’ naii ijnp; tste l# taikli 1 prijalo, d"‘ j iDikoti | it dru-1 Odiof jgoricf j i star-1 itart** j labotf j tika« Leto II. PolMea plačana o gotirainL Ljubljana, sobota 14. avgusta 1920. Štev. 183. VEČERNI LIST Cene po pošti: za celo leto . H Bi'— za pol leta . H HZ— za četrt leta. H Zl— za 1 mesec. . B 7— Za Ljubljano mesečno 7 H Za Inozemstva mesečno R IZ — Uredništoo in nppava: Kopitapjeua ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO v# Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 60 vin. ®°i tržiškega delavstva za svoj obstoj. •oris u’ avŽusta. Danes je Tržič po- v°di , ža *n odločnega boja, ki ga riščo i avs*vo proti kapitalističnim izko-Dem^a em- Vodstvo tovarne Mally & vedaierŽ*r je delavstvu pred časom po- Pustv’ v mora^° nekaj delavcev od- Te(j’1. an pa delati le 4 dni na teden. 0stai1 • ^e^avskv° odločno nastopilo, in tOVa0 >e. začasno pri starem. Ker se je Cnar 'zSovarjal, da nima dela, je deda ^ prosilo pri vladi za posredovanje, ^ke *a t°varna dobila dela za vo-(ej. j~°nave. V ta namen se je vršila v lovar -12- !* m., konferenca delavstva, skrbst*31^ vladi> poverjeništvo za soc. temS,v°- Tovarnar pa je tedaj vztrajal na l14v'l omejil obrat ter o vojaških do-1 - ni hotel čuti. Včeraj je odpovedal delQ čf • - )~ —r---------- H4 . ,lrim starim delavcem. V odgovor hetl? )e danes delavstvo obeh Mally & ja si er£erjevih tovarn zapustilo delo ter uPno vdrlo pred tovarnarja, da svoj sklep umakne, po katerem bi ostalo delavstvo na cesti brez kruha in zaslužka. V znak solidarnosti so tekom dopoldneva ustavili delo delavci tudi nekaterih drugih tovarn. Položaj je zelo kritičen. — O dogodkih je obveščeno poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani. Ljubljana, 14. avgusta. Poverjeništvo za socialno skrb je takoj, ko je bilo obveščeno o dogodkih v Tržiču, poslalo v Tržič svojega zastopnika, da odločno posreduje pri podjetju, da se ukinejo nečloveško trde odpovedi in da se odpuščeni delavci zopet sprejmejo v delo. Tržič, 14. avgusta. Velikansko razburjenje vlada med delavstvom vseh strok. Mogoče je, da celokupno delavstvo Tržiča popoldne zapusti svoje obrate. Vendar je opažati doslej med delavstvom velika disciplina. Mir in red se kljub razburjenju doslej ni nikjer niti najmanje kršil. Velika železniška nesreča pri Mariboru. Pon r/bor, 14. avgusta. Danes ob 1. uri rofj,' ?e je na postaji Pesnica med Maribo-®e$r '-1 Ujem zgodila velika železniška ^ Št a' ^va fe^ko naložena tovorna vla-^rtv in 937 sta trčila na postaji. tanj e.a° tri osebe, 10 je težko, več lahko Popolnoma razbitih je 22 voz. ^ tir je ves razbit, da je promet lem- Oborom in Gradcem popolnoma ^goč. staj pSreča se je zgodila tako-le: Na po-je premikal težko obložen v i vlak št. 937, ki je vozil iz Gradca b(jca Obor, Medtem je privozil iz Mari-foal ' ^ tovorni vlak, težak 1000 ton. je t je sicer stal v znamenju,: »Stoji«, a btuS ^ s!abe luči bil malo viden. Ravno vlejj l^oga tudi pada. Vsled tega se težki l n ?.a viseči progi ni mogel ustaviti in je 6i Se j 0 40 km na uro trčil v premikajo-tovorni vlak na postaji. Pu > ozovi in obe lokomotivi so bili v hi- a licu mesta so ostali mrtvi v pre- mikajočem se vlaku nahajajoči: nemški kondukter Matija Seemann iz Gradca, nemški nadsprevodnik Josip Šileč iz Gradca (rodom Slovenec, ki se je pred kratkim dal premestiti v Gradec) ter 4 letna hčerka progovnega mojstra Pavli-n a, ki se je v vlaku št. 93 selil iz Brucka v Zidani most, kamor je kot Slovenec bil prestavljen, ker so ga Nemci izgnali. Voz z njegovim pohištvom je bil zadnji v vlaku. Tam se je do Št- lija vozila tudi družina, V Št- liju pa je carinama zahtevala, da družina gre v prvi, službeni voz, da se ne sme voziti pri svojem pohištvu. Tako je v Pesnici zadela družino nesreča, ko je bil službeni voz zdrobljen. Oče mrtve deklice, prožni mojster Pavlin ima odrezano roko. Postajnega osebja ne zadene nobena krivda, Vsled zloglasne varčnosti južne železnice sta bili obe lokomotivi nerazsvetljeni, enako je bil le slabo razsvetljen signal. To je