Številka 9.
IZHAJA VSA5I DAN ^SB
ob nede!jah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
IN.parnične številke se prodajajo po 3 nvć., (6 stotink) x mi ogib tot »kartah v Tn-tu iti okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. ^L Petru. Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. Postojni, Dorncergu, Solkanu itd. t E OG1-ASOT se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoka v , n ir,i; 7»i trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; ta Ofinrtiiice. zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov 1.0 stot. y.a oglase v tekstu lista do 5 vrst SiO K, vsaka na-*a!jnu v j> tu K 2. 31ali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 16 t>tot. — OgJare Bprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti^. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NA310CNTNA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, • u naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oziru.
faročnina na isJeljslra iidaiie .Edinosti' stane: celoletno K 5-20, pol ista
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrunkovfttm
pisma se ne sprejemajo Si« rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lir-a UREDNIŠTVO: ul. Glor*io Oulatti 18 (Narodni d m Izdajatelj in odgovorni u ednik ŠTEFAN' GODINA. Lu^.u t konsorcij lista „E iinosf. — Natisnila tiskarna konsor.-ia lista „Edinost" v Trstu, »lica Giorgio Galatti 5t. H
- Pošt no-hrunll nični račuu Št. 84l'6*>2.	■
= Telefon itev. 1157 =====
BRZOJAVNE VESTI.
Minisferdki predsednik baron Beck.
DUNAJ 8. Miai3tersH predsednik baron Eeck in soproga sta se cUne» zjutraj iz Me raua povrnila na Dunaj.
Nižeavstrijeki deželni zbor.
DUNAJ 8. Danes se je sestal u žcav-»tiijski deželni zbor ter je pričc-l razpravljati o deželnem proračunu za 1908.
Izjava ministra Andrassy-ja glede volilne reforme.
BUDIMPEŠTA 8. Finančni odsek po-tlaaske zbornice je nadaljeval razpravo o proračunu ministerstva za notranje stvari. Minister za notranje stvari grof Andrassj je izjavil, da ne more določiti roka, kedaj predloži zakonski načrt o razširjenju volilne pravice. Nadeja se. da stori to na spomlad, me-*«ca marca oziroma aprila. Temeljitih študij aaiteva izlasti razdelitev volilnih okrajev. Prerano bi bilo, ako bi se že danes izjavil o na-idib predloge. Proračun je bil potem vsprejet »a splošno in v podrobnostih.
Dr. Wekerle in ban Rauch na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 8. Ministerski predsednik dr. Wekerle je danes v spremstvu novoime-novanega bana barona Raucha odpotoval na Danaj. Jutri predpoludne bo ban v cesarski pijači zaprisežeu.
Bogata gledališčna igralka.
DUNAJ 8. Dvorna igralka Katarina S«hratt je kupila palačo Konigswarter na Kolavratringu za 720.000 K, ter se v nji na-bt&ni, čim bo notranjost preurejena.
Dalmatinski finančni ravnatelj.
ZADER 8. Danes zjutraj je tukaj za pljačnico umrl finančni ravnatelj, dvorni svetnik Rihard vitez Beden.
Dva ruska anarhista aretirana.
INOMOST 8. V Bucbsu sta bila aretirala dva ruska anarhista, ki sta se iz Švice šotela podati v Rusijo. Seboj sta imela štiri zaboje orožja in 34.000 patron. Zaprli so ju v zapore okrožnega sodUča v Feldkirchu.
dogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe med Avstro Ogrsko in Srbijo.
BELIGRAD t. Srbski delegatje so se danes zjutraj podali na Dunaj, da nadaljujejo pogajanja radi fcklepa trgovinske pogodb« med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Pruska poslanska zbornica.
BEROLIN 8. Trgovinski minister pl. Kseinhaben je predložil proračun. Podal je pregled proračunov 1906, 1907 in 1908.
~ BEROLIN 8. Poslanski zbornici predložna! pruski proračun zaključuje prihodke in iidatke s 3362.021.686 markami. Nasproti proračunu za 1997 pokazuje sklepna svota za 1500 povišanje za 161,947.756 mark.
Portugalski kralj obišče Brazilijo.
LIZBONA 8. Portugalski poslanik v Rio de Janeiro, Laoapreia, je rekel na nekem raz govoru z zastopnikom lista ,.Illu3tračao", da namerava kralj Karlos dne 7. junija priti v Bio de -Taneiro. Kralj goji že dolgo časa žsljo, da bi obiskal Brazilijo. Kralj pride v Brazilijo ravno na dan, ko so bo slavila sto-h tmica, odkar je dekret portugalskega kralja
PODLISTEK.
3
On?
GUY de MAUPASSANT,
Imel sem halucinacijo — to je bilo neo-p jrekljivo. Kajti moj duh je bil ostal ves čas ja3en in je delal logično in normalno. Možganom se torej absolutno nič ni pripetilo. Samo ••i so fe bile zmotile, so bile zmotile moje misli. Moje oči so imele vizijo, eno tistih ▼iaj, kakor zavajajo lahkoverne ljudi, da ve rajejo na čudeže. Bila je nervozna nezgoda optičnega aparata, drugega nič ; naval krvi morda...
Prižgal sem svečo in sem zapazil, ko sejaa se sklonil k ognju, da sem se tresel. Tadi sem se hitro zopet vzdignil, ker se mi ,ie zdelo, kakor da me je sunil nekdo v hrbet.
Torej le nisem bil miren.
SL4 sem malo po sobi; govoril sem na gJas ; zapel sem polplasno par kitic.
Potem sem zaklenil vrata dvakrat in sem st čutil malo pomirjenega. Priti vsaj ni rnsg-1! nihče noter v sobo. Usedel sem se zopet in sem premišljeval še dolgo o tem čudnem doživljaju ; nato sem legel v postelj in vpibnil luč.
Par minut je slo vse dobro. Pokojno sem
Ivana odprl svetovni trgovini brazilijanska pristanišča.
Nesreča na morju
LONDON 8. Izgubil se je parnik „Mouut R'»yal'' ki je dne 2. t. m. odplul iz Aatverpena v St. John. Na parniku je bilo 234 izseljencev, ol teh 200 is Og ske. Maroko.
PARIZ 8. Oklopni križjr „Kleber" in križar „Islj4f odplujeta te dni v Maroko.
Pomanjkanje discipline v francoski armadi.
PARIZ 8. Listi poročajo, da se jo okolu 40 vojakov 7. dragonskega polka v Fontaine-bleau, ki niso dobili dopusta za božične praz nike, v ponedeljek odstranilo iz vojašnice in da so se povrnili še le čez 8 dni. Vojaki so raztrgali neko polkovno povelje, v katerem se je naznanilo, da se do nadaljne odredbe no-oenemu vojaku več ne dovoli dopusta. Polkovnik je pri vojnem ministerstvu predlagal, naj se polk premesti v drugo garnizijo.
