bovca. — Primožič iz Loga. Pri Maliču: Knabl, Goldsteiner, Wagner , Franki, VVeltmann z Dunaja. — Terpotitz iz Trbovelj. — Ran iz Vevč. — Poženel iz Ilir. Bistrice. — Sehiitz iz Kočevja. — Herz-mann iz Celja. — Rumbold iz Gradca. — Hoeheisel iz Trsta. — Miheljak iz Slov. Gradca. — Schnall z Reke. Pri Lloydu: Jeglič s Sela. — Mack, Toltokovič, Hartl in Jung z Dunaja. — Vodopivec iz Trsta. — Premrou iz Gorice. — Maisterl iz Celovca. Pri bavarskem dvoru: Lodeš iz Bukovja. — Leschitz in Samid? iz Kočevja. — Klinesch iz Florisdorf-a. — Pfann iz Zagreba. Pri Južnem kolodvora* : Beneš iz Prage. Tržne cene v Ljubljani dne 26. junija. gl. kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 8 — Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 Rež, „ . . . 6 30 — 74 Ječmen, „ . , , 6 40 Jajce, jedno . . . — Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . — 10 6 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — Telečje — 64 Koruza, „ . . . 7 90 Svinjsko „ „ . — 64 Krompir, „ . . . 4 — KoStrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 10 _ PiSčanec .... — 50 Grah, „ . . . 11 _ Golob..... — 20 Fižol, ., . . . 12 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 69 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 66 Drva trda, 4 kub. m. 6 80 56 „ mehka, 4 „ „ 4 60 Vremensko sporočilo. c «s O Cas Stanje Veter Vreme o- Ss ■JN B S " a opazovanja zrnkomera t mm toplomera po Celziju 26 7. u. zjut. 2. u. pop. 8 a zveč. 738-3 73o 7 736 6 13 3 21-3 167 si. vzh. si. jvzh. si. zapad megla oblačno del. oblač. OOO Srednja temperatura 17-1°, za 1-40 nad normalom. Na prodaj je: 9 eleganten voz s streho z dvema sedežema in BCpopohia oprava-« za dva konja. 410 3—1 Natančneje pozve se na Rimski cesti št. 9. ele- Ceno je na prodaj ganten, skoro nov 4n i_i phaeton, izdelan v Weitzerjevi tovarni v Gradcu. — Kupovalci oglase naj se pri sedlarju Gustavu Garichu V Ljubljani, Eimska cesta 9. m m Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Sirup iz planinskih zelišč tudi 1, iincM u i imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr,, 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 33 Ubaklu pl. Trnk6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnkoozy v Gradcu. SI F a [ V s p h! h o- o N «1 P a , £ 0 m k Gostilnica t M v Mariboru J j? staro - sloveča, na zelo dobrem $ prostoru, z lepim yrtom, se proti £ zelo nizki najemnini oženjenemu pa ^ vrlemu krčmarju kar hitro oddd. Dopisi pod naslovom: Eduard Kahn $ S v Mariboru, Karntnerstrasse 33. L 4 397 3-3 g 2 Ivan Jax LJUB LJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-37 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 661 52—26 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolen&tovo črnilo za čevlje c. kr. dež. priv. to- varne. I^lllpč ustanov, leta 1835 Tg|s* na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi liiilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—24 I> u n a j 8 k a b o r a a. Dn6 27. junija. Skupni državni dolg v notah . , . , Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4% . ... , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 °k...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditno delnice, 160 gld. . ... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 ra.nem.drž.velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... . 100 gld. 95 . 101 . 05 . 123 — . 100 95 . 123 05 . 99 40 . 1079 — . 405 25 . 121 25 j. 59 40 . 11 89 63 10 68 Dn6 26. junija. 4# državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4