glavni vzrok te nesreče. ttih P e poročil o razmerah v plebiscit-r^°nah na Koroškem in o tamošnjih sam*k smo prejeli od vodje ljubši^ c£a dopis, urada nastopna pojasni,!, 9r°šnjo, da jih v interesu stvari pri-7* javnosti: ozirom na razne deloma nejasne, °«kl a.nasProtujoče si vesti v naših listih Q plebiscitne komisije, ki so se ce-hehjJ^oale kot uradne, smatram za po-pj' opozoriti našo javnost na dejstvo, s r ebiscitna komisija do danes ni izdala 7®° znane proklamacije — še nobs-(^. .omunikeja o svojih sklepih. Dobro krogi so mnenja, da temelji ta Vitjle°Posl na enem prvih sklepov plebi-komjsijC- če je temu taiko, — in ničtem Razloga, da bi nad tem dvomili — ludi razumljivo, da tudi naš zajela v plebiscitni komisiji ne more ofi-j obveščati naše javnosti o svojem c vesr te^a Pa sledi, da se ne morebiti ,' 0 sklepih plebiscitne somisije srnia-^.uradno, če jih je prinesel Ljubljan-®*le [PlSni urad, alko niso izrecno ozna-Qjt uradne. ^nih a?°JQ informacij, ki prihajajo od * tla ^obro poučenih strani, pa je polo-^ koroškem tak, da ne daje povoda temeljeni pesimizem, kakor se je H je *a Pojavil v tem pogledu. Res je, da '•»la 3 demarkacijski črti med glasovalce?0^ A in B osebni in blagovni ’• ^udi m bil popolnoma ukinjen, Meg ' H1 sicer tudi v gospodarsko korist ® Obst Vodstva, toda demarkacijska črta stra^1’ .k* na^i orožniki ter naše finanč-v ‘ «vršTj° nji svojo službo. O nnitvi našega orožništva, ki je v*e, 0Jj na^e uprave, z demarkacijske navr°ma iz pasu A, ni niti govora. W. bt>Se V0)aštvo ostane v pasu A, do-®aHo. 24 vzdrževanje reda in miru po- vnotako so popolnoma neuteme- Bo] za Koroško. ljene vse vesti, ki se zadnje dni širijo po nekaterih krajih v pasu A, da je namreč plibiscitna komisija premaknila demarkacijsko črto v našo škodo. Resnica je, da je v zadnjih dneh posebna komisija obšla vso demarkacijsko črto in da ostane na podlagi njenih predlogov demarkacijska črta tam, kjer je bila do&edaj. Celo Žrelec pri Celovcu, za katerega se je že na mirovni konferenci v Parizu, bila huda borba, ostane še nadalje v naši upravi. LDU Ljubljana, 14, avgusta. Od dobro poučene naše narodne strani na Koroškem se nam poroča: Prve dni po otvo- ritvi demarkacijske črte, je bilo ljudstvo v pasu A nekoliko zbegano. Balo se je, da se ponovijo lanski napadi, ropanje in požiganje. Nemški agitatorji so namreč že prej razširjali vest, da se bo demarkacijska črta sploh popolnoma odpravila in da se bo morala naša uprava z orožništvom in vojaštvom vred umakniti čez Karavanke, Da se bo to zgodilo, o tem so bili Nemci tako trdno prepričani, da so nekateri prejšnji državni uslužbenci nemške narodnosti, ki so lansko leto o priliki naše okupacije zbežali v Nemško Avstrijo in ki so se sedaj po otvoritvi demarkacijske črte vrnili v pas A, hoteli zasesti zopet svoja stara službena mesta. Naši javni uslužbenci so jih seveda debelo gledali ter jih kmalu poučili, da so se oni in njihovi voditelji pošteno zmotili. Ko pa se-daj ljudstvo vidi, da je kljub vsemu, nemškemu prorokovanju in žuganju v bistvu ostalo vse pri starem in da zatre naša uprava vsak poizkus nasilstva že v kali, se mu vrača tudi zaupanje v našo državo. Priporočati bi pa bilo nekaterim našim inteligentom na Koroškem, naj vendar ne bodo tako malodušni. S pridnim in smo-trenim delom se bo lahko popravila vsa škoda, ki nam jo povzročata svobodnejši promet in intenzivnejša nemška agitacija, ' “ >• ir'~ ' 'Vv - Socialna pravičnost. Nekje v deželi Kranjski se je izvršil ta - le komičnotragičen dogodek: Večje število fantov, nekdanjih vojakov, je v četverostopu prikorakalo v vas pred veliko trgovino. Tiho in mirno se usujejo v prodajalno, se ozro po izložbi in vsak si izbere en ali več kosov manufakture, kar je vsakemu ugajalo, to je vzel in kakor so prišli, tako so odšli ob velikem začudenju trgovskih uslužbencev, ker ni prišlo nikomur na misel, da bi bil kaj plačal —! »Boljševiki na pohodu,« je zahrumelo po vsej naši mirni deželi. Orožniki so šli s hvalevredno vnemo na delo, prijeli so nekaj uzmovičev — »boljševikov« — in zaplenili nekaj blaga, ki je na ta način prišlo iz trgovine. Poznam kraj in nekatere izmed teh »boljševikov«, par izmed njih je bilo včasi prav dostojnih fantov. »Kaj jih je vendar zmotilo, da so se tako izpozabili?