PARIZ 8. Trije topničarji garnizije Douraj, ki so bili kažnjeni z zaporom ia so radi tega pobegnili iz vojašnice, so se podali v Lille, kjer so na tamošnjem kolodvoru razsajali in upili: Doli z armado! Živio Herve! Priti je morala vojaška patrulja, da je raz-sajalce ukrotila in odvedla.
Rusija.
Oborožen upor roparjev.
PETROGRAD 8. Ko je hotela včeraj policija aretirati osebe, ki so se udeležile roparskih napadov, so se iste uprle z orožjem ▼ roki. En policijski nadzornik je bil ubit, nek drugi in štirje redarji pa ranjeni. 01 roparjev je bil eden težko ranjen, deset jih je bilo pa aretiranih.
Vpliv industrije na narodni razvoj.
n.
Svoja izvajanja o ^relativnem nazadovanju slovenskega življa na Štajerskem vsled vpliva industrije ozir. boljših življenskih odnošajev v nemških industrijalnih krajih, zaključuje pi satelj v graški „Tagespo3t*': z besedami: „Iz teh podatkov crpimo lahko mi Nemci mnogo pouka".
To-le pa velja v dvojni meri za nas Slovence, kajti se gre za našo kožo. Mi živimo vse preveč v nekem gavdiju, veselimo se tre-notnih uspehov, in si domišljamo v svoji in-dolentnosti, da smo že potrli svojega narodnega nasprotnika. Če pa vendar-le uvidevamo, da se nam slabo godi, potem se jezimo na Nemce, Italijane, socijaliste, vlado itd. in nočemo razumeti, da krivda tiči le v nas in da nasiije, zagrešeno nad nami, je še le posle dica naše slabosti. Zamenjavamo radi posledice z vzroki.
Proti temu počasnemu, a stalnemu od-krhavanju kamenčka za kamenčkom od našega narodnega skalovja vsled navale močnejših zunanjih valov, treba, dokler je čas, zgraditi jez, — in ta jez obstaja le v tem, da stremimo tudi mi po največji moči na vseh p iljih narodnega gospodarstva, zlasti pa industrije in trgovine.
Iz one štatistike smo razvideli. da se spodnještajerski kmet, izvabljen od boljšega
ležal na hrbtu. Potem sem začutil potrebo, da bi gledal po sebi, in ulegel sem se po strani.
Ogenj v kaminu je tlel samo še v dveh ali treh iskrah, ki so razsvetljevale ravno noge naslanjača. Zazdelo se mi je, da vidim zopet sedeti na njem moža.
Hitro sem prižgal zopet svečo. Zmotil sem se bil, videl nisem ničesar več.
Vseeno sem vstal in sem skril stol za posteljo.
Potem sem zopet ugasnil luč in sem iz-kušal zaspati. A komaj sem bil zadremal, sem videl v sanjah, natančno kakor v resnici vso strašno nocojšnjo sliko zopet. Prestrašen sem planil iz spanja, naredil luč, ostal v postelji in se nisem upal zopet zaspati.
A dvakrat sem kljubu vsem naporom za trenutke zopet zadremal. In dvakrat se je prikazala slika zopet pred mojimi očmi. Mislil sem, da sem zblaznel.
Ko je prišel dan, sem se čutil malo olajšanega in spal sem mirno do poldne. —
Prešlo je, popolnoma je bilo prešlo. Imel sem pač vročinico ali moro ali kaj sličnega... Kljubu temu sem se zdel samemu sebi precčj aboten.
Bil sem ta dan zelo dobre volje. Kosil sem v restavrantu, šel v gledališče in krenil potem domov. Ko pa sem se bližal svojemu stanovanju, me je prijel čuden nemir. Bal sem se, da ga zopet vidim — njega. Nisem
zaslužka v industrijalnih krajih, izseljuje na Srednje- in Gornje štajersko, kjer se raznaro-duje. Kar velja za Štajersko, velja še v veči meri glede Koroškega in celo primorski Slovenci ne smejo biti tako brezbrižni. Re* je, da je naS položaj v toliko boljši, da se oni veliki privlačni centrum, kakšen je tržaški emporij, nahaja še v okvirju slovenskega ozemlja, radi česar je raznarodovaje vsled ojačenega narodnega zavedanja postalo nekam težje, nego je bilo doslej. Toda raznar« d jvanje se je do nedavno vršilo tu glede priseljencev (v manjši meri glede domačega prebivalstva) v naravnost velikanskem stilu ; ravnotako v drugih mestih Primorske. Sij je etnogra-fično prebivalstvo Trsta, Gorice in drugih mest pretežno slovenskega pokoljenja. V zad njem času je tu postalo bolje, ali — ne varajmo se — raznaro'ovnnje ni še prestalo.
In tu mala konstatacija. Žalostno je, da moramo še le od Nemce? crpiti pouka glede naše mizerije. Pri nas ni pa nikogar, ki bi 3e lotil e iakega statističnega dela glede vseh naših dežel in ki bi nam s tem pokazal naš položaj v pravi luči. Saj strokovnjakov ne manjka pri nas. In vendar bi izvršili s tem pravo narodno delo, ker resnica je ona, ki nas resi. —
Di se torej povrnemo k stvari ! Pri nas treba nujno intenzivnega gospodarskega dela na vseh poljih. Ne smemo se strahopetno umikati tekmovanju z drugimi narodi z lenim opravičevanjem : — Reveži smo ! — Tu zamenjavamo zopet vzrok s posledico. Statistika slovenskih hranilnic dokazuje sicer, da naše narodno imetje ni ravno tako pičlo. Lega naših dežel ob morju in ob močnih deročih vodah, ob križpetju raznih prometnih zvez pa je gospodarsko ugodna. Manjka nam le p o d j e t n i š t v a, en erzi j e, trgovskega duha.
Te nedostatke treba torej odpraviti. In tu treba nam pred vsem praktične izobrazbe, ki naj nam odpira večje gospodarsko obzorje. Treba vseh vrst gospodarskih — obrtnih in trgovskih šol; svoj razumniški naraščaj pa moramo napotiti k praktičnim študijam, izla-sti k tehniškim študijam. Razumništvo, ki sestaja iz samih jnristov in duhovnikov, je slabo znamenje za gospodarsko moč kakega naroda.
Le tako bomo znali uporabljati v svojo korist neizogibni proces industrijalizacije naših alpin3kih dežel in uvaževati "neizmerno važnost tržaškega emporijaza slovenski narod. Treba strokovnjakov v snovanje akcijskih družeb in sindikatov, in ljud', ki bodo na tem polju ledino orali. In ako potem, v okvirju našega narodnega ozem-lia, vzcveta industrija in trgovina, potem se nam ne bo bati pojemanja našega življa vsled preseljevanja. Seveda ni smeti ob tem pozabiti tudi na negovanje intenzivnega poljedelstva, da bodo vsled razumnejšega izkorišče-vanja zemlje mogli naši k»-aji preživljati več ljudij, nego dosedaj.
Na drugi strani pa ne smemo zanemarjati kolonij izseljencev v tuji zemlji in jih prepuščati njihori usodi. Naučimo se pri Čehih, kateri skrbi o za češke manjšine v nemških industrijalnih krajih kakor mati za daljnega sina, jih podpirajo toliko moralno, kolikor materijalno in si ustvarjajo tako mesto odpadnikov narodne pijonirje
Napisali smo teh par misli, ne da bi si prisvajali strokovnjaške avtoritete. Upamo pa,
, da se tega vprašanja lotijo poklicaui faktorji i našega naroda. Naše skromno mnenje je, <!*■ j bi se sklicala etiketa, ki naj bi se bavila s /»e-tresovanjem načina in poti Jc povzdigi uaie industrije potom osnovanja akcijskih dru.cl, \ sindikatov itd. Taka enketa naj bi združila j strokovnjake raznih vrst, ki bi na podlagi statistike in izkušenj v našem in pri druzih i a-rodih ustvarili programatičen načrt.
Ali hitro, ker potreba je že skrajna !
Orehi avstrijske državne politik« nasproti Italiji.
Nedavno je bil prinesel list „Alld. Biatt*4 članek iz peresa Ewalda Paula, ki pripoveduje o protinemškem razpoloženju v Italiji. V vseh večih avtoritativnih listih Italije da je opažati neprikrito sovražtvo proti Nemcem. Bila bi velika gospodarska in politična pogreška — pravi avktor — ako bi se hotelo prezirati te pojave. Saj to da je ravno slabost našega časa, da noče razkrivati, kar se mora razkriti, ampak se izgublja v najnovar-neje slepomišenje. Izvestni italijanski krogi smatrajo namreč potrpežljivost in obzirnost od nemške strani — ne kakor to, kar naj bi bili — ampak kakor slabost. Zato da postajajo ščuvarji vedno glasneii. Člankar v nemškem listu zaključuje: „Zasmehuje se nas in zasramuje korak za korakom. Naš jezik je grd, naša obleka tudi; naše žene in n tša dekleta so neliubeznjiva ; vrhu tega smo mi bahaški in domišljavi ; zato menijo laški listi, da treba krcati po prstih vsacega Nemca, ki se šopiri po Italiji."
Koliko da to, kar pripoveduje Evsald Paul o sovražtvu v Italiji proti Nemcem, odgovarja resnici, tega mi nočemo presojati in nas tudi toliko ne briga. To pa vemo, da to, kar pripoveduje Ewald Paul o sovražtvu proti Nemcem, velja v polni meri glede naše države. (Je v tej sliki na mesto obsovražljenih Nemcev postavimo avstrijsko državo, a namesto od Paula obsojane potrpežljivosti in obzirnosti na strani Nemcev o b-zirnost in slepoto avstrijske diplomacije, potem smemo reči, daje nemški člankar podal sliko, ki se jej more priznavati lotografska točnost. Tudi naša diplomacija noče videti v Italiji tega. kar v resnici je, tudi ona noče razkrivati, kar bi morala razkriti, tudi ona se izgublja v najnevarnejem slepomišenju. Jedna razlika je pa vendar : kar smatrajo Italijani pri Nemcih za slabost, a je v resnici — po Paulu — le obzirnost in nestrpljivost, to je pri naši diplomaciji deloma obzirnost in obenem slepota. V polni meri pa velja tu sodba nemškega pisca, da se s tem na naši strani zagreša neodpustna gospodarska in politična pogreška!!
O pogreški v državno-političnem pogledu ne treba izgubljati besed. Dokazuje jo zgodovina in maščevala se bo (na tem ne dvomimo) tudi v bodočnosti, ako avstrijski državniki ne odpro oči in pokažejo svoje odločnosti poprej, nego bo prekasno. Ne le pred, marveč tudi m e d t o č o ne pomaga več zvoniti!!
Kar se pa dostaje pogreške v politiki Avstro-Ogrske nasproti Italiji v gospodarskem pogledu, govore glasno vsakdanje izskušnje. Tej politiki se žrtvujejo največi gospodarski življenski interesi naših juinih pokrajin: naše produkcije, naše trgovine. Skozi leta se je
imel straha pred njim. nisem se bal njegove navzočnosti, na katero nisem verjel, ampak bal sem se nove prevare svojih oči, bal halucinacije, bal grozo, ki bi me popadla.
Dalje nego uro sem hodil sem in tja po trotoarju ; potem mi je bila stvar le pre-neumna in vstopil sem. Sopel sem tako hlastno, da sem prišel komaj po stopnicah, in stal sem pač še deset minut pred vratuii svojega stanovanja na hodniku. Mahoma pa sem zbral ves svoj pogum in vso svojo ener-žijo in sem vtaknil ključ v ključavnico. Potem sem planil s svečo v roki naprej, odpahnil z nogo sobne duri, ki so bile samo priprte, in vrgel plah pogled na kamin. Videl nisem ničesar !
A L. kako olajšanje! Kako veselje! Kako 03vobojenje! Živahno sem hodil po sobi. Vendar se še zmeraj nisem čutil docela pomirjenega. Večkrat sem se hlastno obrnil. Teraa po kotih me je plašila...
Spal sem slabo ; neprestano so me begali namišljeni šumi... Vendar ga nisem videl več. Ne. To je bilo pri kraju !
Od tega dne me je strah, kadar sem ponoči sam.
Čutim ga blizu sebe, okoli sebe... Nisem ga videl nič več, ne ! In kaj bi to tudi delo, ko vem, da ni n i č, ko ne verujem nanj ?
In vendar me trpinči njegova podoba, ker moram neprestano misliti nanjo. Eua roka je visela na desno čez stol, njegova
glava je bila nagnjena na levo kakor speč ega človeka... A dovolj ! Nočem, nočem več misliti na to !
Kaj le neki je, ta obsedenost? Zakaj ta trdovratnost ? Njegove noge so bile čisto blizu kamina !
Preganja me neprenehoma. To je blaznost ! Vendar je tako. Kdo, on ? Vem pač dobro, da on ne ekzistira, da ga ni v resnici. On živi zgolj v moji slutnji, v moji bo a ini, v mojem strahu! Dovolj torej, čez in čez dovolj !
Da. Naj navajam še toliko pametnih razlogov, ztiram še tako svojo voljo in svoj pogum, no morem več biti doina sam, ker je on tu. Ne bom ga videl več, ne bo se mi prikazal več. vem to. In vendar je vedno tu.
v mojih mislih. Neviden je, a to ne brani, da bi ga ne bilo. On je za vratmi, v zaprti o-mari, pod posteljo, v vseh temnih kotih, v vseh sencah. Če odprem vrata, odklenem o-maro, če posvetim pod postelj, razsvetlim kote in sence, ga ni več ; potem ga čutim za seboj. Obrnem se, p:epričan, da ga ne bom videl, da ga ne bom videl nikoli več. A vseeno ni zato nič manje za menoj...
To je neumno, a je grozno !
Kaj hočeš ? Nič ne morem zato.
Ko pa bova v dveh, čutim jasno, da čisto jasno, Djega ne bo več. Kajti on je samo tu, ker sem sam, edino le ker sem sam !