« vprašam prvega, ki sem ga srečal iz onega kraja. In odgovor? Tako-le se zagovarjajo: »Bili smo 4—5 let v vojski, domov smo prišli strgani in razcapani, da nimamo niti obleke za k maši. Tačas, ko smo mi morali zapravljati cvet svoje mladosti, ko smo prišli ob vse, ko so naši doma stradali, je bil ta trgovec in njegov sin oproščen vojaščine, pobiral in rekviriral je našim živila, pred vojsko je stal pred polomom, danes je on milijonar, mi berači, on je bil prost, da je lahko izžemal naše, mi pa smo morali trpeti in zapravljati še to, kar smo imeli-----------« Nikakor ne mislim zagovarjati postopanja teh takozvanih »Tioljševikov«, tak način samoodškodovanja je vsekakor obsojanja vreden. Tudi ne maram metati polena na srečnega trgovca, ki je bil prost vojnih bremen in si je vojsko znal obrniti sebi v korist, on je pač »pošteno« izrabil konjunkturo. Toda v zagovoru teh »boljševikov« je dosti resnice in velika obsodba socialnih razmer. Država in človeška družba sploh mora bremena in dobrine deliti socialno pravično, Pravica mora biti za vse enaka! Postava, družba mora ščititi vse, ne pa samo velikih kapitalistov, »Boljševiški tatovi« pridejo pred poroto. Sedeli bodo mesece in leta, ker so ukradli za nekaj tisočev blaga. Dobro, krasti se ne sme, tatvina naj se kaznuje — toda pravica za vse enaka! Možje in fantje so morali na krvavi boj; koliko jih je izgubilo življenje, zdravje, premoženje — družino! Kapitalisti pa so bili oproščeni bremen, po kavarnah so sedeli, vojne obrate so vodili, »dobavljali« za armado, verižili, delali draginjo in pili kri onih, ki so morali v fronto in izžemali njihove družine! Kje je bila takrat pravica? Spala je! Kapitalisti so lahko krivično dražili živila in obleko, skrivali zaloge, verižili in izžemali ljudstvo ter tako kradli iz žepov sirot in ubogih. Na ta način so si nabrali milijone, pa niso prišli pred poroto, pač pa pride tja revež, na katerega račun so kapitalisti obogateli, ker se je hotel na nepošten način odškodovati. Kje je tukaj socialna pravičnost? In če družba za njo ne skrbi, ali je potem čudno, da jo zatirani in izkoriščevani hočejo uveljaviti sami, če tudi na način, ki ga odobravati ne moremo?! Da se taki ekscesi ne dogajajo, zato mora skrbeti družba s tem, da vlada v njej res socialna pravičnost. Kakor hitro izgubi ljudstvo zaupanje v socialno pravičnost države, si hoče na svojo pest in na svoj način zravnati krivico in pravico. Kako se »od zgoraj« ubija v ljudstvu zaupanje v socialno pravičnost države, nam je podal takorekoč šolski zgled minister za socialno politiko dr. Kukovec. Vsak državljan si ministrstvo za socialno politiko predstavlja kot institucijo, ki skrbi za občno blaginjo. Ker so pa blaginje tega sveta kapitalisti deležni v najobilnej-ši meri, vsak navaden zemljan pričakuje, da bo minister za socialno politiko skrbel predvsem za one, ki te blaginje ne — uživajo. Pa kaj smo videli —?! Reveži, delavci in uradniki se že leto dni potikajo po barakah in železniških vozovih, toda mi- nister za socialno blaginjo nima za nje besedice, nobenega načrta, ne stori nobenega koraka v izboljšanje teh nezdravih razmer. Ko je pa začela takozvana »Gosari-ja« energično sanirati ta nesocialni položaj, je pa ta oficielni »pokrovitelj« socialno oškodovanih takoj prihitel iz stolnega Belgrada v Ljubljano, ne zato, da bi podpiral socialno akcijo, ampak da bi podiral delo za žrtve današnjih razmer- To se pravi: oficielni zastopnik socialne politike skrbi le za — kapitaliste. To je žalostno dejstvo, da niti minister za socialno politiko nima smisla za socialno pravičnost, ki nalaga javnim faktorjem, da v svojem poslovanju ne zapostavljajo nikogar zlasti ne onih, ki jih ubijajo nezdrave socialne razmere. Tako poslovanje ubija v ljudstvu zaupanje v socialno pravičnost