(Konec.)
Biran II
»EDIN08T« št. U
V Trstu, dne 9. jaMuvarja 19CS
radi zavezništva z Italijo obijala produkcija sestaviti nove unijoni-ttične stranke, bo vlada!; nika dru. Letiću. Farmacevt je zmajal z Tu treba pripomniti, da je raspelo?.©«;* in trgovina z vinom — ta glavni vir dohod- on tudi brez stranke. Kako namerava v tem ! glavo, češ, da ne ve. Ko sem na to vprašal v nemških listih na Čsškem jako vo jevito.
1 po gospodu dru. Grzetiču, so mi odgovorili Kar pa zahtevajo ti listi, bi ne značilo dru-zatrdljivo, da imajo — oba skrita v stranski zega nego pripoznanje od utr**'. 6obi, ker Bta bolna.	Čehov, da imajo Nemci pravico do
kov v siromašni Dalmaciji — v tisti Dalma- slučaju urediti svoje postopanje, to je seveda ciji, ki bi jej morala avstrijska država poma- njegova tama. Splošno mnenje je, da imene-gati s podeseterjeno silo radi tega, kor je ta vanje barona Riucha ne pomenja spremembe dežrla gospodarsko propadla ravno vsled zistema, ampak samo nov poskus, da se zločinskega zanemarjanja od strani države od rspo stavi sporazumljenje med Ogrsko in
francozke okupacije sem! Istotako trpi in propada radi avstrijske državne politike nasproti Italiji tudi nase libištvo, ki je, oziroma je bilo izdaten vir dohodkov in važno živilo po vsej obali ob Adriji od naijužneje točke Dalmacije, do našega sv. Križa, pak dalje preko Devina.
Vemo, da ne pripovedujemo nič novega, da so to že znana in premnogokrat naglasana dejstva. Ali moramo. Ce nesreča in nadloge ostajajo iste, ostajati morajo tudi tožbe. In sosebno še, če ostajajo iste in nespremenjene tudi znana brezbrižnost, nesmiselnost iu slepota državne uprave nasproti interesom last-n :li državljanov !
Aplicirati smemo torej sodbo Ewalda Faula iu zaključiti se svojim cetenim censeo : avstrijska državna politika nasproti Italiji nas ubija gospodarski in politični; našo državo hočejo napraviti z vnanjimi zvezami močno, ne mislijo pa, da najprej mora biti na znotraj močna po blaginji in zadovoljno3ti lastnih državljanov !
Hrvatska.
Pavel baron Rauch.
Novi hrvatski ban baron Pavel Rauch je bil roieu 20. februvarja 1865 v Zagrebu. Rodbina Rauch izhaja iz Stdmograške, a naselila se je v Hrvatski že leta 1560 in pripada najugledneiim aristokratičnim rodbinam Hrvatske. Baron Pavel R luch je mlaji sin prvega hrvatskega bana pod ustavnim režimom, barona Levina Raucha. Gimnazijo je dovršil v Zagrebu, pravo je učil pa v Budimpešti in na Dunaju. Govori perfektno hrvatski, niadjarski, nemški in francoski jezik.
Od leta 1887 gospodari na posestvu Matiuec pri Varaždinu, ki mu je je zapustil njegov stric, in kjer je uvedel uzorno gospodarstvo. Leta 1888 se je oženil s hčerjo dunaiskega veleindustrijalca Baerhleja. Zakon je bil pa kmalu na to ločeu. Baron Rauch pripada hrvatskemu saboru kakor viriiist od leta 1895. V svojih govorih se je pokazal kakor unionist najstrožje observance. Leta 1900 je pustil politiko. Od leta 1905 je zopet prihajal v sabor, kjer je v nekem ostrem govoru obsodil postopanje „narodne" stranke. Po reški resoluciji se je pridružilj srbsko-hrvatski koaliciji, ki ga je poslala v ogrski državni zbor. Po dveh mesecih so je pa mandatu cdpovedal ter izstopil iz hrvat-sko-srbske koalicije, katere politika mu ni ugajala.
Novi ban o položaju, in njegove načrti.
Baron Pavel Rauch je po svojem povi al ki z Dunaja »sprejel v Budimpešti več časnikarjev, katerim je izjavil: Začasno ne bo moja glavna naloga, da osnujem novo unijonistično stranko. Za to bo čas po volitvah. Tedaj se resno lotim tudi tega posla. '
Hrvatsko. Še le, ko bi to ne vspelo, moglo bi priti tudi do spremembe zistema. Vrhni krogi 60 pa trdno sklenili, da se bodo strogo držali UBtavnih mej v Hrvatski, dokler bo to možno. Ako se pa izneveri nada, ki jo v tem hipu goje merodajni krogi v Hrvatski, se bo vladalo tudi brez sredstev, ali samo v okvirju zakona. Po tem takem imenovanje barona Pavla Raucha banom nikakor ne pomenja rešitve hrvatske krize.
Kaj prinese Hrvatski novi ban? Mnenje ogrskega državnika.
„Magyar Hirlap" je priobčil razgovor z nekim ogrskim držnvnikom, ki je rekel, da je izključeno, da bi zamogla ogrska vlada z imenovanjem bana Raucha združiti tudi državnopravne žrtve. Program Rakodczaya in odobritev istega od strani ogrske vlade ni smeti razumeti tako, kakor da bi vlada ta program vrgla Hrvatom že v naročje. Koncesije tega programa so bile obljube za slučaj, da nastane na Hrvatskem mir. Hrvatska zamore v okvirju člena 30. zakona iz leta 1868 račuuati le na delne ugodnosti, toda prej je treba da se Hrvatska pomiri. Baron Rauch ne vzame torej v Zagreb, v.se hrvatsko državno pravo. Sicer pa ui baron Rtuch zahteval uikakih daljnih koncesij in meni, da napravi red tudi krez takih koncesij.
PejaČević o Rauchovem imenovanju.
Bivši hrvatski ban dr. Teodor grof PejaČević izjavil se je o imenovanju barona Pavla Raucha banom: Ne polagam velikih nad v novoimenovanega bana. Ko bi bil postavljen pred alternativo, da izbiram med dr. Rdkodczajem in baronom Pavlom Rauchom. odločil bi se ^ to, da ostane dr. Rakodczay na banski stolici. Za sedaj se nočem aktivno umtšavati v hrvatsko politiko, kakor sem to svoječasno razložil dr. Wekeriu. Omejal se bom na to, da bom kakor miren razmotritelj iz luže sledil dogodkom, ki se bodo odigrali na hrvatskem odru pod egido novega bana.
Dr. Bauer kandidira v Jaški.
Minolo nedeljo je bil v Jaški velik volilni shod, na kiterem so sodelovale vse stranke koalicije. Kandidatom je bil enoglasno proglašen vseučiliščni profesor dr. Bauer.