državne oblasti in naravno neti takozvani »boljševizem« — tisti »pravico delaj si sam —«! Š. In — da dodamo še nekaj vzgledov k izvajanjem člankarja — sedaj hočejo ljudje, ki tako umevajo socialno pravičnost kakor dr, Kukovec, še v Ljubljani zasesti poverjeništvo za socialno skrb. To so isti ljudje, ki v Belgradu barantajo prav te dni, da bi se zopet uvedel izvoz našega živeža po velikih zasebnih kapitalistih, da bodo oni služili milijone, revno ljudstvo pa trpelo pomanjkanje in draginjo. Tudi to vprašanje spada pod poglavje socialne pravičnosti, kakor spada sem davek na vojne dobičke, o katerem zopet ni sledu. Razmere, v katerih živimo kriče po socialni pravici. Gorje mu, kdor se ji ustavlja. Ta tira v propad ljudstvo in državo! Zadnfa obupna pri-zadevanja koroških Nemcev. Nemci čutijo, da jim na Koroškem teče voda v grlo. Zato poizkušajo z zadnjimi obupnimi sredstvi nagniti medzavezniško plebiscitno komisijo do tega, da bi jim pred glasovanjem omogočila neomejeno propagando (zvezano seveda z naj večjim nasiljem, ki ga je zmožen od nekdaj le zagrizen nemški in nemčurski Korošec) v coni A. En tak poizkus so pravkar vprizo-rile »Freie Stimmen«. Pripovedujejo, da je prišlo v njihovo uredništvo odposlanstvo »uglednih prebivalcev« iz cone A, katerih imena pa noče izdati, da ne bi postali »žrtev jugoslovanskega terorja«. To »odposlanstvo« Je neki izročilo uredništvu nujno prošnjo na naslov glasovalne komisije v Celovcu in prosilo, da jo v svojem listu px*iobči. »Prošnja« je običajen nemški pamflet proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Uvodoma vse povprek dolži jugoslovanske oblasti in činitelje terorizma, nasilja in vsega mogočega zla, ki da onemogočujejo vsak svoboden izraz ljudske volje. Potem pa zahteva v smislu § 50. st. germainske mirovne pogodbe: l. Sedanja teroristična, brutalna itd. uprava naj se odstrani in nadomesti s popolnoma »nevtralno« (to se pač pravi — italijansko zavezniško?) upravo, eventuelno v obeh conah A in B. 2. Vse vojaštvo z generalom Maistrom na čelu, ki izvaja najhujši pritisk na prebivalstvo in vlada z brutalno avtokratično silo, se mora iz cone A popolnoma odstraniti. 3- Sedanje jugoslov. orožništvo, ki je sestavljeno iz bivšega vojaškega moštva ter raznih domačih in tujih fanatikov, ni sposobno ščititi mir in red nepristransko in nikakor ne odgovarja policijski ustanovi, ki jo predvideva mirovna pogodba. Zato so mora to orožništvo takoj odstraniti in zamenjati z »nevtralno« policijsko četo (zloglasnih lieimverovcov, ka-li?), ki bi bila podrejena glasovalni komisiji. 4. »Priseljena« jugoslovanska finančna straža služi istotako jugoslovanskemu »terorju« in nima po otvoritvi demarkacijske črte ondi ničesar več opraviti. Njena navzočnost v coni A je nedopustna in se mora takoj umakniti na južno in vzhodno mejo glasovalnega ozemlja. 5. Jugoslovanski poštni uradniki izrabljajo pošto v jugoslovanske namene, ne spoštujejo pisemsko tajnosti itd. Zato naj se čim preje izmenja z »zanesljivim« uradništvom iz vrst poštnega ravnateljstva v Celovcu (to bi bil kozel v zelniku!). G. Sedanje priseljeno jugoslovansko učiteljstvo, ki služi le jugoslovanskemu hujskanju, naj takoj zapusti svoja mesta in stanovanja in se nadomesti s prejšnjim (fanatičnim nemčurskim!) učiteljstvom, ki naj se podredi deželnemu šolskemu svetu v Celovcu. 7. Vsi tujci »dvomljivega značaja in slovesa«, ki so se v jugoslov. »agitacijske in teroristične namene« naselili med prebivalstvom v pasu A, se morajo takoj odstraniti z glasovalnega ozemlja. Končno prošnja še enkrat trdi, da tako krajevna jugoslovanska uprava kakor tudi pokrajinska ljubljanska vlada nista sposobni zajamčiti svobodno glasovanje v pasu A in poziva glasovalno komisijo, naj jugoslovanskemu »terorju« napravi konec ter podere vse umetno zgrajene meje med cono A in B. Priobčili smo ta izliv celovških nemških in nemčurskih src, da opozorimo naše ljudstvo na črne nakane naših narodnih sovražnikov in mnogostoletnih surovih, krutih in zagrizenih tlačiteljev našega ljudstva na Koroškem. Žalostno bi bilo, ako bi hotela ententa svoje mirovno delo venčati na ta način, da ubogo, stoletja neusmiljeno tlačeno slovensko ljudstvo na Koroškem tik pred glasovanjem znova izroči sovragu. Takega ukaza kratkoin-malo ne pričakujemo in bi ga ne sprejeli! Ako bi pa le izšel, bo Slovenec svojo narodno zibel znal braniti, kakor se spodobi! SPORAZUM ZA NOVO VLADO. LDU Belgrad, 13. avgusta. Ker se je v načelu dosegel sporazum v vseh vprašanjih, je predložil dr. Vesnič zapisnik vseh točk sporazuma. Sporazum ima devet točk: 1. Smatramo, da je glavno delo koncentracijske vlade, da razpiše volitve narodnih poslancev, in da izdela ustavo. — Volitve se morajo izvršiti do konca novembra. Kakor hitro bo vlada sankcionirala volilni zakon, se odredi dan volitve in sestanek skupščine. 2. Izmenjava misli o temeljnih vprašanjih glede ustave je dognala, da se mora izdelati en načrt ustave, a da se dopusti paralelna redakcija samo v manj važnih vprašanjih. Vsak član vlade je dolžan povedati svoje nazore glede ustave. 3. Pasivno volilno pravico imajo samo ministri in to aktivni ter na razpoloženju ter profesorji na pravnih fakultetah, 4. Vprašanje izvoza je rešeno tako, da se dovoli izvoz vseh predmetov naše produkcije, ki niso izrecno izvzeti po odloku finančnega komiteja. Izvoz pšenice je prost do kontingenta 15.000 žel. voz. Predno se ta kontingent izčrpa, se bo še preračunalo, ali razmere dopuščajo ta izvoz, ali ne. O trgovinskih zadevah ter o izvoznem kontingentu ima določati finančni minister, ki vodi evidenco in nadzoruje izvoz. Zato se ne bodo izdajala posebna dovoljenja za izvoz. 5. Glede agrarne reforme je določeno, da se sestavi začasni agrarni komite, ki ga bodo tvorili: minister za agrarno reformo, minister za poljedelstvo, minister za šume in rude, minister za notranje zadeve, minister za pravosodje ter finančni minister. Prvo za ministra za agrarno reformo bo, da bo predložil predlog komiteja glede izplačila haka za leto 1918 in odškodnino za leto 1919, Hak se mora izplačati najkasneje do konca decembra t. 1. 6. Narodno predstavništvo bo sprejelo volilni zakon, mednarodne pogodbe in proračunske dvanajstine, 7. Volilo se bo predsedništvo narodnega predstavništva. Parlamentarna za-ednica dobi predsednika, demokratska zaednica pa oba podpredsednika, 8. Rekonstruirale se bodo pokrajinske vlade v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu, 9. Sestavi se ukazni ministrski komite, ki se bo bavil z nameščanjem, odpuščanjem in upokojevanjem uradnikov, ki imajo več kot 2500 dinarjev plače. Če bi se komite ne strinjal, intervenira ministrski predsednik. TRGOVSKE ZVEZE MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN BOLGARSKO. LDU Belgrad, 13. avgusta. »Politika« doznava iz Sofije, da češkoslovaški ekonomski komite pod predsedstvom gosp, Schulterja že tri tedne vodi trgovinska pogajanja z bolgarsko vlado. Pogajanja so Uspela, Tudi iz Belgrada je dobil komite dovoljenje za prevoz blaga skozi Jugoslavijo. Računajo, da se že s 1. septembrom prične izmena blaga med Bolgarijo in Češkoslovaško s posebnimi vlaki, ki bodo plombirani šli skozi Avstrijo in Jugoslavijo. Čehi so izkoristili osamljen položaj Bolgarske s tem, da so sklenili z njimi zveze, ter so na ta način dobili, kar so želeli. LLOYD GEORGE PROTI VOJSKI Z RUSIJO. LDU London, 13. avgusta. (DunKU) Po zajutrku, ki so ga voditelji koalicije dali na čast Lloyd Georgu, je ministrski predsednik izjavil, da upa in računa na to, da se edinost med Anglijo in Francijo ne bo kršila. Nadalje je Lloyi George izjavil: Ako gre za vzpostavitev miru, je naša prva dolžnost, da obvarujemo narod neopravičljive pustolovščine. Samo nujne zahteve narodne časti, vprašanje samostojnosti in svobode bi moglo opravičiti vojno. Vsi narodi morajo zbrati vse svoje moči. Mnogo je odvisno od Anglije in njene edinosti. NEMŠKI ROPARJI NA KOROŠKEM. LDU Ljubljana, 14. avgusta. Iz Velikovca se nam poroča: Dne 13. t. m. so prišli ob šestnajstih trije neznanci v Bran-kovce, občina Tinje, na dom Slovenca