Mene je to vedenje tako jezilo, da sem	prvenstva, do privilegiranega mesta nasprsti
se poznejo vrnil v lekarno, da sem jim po	Čehom".
vedal, da hočem naslednjega dne povedati	Tržaškemu slovenskemu učiteljstvu
javno, kako se govori o naših zdravnikih. Ko	Dane8 popoiudne začno podavanja v „Trt.
sem se na to -- zapustivši lekarno — od-	doma", ul. S Francesco *2. — Nocoj jo tud-
daljil nekoliko korakov, je pritekel za menoj	pred3tava rVzgojitelja Fiachsmana", za uči
jeden farmacevtov ter me prosil, naj ne za-	teljstvo zanimive drame,
merim, ker da se je le — šalil. |	Đ . . .. ,, ,T
Hvala lepa za take Sale! Naj nas - 6e! , B'ezvers vo >n rehg.ja. Uprar.,,
ne more,o drugače - žalijo po svojih listih,	8ođ,žč.el Je 'z<al° ,dnft zan.'->™
na shodih, nsj nam nasprotujejo na volišč,h	Za^nska. *ttk » N.ederochl.t«
ali v lekarno vendar ne spsdaio narodna	"" f ejkem Bta .P"-!8"1.® okrajnemu glarar-
___v. „ .__.__ , r . . ,. ,	stvu, da se svojima stiri-oziroma Šestletni«*
sovraztva, ker tu mora biti mesto jedino le	. i-. • * • i. * r*i i • j
Ai^^r i^i.nk;n tui _ • l ■	otročičema izstopita iz katoliške cerkve m di
človekoljubja. Tako menimo mi, ki smo baje	T>ftcfanofa k^.J^V« n^ino ola.arof,
barbari. Le pa civihzovp.ni gospodje, ki so lizali avito culturo iz vseh skled, potem pa zopet hvala lepa za tako kulturo !! Potem
Nova trozveza ?
Iz Pariza javljajo, da se potovaniu francoskega ministra za vnaaje stvari, g. Pichona, v Madrid pripisuje velika važnost. Ta obi-k je baje v zvezi z načrtom za ustvaritev no^e trozveze : med Francijo, Anglijo in Špansko. Iz sedanjega sporazumljenja med temi državami za paralelno postopanje ob mednarodnih vprašanjih da ima navstati prav?, za gotovo ~ dobo obvezna zveza.
nam
postaneta brezverska. Okrajno glavarstvo pa izotopa otročičev ni vzelo na znanje in jo t* odlok utemeliilo stem, da otroci iz pod sedmega kita morejo odstopiti od kake vere le v slučaju, ako menjajo vero. B-ezverstvo pa .	ni nikaka religija. Namestništvo v Pra<*i in
Propadanje^ kamenoSeske obrti. — ujioisterstvo za bng«»častje sta odbili rektirz
starišev proti odloku okrajnega glavarstva. Istotako jo bila odbita tudi pritožba na upravno sodišče ter je bil pravni nazor okrajnega glavarstva pripoznan pratim.|
Državna podpora za nakupovanje krme. Kakor ču euio, je državna nprava določila v rečeni namen za vsa Primorje 79.000 kron. V razmerju s potrebami js ta ; svota prava ironija. Za tržaško okolico jc n. pr, določenih borih 3000 K, a za goriš!«
, , . .	j- , • okraj 9000 K. Ali če ie že svota, določena
monovo sol, ki je raztop'jiva v vodi; če je
prišel dež do nje in posebno če je voda za-
pa že raje ostajamo — barbari, to je : ljudje s človeškim srcem v prsih ! !
(Dopis). — Kraški kamenosek ima največ zaslužka pri spomeniških in poluspomemških stavbah, kakoršna so javna poslopja in druge palače, ki so bile do sedaj zidane ponajveč v slogu renesauce ali sličnih slogih. Ti slogi zahtevajo obilo profiliranih izbočenih okraskov, ki se ne dajejo izdelati iz nobeno snovi tako fino in trpežno kakor ravno iz kraškega mramoria.
Beton ne bo imel obstanka, ker proizvaja cement tekom 10 do 15 let neko kre-
mrznila v malih razpoklinah, ki jih naprav iiajo kristali te soli, tedaj se betou kaj hitro krši. Zato so v severnih krajih, kier bi mraz timveč škodoval, ti okraski v veliki množini pek«
like nevarnosti za kamenoseško obrt. vsaj v bodoče ne. Več nevarnosti prinaša secc-
katerem
Koliko resnice je na teh vesteh, Te da j b o in apeliral navše "stranke in°frak~cijej; Pokaže gotovo že nedaljna bodočnost, ki stoje na pcdlagi hrvat sko-ogrsko nagodbe. !	,	im»*	.«
Vsekako bo moja resna naloga, da ob vsaki	UrODIie pOlltlCne VeStl.
ceni sestavim blok ki bo sposoben, da prav- j Preosnovapapeževegadržav-zame vodstvo naroda v.deželi. Ali to ni-!nega tajništva. „Italie« javlja, da kakor ne zna či, da bi se mogla; riobei ž v kratkem motu proprio o povrniti Khuenova vlada Ta bo-	0rj državnega tajništva. Državno taj-
jazcn je povsem neopravičena. Nadejam se, ništv0 bo v bodoče obsegalo tri velike od da mo; nacrt vspe. kar se tiče mojega pro- delke, namreč za politične in diplomatične grama smem morda opozoriti na dejstvo da stvarit za izredae cerkvene stvari in dvorno je politična javnost toliko na Ogrskem koli- | kancelariio za viteške redove, ki so bili do-kor na Hrvatskem čakala pol leta na to da slej podloženi tajništvu brevejev. To poslednje je moj predcik na banski stolici Rakodczaj Ulnistv0 se odpravi, pnsel na dan s svojim programom. Vsekakor | ' ,7	....
ne mine mnogo časa, da javnost bežna, na	? 0 7 ® Posojilo dunajskega
temelji katerega programa da nameravam jaz me*t&- ^^ajski mestni svet je vsprejel razviti svoje delovanje na Hrvatskem. Za Predloge magistrata glede najetja posojila v sedaj morem reči le to: Na političnem polju znesku 360 milijonov kron. _ Poročilo mestnega si bom prizadeval, da se odstrani obstoječe .sveU P,lde ^utn Pred	svet.
nesoglasje in nesporazumljenje med Ogrsko	Bolgarske. Narodno sobranje je
in Hrvatsko, ker sem uverjen, da brez med-^zaključilo svoje zasedanje in ministerstvo sebojne 6loge ne more biti govora o zdravem	knezu svojo ostavko. Gotovo je, da
razvoju razmer na Hrvatskem. Uporabiti ho- • Pridej° na	demokrati,
čem ves s?oj upiiv, da se sedanji ogrsko-!
hrvatski spor poravna. Prepričan sem, da	DliGVii© V6Stl
se glede rešitve jezikovnega spura, vsled ka-	v '
za okolico, prava bagatela, pra?i Blažev
ž-gen, pa je podpora za goriški okraj z
njega velikim številom potrebnih posestnikov
naravnost v zasmeh. Kje je tista velika sv#tu.
ki so jo bombastično napovedovali izvesti:
, r, j.	«. , . . , listi in ki da jo je izposloval neki izre$t«i
iz opeke. Zaradi cementa bi ne bilo torej to- poslanec za ^rišJki	?!