Pavla Miglarja, ki ima trafiko. Doma je bil samo oče. Ti trije neznanci so šiloma pobrali ves tobak. Zahtevali so tudi mesa in kruha. Dejali so očetu, naj bo vesel, da ni doma sina, ker bi bil sicer danes mrtev. Ker so govorili o lanskih bojih, je očivid-no, da so bili to »Volksvvehrovci«. ČEŠKOSLOVAŠKI SOCIALDEMOKRATI. LDU Praga, 13. avgusta. (ČTU) Poslanci senatorji češkoslovaške socialnodemokratske stranke s^ imeli dan-es pod predsedstvom poslanca Nemca skupno sejo, O notranjem in zunanjem položaju je poročal poslanec Sturm. Po debati je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri jemlje skupščina na znanje izjavo češkoslovaške vlade o njeni nevtralnosti v ru-sko-poljskem konfliktu. Socialno - demokratski poslanci senatorji pooblaščajo predsednika obeh klubov in člane zunanjih odsekov obeh zbornic, da uvedejo korake, da stopi Češkoslovaška v diplomatske stike z Rusijo. Nato so debatirali o razmerah na Slovaškem in razpravljali o vprašanju prehrane. Politične novice. + Reka samostojna škofija? Nemški listi poročajo, da je konzistorialna kongregacija izpremenila Reko v samostojno škofijo, ki jo je papež podelil dosedanjemu apostolskemu administratorju Con-stantiniju. + Nemška socialna demokracija proti aneksiji Južne Tirolske. Načelstvo social-nodemokratične stranke v Italiji se je obrnilo na izvršilna odbora socialdem. skupin na Južnem Tirolskem in Trentinskem z vprašanjem da-li želita aneksijo in v tem slučaju, kakšne vrste avtonomijo naj dobe pripojene pokrajine. Nemška social-nodemokratična stranka na Južnem Tirolskem je nato odgovorila, da zahteva temeljem narodnostnega programa pravico do samoodločbe za vsa plemena, ki so pod jarmom kakega tujejezičnega naroda, tako tudi za južne Tirolce. Edino na tem temelju sklenjen mir more prinesti svetu ozdravljenje. Potem tudi za Italijo ne bo potrebna takoimenovana strategična meja in ne bo imela nobenega razloga, da bi nasilno pripojila tujejezično Južno Tirolsko. — Tako govori nemška socialna demokracija na Južnem Tirolskem. Slovenski socialisti na Primorskem in v Trstu z dr. Tumo na čelu niso imeli tako trdne hrbtenice, marveč so hiteli zlesti pod podplat italijanskega imperializma. Vsak po svoje! + »Napredna« armada, V Linču so hoteli 10. t. m. slovesno zapriseči čete. Bri-gadno poveljstvo je za to priliko postavilo v program tudi vojaško službo božjo na prostem. To pa socialističnemu vojaškemu svetu nikakor ni bilo po godu. In oblasten kakor je tak-le vojaški svet, je proti sv. maši vložil ugovor, češ da je nedopustno in z republikansko svobodo nezdružljivo, siliti koga h katoliškemu bogoslužju. Ako komanda ugovora ne bi vpošteva-la, bo vojaštvo prireditev bojkotiralo. Komanda je zaenkrat prisego odložila. Zares, lepa armada — ta nova avstrijska sovjetska vojska! Mislimo, da takih manir v sedanji ruski rdeči armadi ne poznajo. Dnevne novice. — Kongres jugoslovanskih dobrovolj-cev za Slovenijo združen z občnim zborom Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo se bo vršil letos dne 8. septembra v Ljubljani. Spored je določen tako-le: Dopoldne: zadušnice za padle dobrovoljce, po zadušnici veliko manifestacijsko zborovanje, popold. občni zbor »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo«, a zvečer velik komerz združen z ljudsko veselico. Kongresa se udeleže vsi slovenski dobrovoljci, kakor tudi vse dobrovoljske organizacije Jugoslavije in zastopniki če-hoslovaških dobrovoljcev. — Vsem, ki so se prijavili za sprejem slovenske dece z Dunaja, sporočimo, da smo naznanili »Jugoslovanskemu pripo-močnemu društvu« na Dunaju, naj ne pošiljajo dece v Slovenijo, ker se je priglasilo za sprejem le 30 rodbin, a otrok bi morali porazmestiti 172. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine. — Mizarsko orodje. Urad za pospeše-vnje obrti je prejel iz Dunaja nekaj kompletnih garnitur mizarskega orodja, katere bo porazdelil med obrtnike. Interesenti, ki žele prejeti celo garnituro naj takoj zaprosijo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22 od 8—12. ure dopoldne. Priglasiti je treba najkasneje do 25. t. m. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati. — Dobava kopit- Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj garnitur kopit. Interesenti-obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25- t. m. pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22 od 8—12. ure dopoldne. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati. — »Koroški plebiscit«. Ponovno pozivamo vse našince, ki imajo glasovalno pravico, naj javijo svoj naslov Narodnemu svetu v Velikovec. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti, ki so bili: 1. 1. jan. 1919 stari najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1. jan. 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A, in 3. ki poleg teh točk izpolnijo vsaj še enega izmed sledečih treh pogojev: a) rojeni morajo biti v pasu A ali b) stalno so morali bivati v pasu A vsaj od 1. jan. 1912 ali pa c) ki so v katerokoli občino pasa A pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj se pa tudi tisti, ki dvomijo, če imajo glasovalno pravico, in sporoče svoj naslov z natančnimi podatki. — »Državna posredovalnica za delo.« Pri vseh podružnicah »Drž, posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. do 7. avgusta i920 dela 183 moških in 59 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 168 moških in 89 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 136. — Promet od 1. januarja do 7. avgusta 1920 izkazuje 17.373 strank, in sicer 10.011 delojemalcev in 7362 delodajalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4652. — Dela iščejo: pisarniške moči, trgov, sotrudniki, sotrudnice, služkinje, peki, vajenci, natakarji, natakarice, ključavničarji, krojači, šivilje, dninarji, dninarice, hlapci, čevljarji, hotel, sobarice itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, polj. delavci, hlapci, mizarji, služkinje, kuharice, vajenci razne stroke, zidarji, mlinarji, pletarji, tesarji itd. — Splošno znižanje cen v Nemčiji. Na Nemškem so začeli s splošnim zniževanjem cen. Ravnokar naznanja Zveza železne in jeklene industrije 7—25 odstotno znižanje cen vsemu železnemu in jeklenemu blagu. — Za gospodinjsko izobrazbo učiteljic, Belgrajska vlada je sklenila poslati večje število domačih učiteljic na Češkoslovaško, da se v tamošnjih zavodih izobrazijo v gospodinjstvu. — Strokovno šolo za železniško osobje je otvorilo železniško ravnateljstvo v Belgradu. Uslužbenci so obvezani, obiskovati šolo po 2 krat na teden. — V varstvo iznajdb. Odsek za patente v Belgradu je izdelal zakonski načrt, s katerim naj se uredi patentiranje novih iznajdb. — Milijonska tatvina v Celovcu. Vlomilci so vlomili v depozitni urad deželnega sodišča, navrtali in vlomili v blagajno. Tatovi so odnesli ure in druge dragocenosti v vrednosti poldrugega milijona kron. Vlomilci so baje pobegnili proti Gradcu. — Nevaren tat aretiran- Aleksander Kavčič iz Tržiča je stanoval od januarja do marca letos pri Mariji Tončič v Kamniku, Šdtna št. 50 in je ukradel Tončičevi suknjo in dvoje moških hlač v vrednosti 3100 kron. Meseca marca je odšel iz Kamnika v Tržič, kjer so orožniki našli ukradeno suknjo in 1 hlače in še več drugih sumljivih reči. Kavčiča so aretirali orožniki v Škofji Loki, kamor je pobegnil. Ker je Kavčič zelo udan tatvini, ni izključeno,' da je še drugod kradel. — Pazljivi orožnik. Ko je nekega dne patruljiral neki orožnik iz Litije, je videl pri pokopališču v Litiji Franca Avblja iz Kanderš, ki je imel konjsko odejo pod pazduho. Ko ga je orožnik vprašal, odkod ima odejo, je bil iznenaden, potem se je pa udal, da jo je ukradel. Avblja je nato orožnik aretiral. — Nič ni tako skrito, da bi ue bilo kdaj odkrito, V Beričevem je bilo 1. 