" —- -	obrt; vsaj v, Nl
se z lepa to naše airomašno in
. . . .	. Pr,naša s e c ^ lahkoverno ljudstvo tako farbalo, kakor v tem
sijonistični slog, v katerem se ie po- S]usa;u
čelo zidati : pročelje golo, par mogočnih potez i ' t^ , *	, . * ...	. .
od strehe do tal in dve, trije umetniški okra-! T Razg ašenje letošnjih narod.ih ski. To ni za kraški kamen. Še onih izboče- Pesmi. V nedeljo popoiudne se je mršilo pri nih ohraskov primanjkuje, ki so bili še celo av' Mar,l! Magdaleni spo >nji drugo ofScijel«^ kiri najnavadnejših h^šah neobhodno potrebni razS,a8«nje priprostih pesmc za letoSnji u kamenja, kakoršni so okvirji pri oknih in Tu^P^ao	,Kako^. prejinjo nedelj® v
vratjj5	i Skednju, tako ie bila tudi pri ev. Magdaleni
Kakor vsi kraji kamenolomov je pošiljala! *?°dn/ lepa udeležba od strani domačega
rudi Nabrcžina naiveč obdelanega kamenja v !'udstva' kl lex z, ve.ilklm »"^em eledi: Budimpešto in v drugi vrsti na Danaj. Po-■ "valanJU mičnik in melod.joznih pesmk.
sebno mnogo „e ga je vporabilo za ča.a raz-i Tudl ™m0lM0 n®delJ° sta dJuHvi -telesna-
— ------- "i ob spremljevaniu
pesmice, ki so bile
Seveda, velike palače se zidajo trdno in brez izJei?e' nardaleno vsprejete. Naj-stoje na stotine let in tudi navadnih poslopij b?)» ^ugajala valčka: Valentičev „Tvoje
za stanovanja jo enkrat dovolj za več let. Da i00!" m Ferlu8eJ ",Dekllca mala"-	dx
enkrat zmanika dela, to so sprevideli gospo- j ^ICka «ta si jednako veljavna, samo d i ima darji kamenolomov in v strahu, da bi jim ne ! Valentifiev krasno besedilo, popolnoma od-zaostal že razkrili a'i celo nalomnjeni kamen, g^jajoče skladbi. I udi drugi pesmici, an-so si začeli konkurirati na nečuven način, dante, sta lepe. Prvi škodi, da um sam« tako, da so se cene nakrat znižale do skraj •« motlv' dru^1	mo,) da je malo-
nosti. Dalje ni bilo možno. Zato so se zdru- d,Ja Prece> znana-- PnP«ofiati je sklad^i-
stave v Budimpešti; tudi potem še, dokler ni,in J »Siava" s*uPno
' godbe proizvajali nove
prišlo do stavbarske krize.
žili gospodarji kamenolomov za nekak kartel, ki pa ni imel vspeba.
V tistem času so se socijalisti s podvojeno vnemo začeli zanimati za Nabrežino. In
teljem, da za take slučaje ne pošiljajo pesmi, ki so jim melodije več ali manje slične že poznanim.
Društvi sta jako hvaležni skladatelj a«.
naš delavec ? Ta je bil v pravem pomenu be- S kl 80. ~ u™fev?J°	, dopoM
sede: revež. Delal je od zoro do mraka. Služil P^mice- '\Vel,esila, \a "S,a?a tekata torej • •______ji;*_____;____ -„„i • ________x iskreno zahvalo skladatel
je sicer prilično mnogo : dobival je namreč plačano od kosa. Toda zraven kamenoloma ali klesarske delavnico je — krčma : po tru-dapolnem dnevu nj«govo pribežališče.
Kaj bi neki druzega počel nego v krčmo!? Mari ae je kdo drugi brigal zanj nego krčmar!? In ta ga gotovo ni učil, kako naj pametno porablja nekaj časa tudi za svojo osebo, kako naj v prid obrne krvavo zasluženi denar ! Ma
ijem g|. nudnftiteH« Vaientiču, na lučitelju Ferlugi 8tvfanu im I. Bunaa > na njih požrtvoralaoati ia trudu.
Odbora pevskih društev „Velesila" in -Slava".
Hrvatsko primorsko gledališči
Sinoči se je prudstavljalo „Z i m s k
lokedo je bil tako močen napram tem zmo- j s u n c eH. O tem delu Car E ninovem se je
da je občinstvo pričakovalo vprizoritev istega z vpravioenim zanimanjem.
tam, da si je prihrauil svotico in si žnjo pre- že toliko govor,! skrbel lastno hišico.
Mari se je kedo brigal za delavca,
dali
bo imel tudi v bodoče trajen zaslužek na rodni j Slika iz istrskega življenja, ki jo nam
zemlji?! In če bi to ne bilo možno, da bi se	tu podaie CarEmin, je posneta iz nam zna-
toliko izobrazil, de bi mu bilo možno poma-	nega miljeja narodne borbe v Istri. Pisatel;
gati si v svet?! S čitalnico so se poskusi še	je ustvaril nekoliko tipov iz karakterističnega
med gospodarji slabo obnesli; pa naj se de-	istrskega političnega življenja, isto vporabil
delavec izobrazi, ki je moral, komaj oddah-	za fabulo k svoji drami, v kateri je vodil«*
nivši se od napornega dela, spet na roboto ? !	nit 1 ubezen do narojd, in tako narisal s ši-
Take so našli socijalisti naše delavee in	rokimi in živimi barvami sliko iz istrske nn.-
povekšali so zmoto med njimi s tam, da so	rodne borbe, ki s svojim realizmom priklenj^
t rega je nastal ves konflikt, najde način, ki Na adreso socijalne demokracije: hujskali zoper vero, za katero se itak še prej zlasti gledalca, ki pozna ono življenje in
zadovolji obe stranki. Na upravnem polju	Piše puljski „Omnibusu-v nekem članku z nikdo ni zmenil, in proti sedanjemu redu člo- vidi v kakem tipu remii.iscenco iz »^dava^
zapričnem politiko, ki bo sposobna, da	ozirom na trpko kritiko, ki jo je napisal - - — -	""	. . . _ .
učvrsti pred narodom ugled državnih organov.	nek* delavec v „Piccolu" o postopanju vodi-
Umeje se samo ob sebi, da mi bo na gospo-	teljev socijalne demokracije povodom zadnjih
rlarskem polju glavna naloga povspeševanje	Strajkov:
mrodnega blagostanja. Samo umni razvo} narodnega gospodarstva, napredovanje poljedelstva je v stanu zajamčiti deželi procvit v vsakem pogledu.
Glede ministra i:a Hrvatsko Gejze pl. Jo3ipovica je baron Rauch rekel: Dosedaj nisem imel prilike, da izmenim svojih misli s hrvatskim ministrom Josipovicsm. Po mojem u.nenju pa ni sedaj nikakega razloga, da bi imel min.ster Josipovič odstopiti. Z mojim imenovanjem za bana se ne izvede nikaka osebna sprememba v ministerstvu.
Krogi, ki vega bana, skušal
stiČMO stranko, toda na povsem novih podia
,To so
v ow dragoceni in resnični podatki. Kdor ne pozna ekscepcijonelnih razmer v ' razmere prisilile, da je počel misliti in tene Trstu iu vsem Primorju, bi moral misliti, da rodnosti mu ni smeti toliko zameriti, so morah socijalisti in liberalci pripoznati | Zato pa bodi vsem resničnim prijateljem zasluge Slovencev. Zalibog, da se hudo moti, našega delavstva najnujneja naloga, da je po-kdor tako	! učujejo, da je izobražujejo in da skrbe za do-
Le nadaljujte se svojim nasprotstvom bro moralno vzgojo našega delavstva. Tudi proti Slovanom, storite, kar hočete. A le z socijalni demokraciji bodi povedano, da de-vsem tem si boste grizli ustnice, ko bo pre- iavstvu ni pomagano še z večnimi agitacijami pozno. Narodni delavski organizaciji, ki je za vega plačila, marveč da treba isto tudi znala osvoboditi toliko delavcev in jim povr- navaiati, da računa in da primerno in koristno niti človeško doatojaustvo, osvobodivši jih od porablja, kar je zaslužilo.
1 nJancoo forari /mn nbĆA riaier^noia iiccfitlrn	rt______'«- rr	i
.	-----------IZ
veške družbe, o katerem naš delavec ni imel dnij. Cisto ro loljubje, ki preveva ve3 komad nit pojma.	je občinstvo tupatam spravilo do navdušenja
In te vbege pare so res mislili, da je to ob odprtem odru. krivo njih nesreče	v	! Igralo se je povoljno, v nekaterih scenah
Neroden je bil naš delavec, ko so ga cel0 izvrstno. Omenjamo pred vsem g. Mar
kovića v vlogi brodola>tnika Mikula, pravo;«
©me-
istrskega morskega medveda. Pohvalno njarao tudi g.o Hajduškovič (Jelka) in g„\ Veselinov.ća (Kamilo), Petroviča (dr. Mirko) in Hajduškovića (Kuzmič). Za komiko je skrbel g. Ambroš (gostilničar.)
Danes bode se predstavljala Otto stova komedija »Vzgojevatelj FlachsmaiM". Ta igra je že nekoliko let v repertoarju vseh
.	.	, I J X 4. ■	.... . r------- — ^ _--------------! boljših gledališč. »Vzgojevatelj Flachsmaniu
so obveščeni o namerah no- (rdečega terorizma, nase najsrčneje čestitke.	popravek V zadnji ostavek včeraj- ima velik pedagogičen pomen, ker ae od.gr«va
zatrjujejo, da bo tudi novi ban Žaljenje brez konca in kraja. Pišejo šnjega entreiilietta pod naslovom „Češko- j v ljudski šoli, kjer nastopijo učitelji raznih
novo srečo s tem, da osnuje onioni-|nam: Dne 4. t. m. sem bil šel v lekarno nemfcko sporazumljenje" se je urinila neljuba j vrst in naziranj. Resnost iu humor sta na-
tranko, toda na povsem novih podia- Picciola, da kupim neko zdravilo za svojo pomota, ki kvari smisel dotičnega stavka. Či- nizana v Ernstovi realistični sliki iz učitelj-
gah. A ko se bare na Pavlu Rauchu ne posreči ! soprogo. Vprašal sem farmacevta po zdrav- tati treba:	! skega življenja. I^ra za to zanima vsako-ar,
Mi TrjoiKlii ples dne 18, lonuuorlo 1908 »J™1ttS Mj&jm*
V TrsUi: dne 9. januvarja 190$
>EDINOST« itr. 9
Stran III
ki je posedaval kedaj po šolskih klopeh, [ „Trgovsko izobraževalno društvo" dne 18. zlasti pa seveda učiteljstvo samo.	jjanuvarja 1908 pod geslom: V korist izo-
brazbe in napredka. V krasno odifeni veliki
Intrndant zagrebškega gledališča, slavoi umetnik g. Andrija F i j & n, dospe danes v Trst ob 5 V« pop. Nastopi v soboto v rufcki drami „Nastop strasti* in v nedeljo v „Hamlet", ^lede obeh dram spregovorimo nekolike v podlistku dotičnega dne.
Tržaška mala kronika.
dvorani „Narodnega doma" proizvajali se bodo različni lepi plesi, med tem tudi prvi kfat na tržaških tleh Moravska beseda s petjem, v pestrih moravskih narodnih no-šsh. Sviral bo vojaški orkester tukajšnjega pešpolka št. 97.
Odbor za Ciril Metodov ples. Ker ni
bilo včeraj radi gled. predstave odbor ove seje, bo Niti plinovlh cevi ne pustevv miru. seja jutri v petek, ko ne bo predstave. Na-Mehaniški vodja v plinarni, Ivan Škerlj, je j prošeni so vsi ggM da se seje gotovo vdeleže. naznanil policiji, da so predsinočnjem zginile 1 Za veiikJ planinski ples se je osno-nekatere plinove ceni v vrednosti 100 K iz; Tal kakor že omenjeno poseben odbor naših ulice Montecucco, kjer so ravno nado- č> narodnih dam in gospic, ki je pričel že
so ravno mesčali stare plinove cevi z novimi. Ulom ob belem dnevu. Kari
Grego,
m gospic, ki je tudi svoje marljivo delovanje, da čim častneje izpade ta velika planinska prireditev, dne 1.
uradnik pri tvrdki Mario Demetrio v ulici februvarja 1908
CJoroneo, jo predvčerajšnjem ovadil policiji j Ker	'
da so neznani tatovi predvčerajšnjem med: . , •,. . * , , . i» - ^ i
. . , . „	j . j	stvo tudi to pot dokazalo naklooienost slo-
10 in pol <io 12 opoldne — med tem ko je ,	, ,	,	.J	.
,	j . . 1 ,	,	. J venskemu pianinstui nam bo vsak prispevek
bil oa odsoten iz urada — odprli vrata z., , , . - j t j x i «. •	•
, . . , M. ji • i — ——	Jn dar hvaležnostjo dobrodošel. ko;e prosimo
vetrihi m ulomin predal pisalne mize, od ko- .	, ,	• , ..	J
d«- so odnesli 40 K	f da naj se blagovoli izročati na naslov: g.a
* Sovražnik muzike. Morda pa mu de- ^J^ a^f,""'07* Gi°rgi° Gaht:i 6t
laaio krivico, morda je celo oboževatelj mu-: • v* * -J_____
zike, saj so razni polifoni, mehanični muzi-1	S7 Aončlp
kalni aparati, pianole in kako se še imenu-: ^	\£, UUiloKUi
iejo oni nestvori, le karikatura božanstvene Živinorejskim nadzornikom pri kme-diuze. Zakaj se je torej t^žak Lnigi Rossetti tijski družbi Kranjski je imenovan Adolf
predvčerajšnjem tako razljutil proti mehanič lAtu orgliam v gostilni Fraučičke Vrabiz v ulici Maurizio, prav za prav ne vemo. Vemo le, da je zalučal proti n;im kozarec pi?a, provzročil škodo 100 K in splašil vse goste. Zdto ga je policija tudi aretirala v njegovem stanovanju v ulici Solitario.