1918 vlomljeno v čebelnjak Štefana Starina. Takrat ni nihče vedel, kdo je kradel, toda orožniki niso počivali in so dognali, da sta takrat ukradla iz čebelnjaka dva panju Anton Jerič in Peter Primc, ki sta izvršila v Beričevem in v okolici več tatvin in vlomov. — Zvišanje alimentov. Na Dunaju je sodišče ugodilo zahtevi ločene žene nekega državnega uradnika, da ji mož zviša alimente od mesečnih 116 K, ki so ji bili priznani leta 1913., na mesečnih 200 kron. Razsodba pravi, da je to zvišanje opravičeno, ker se je s tem vrednost alimentov vsaj deloma izenačila z vrednostjo prvotno določene preživnine, — Kako bodo volile ženske v Avstriji. Izvršilni r.ed novega volilnega zako- na v Avstriji določa, da se morajo i® volilni zavitki po barvi razlikovati ® ških, da se s tem omogoči ločeno e moških in ženskih glasov. Drugače so ločbe za vse volilce brez razlike sp1 enake • o — Vlom na Volavčah. V noči oj* avgust je bilo vlomljeno na žagi g- »v ,, Goloba na Volavčah. Vlomilci so oaiK= 17 m dolg in 13 cm širok gonilni j®r ki je vreden 4000 kron. ^ je, — Z demarkacijske črt®. Oskar • z Vrhnike, zdaj nič ne dela, raz]«'0 zemljišče in se od tega živi. Nekega, je zaklical nad finančnim nadpa®1 Žnideršičem: »Nocoj bom šel čez oeD( kacijsko črto in bom nesel 1000 ovoje'\, baka čez!« Gospod Žnideršič ga je vpra ^ če misli njemu nagajati in je zahteva ^ njega, naj mu pove ime. Majer je na o kel: »Financarji sami kontrobantaj^, pomagajo drugim tihotapiti.« Ko ga J Žnideršič odločno vprašal za njegovo mu je odgovoril z grdo, prostaško ne®|-^ kvanto. Majer se je moral zagovarja!' to pred ljubljansko deželno sodnijo, k'1 je prisodilo 6 dni strogega zapora. , — Pretep na Savi, Vincenc in Janez Smuk iz Spodnjega Loga st'.L jila že od leta 1917. fantovsko sp7raS y proti Benediktu Savšku s P°r!0V®ejv'^j, gostilni Drnovška na Savi pri Litiji ie • ^ šel nekega dne Simončič izzivat: * • kdor ima korajžo!« Savšek je na to 'Pj,, šal Simončiča in Smuka, kaj hočeta; mončič in Smuk sta nato Savška t>re, ^ la; Smuk ga je udaril z gnojnimi vil3®!^. hrbtu, Savšek se je precej odpeljal valjano v bolnišnico, kjer se je zdravil 9 — Valute. Dne 13. avgusta na ški borzi: 1 dolar 91 K; 100 avstriJ8 . kron 40 K; 100 carskih rubljev 134 K. francoskih frankov 630 K; 1 napole°n ^ 340 K; 100 nemških mark 194.50 K, ,f rumunskih lejev 191 K; 100 italijanskih 474 K; 1 angleški funt 328 K; 100 češ* slovaških kron 155 K; 100 švicarskih n kov 1450 K. — Dne 12. avgusta na belgi-8'' ski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24.10 •V 100 francoskih frankov 170 din.; 1 ^°'8* 21.80 din.; 100 italijanskih lir 116 din-, levov 39.25 din.; 100 lejev 48 din.; l°0he . ških mark 49 din.; 100 grških drahem ^ din.; 100 češkoslovaških kron 41 din-, avstrijskih kron 10.50 din. Llubilanske lj I. lj. d. k. društvo vabi svoje v nedeljo 15. t. m- na sestanek v svoje» prostore na Kongresnem trgu- Udete se ga v obilnem številu. __ Ra mm novice- r Odtiski prstov- Iz Amerike Porf^a. da so v Njujorku uvedli za poskušnj0 kon, po katerem morajo uradniki, k1, g stavljajo rojstne liste za otroke, vtisni*' krstni list odtis otrokovega pi’sta, is*0 ,j0) tudi en odtis v matično knjigo. PraV,eI1i da je to najgotovejše sredstvo, po ka*®^) morejo dognati identičnost osebe, ^ oseba se lahko spremeni, toda Potezevjji, prstih, ki jih dva človeka nimata ena pa ostanejo vedno iste. Če se bo to obnese seveda ne ve. -j r Konec stavke brzojava in t®*® ,p. na Dunaju. Na Dunaju sta stavkala j jav in telefon; v tem slučaju so Duna) zelo občutili, kako velike važnosti je ^ naprava za veliko mesto in kako o izhajali brez nje. Posebno se je to opa' v slučajih, ko je treba poklicati nujne moči, posebno ob nesrečah ali glede og - bila r«' i" el' Listi navajajo več slučajev, ko je b šilna postaja le silno počasi obveščena so ponesrečeni ljudje med tem Pre ?aju polno nepotrebnih mule; v enem s*11 - je bila pomoč že prepozna. sj» r Rakova pot svetovne gospodarsk-tuacije. Eden izmed pariških večern' ^ stov je prinesel naslednje zanimive P°_ j;0 ke, ki osvetljujejo današnjo g°sP° situacijo in pojasnjujejo splošno nara... nje draginje. Svetovno pridobivanj® moga se je zmanjšalo za 2150 stotov, svetovni pridelek pšenice za;.co2 milijonov stotov, pridelek amerikanS. vpj bombaža za 8 milijonov stotov in sV