Letajoča suknja z 9 kg kave. — Ta
imenovan
Ribnikar.
x Ponesrečen kurjač. V nedeljo po treh zjutraj se je čudno ponesrečil v predoru pred Bistriško postajo 33-letni kurjač Lan Znidersič iz Leskovca pri Krškem. Z velikimi kleščami kakoršne rabijo na železniških strojih, hotel je namreč vzleči iz peči kose žlindre ; pri tem pa so ga klešče, odbite od zi-do?ja vdarile z vso močje ob levo lice ter mu
čudež se je dogodit predvčerajšnjem ob zi-
dovju proste luke. Zunaj ob zidu je stal je "do cela raztrgale. Ako bi ga ne bil v mladenič ; njegove oči so bile obrnjene nav- naglici prijel prt gfednik, ki je bil slučajno na zgor, khkor da bi njegova duša v topli mo- stroju, padel bi bil Znidersič pod vlak. Žni iitvi se dvigala k nebu. A glej čudež, kar na ! deršič je jako inteligenten človek ; izučil se enkrat iz višav prifrli k njemu suknja in v je sam, ne da bi bil kovač ali ključavničar, suknji kg kave. Bil je usliškn. A imel je za strojevodjo ter je še le minoli teden z pra ^ttioio, ker današnji prozaični časi ne znajo dobrim uspehom položil dotični izpit. Vlak je -eniti poezije čudežev. Videla ga je najbolj imel pol ure zamude. Ponesrečenca so prepe-prozaična institucija naših časov, slavna pobijali v goriško bolnišnico in je upanja, da licija, ki ne verjame na čudeže, in ga peljala j okreva, ako se mu kri ni zastrupila po umazanih kleščah.
Iz Sežane. Dne 2. t. 6mo imeli tu v Sežani našega državnega poslanca Alojzija Strekelia. Da-si shod ni bil javen in so bi-a pozvana saiuo županstva, vendar jo bil dobro ob skan od vseh strani okraja. Shod se jt vršil v Mahorčičevi restavraciji. Gosp. posla nec je poročal o svojem delovanju m se je posebno bavil s potrebami kmet kega stanu. Navzoči možje so z veliko pažnjo sledili izvajanjem. Dokaz za to je bilo veliko zanimanje ob vsaki točki. Ravno to pa je razgrelo nekaternike v Sežani; a ker ne vedo dru zega, očitajo g. poJancu, da je napadal nasprotno stranko. To pa ni res, je izmišl eno. Pisec teh vrstic je bil ves čas navzoč in n i slišal n i k a c i h napadov ne na sežanske in ne na klerikalce sploh. La gled«? volilne reforme za Goiiško je rekel, da na Nrodno-napredni poslanci niso glasovali za to kričeče-kriv:čno reformo, klerikalci pa za. Tu pa ni bil nikak napad, ampak le konstatacija notorične resnice.
In če bi bilo tudi res, vendar ne bi smeli biti gospodje tako občutljivi, D:žavno-zborsko volitve niso tako daleč za nami. So-li imeli tedaj kakega obzira do političnih nasprotnikov ? ! Ali se niso ravno oni borili z j najostrejimi sredstvi ? ! ! Kako so nastopali na Padri- j proti dru, Gregorinu, kako so kričali proti popolu lae : uj^inu, ker je hotel nastopiti pot pomirjeni a, proglasivši svojo kandiduturo na izključno narodni podlagi ? !! Ali so gospodie že pozabili na svoje lastno delo ? ! Domislijo naj si pregovor: kdor meče kamenj tja čez, se ne sme čuditi, če tudi z one 6trani leti kamenje ! — Tedaj je to gonjo — to slepo strankarsko strast — obsojal sleherni razumui Kra-ševec In obsoja jo tudi danes. Povsodi po Krasu vidimo in čujemo, da je naš kmet že do grla sit tega zastrupljenega strankarskega so možje tudi po shodu dne zbrani v pogovorih in so za
tja, kjer je jok in škripanje zob.
Tat je 25-letni težak Rudolf Glason ; iijegov sodrug, ki mu je vrgei suknjo z notranje strani prosto luke, pa ie ostal neznan.
Loterijske šievilke izžrebane dne 8. janavarja 1908,:
L v o v	37 <37 00 13 32
Praga	31 3 7 89 41
Koledar in vreme. Danes: Seveiin op. — tat.i:, Pavel opat. — Temperatura včeraj ob 2. :ri popoludne -j- 8 5° Cels. — Vreme včeraj : megla, oblačno, dež.
Vremenska napoved za Primorsko : Spremen-jiro s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena
Smešnica. 1'čitelj : Kdo ti je pomagal na-i.i-avlti nalogo. Tonček.' — Tonček: Nihče! — i'<i»&Ij: Govori resnico, ti ni li pomngal tvoj sta-eji brat? — Tonček : Ne! — Učitelj: Torej-si naredil nalogo Tonček : Ne, on jo je naredil sam
Društvene vesti.
Prvi plesni venček [„Slavjanske čital
t. m. ob 8 prof. Uinek.
i.ifee5* se vrši v soboto dne 11. i a pol uri zvečer. Ples vodi g. II obilni vdeležbi vabi odb r.
Pevsko društvo „Zora" na Vrdeli bo i;ue:o v nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri pop. -vo: redui občni zbor v MGo3p. društvu" na Vrdeli.
Pevsko društvo ,-Sfovan*
Cab bo imelo v nedelio ob 4. uri v goitilni g. J sipa Grgiča redni občni zbor, :;a katerim bo sledila pevska zabava.
Jubilejni ples. Jubilejni ples priredi t:Aasko vojaško veteransko društvo „Cesar Franc Jožsf" dne 25. januvarija v gledališču ..Poliieama K &setti" povodom jubileja vladanja njegovega veličanstva cesarja.
Društvo „Narodni dom" v Trstu niiicu e za petek dne 24. januv rja 1908 v gornjo dvorano restavracije „Balkan" ob 8. uri in pol zvečer občni zbor z nasledmim dnev-! prepira. Tako niai redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Po-' 2 t. m. ostali
jčilo tajnika. 3. Poročilo blagainika. 4.	rednost obsojali prehude strankarske prepire,
Poročilo pregledovalnega odseka. 5. Sklepanje!	ki ne dopuščujo vspefinega dela za splošno,
o predlogu odborovem, da se društvo raziđe,	osobito gospodarsko blaginjo. Z mnogih strani
Zi fcklep o raz'du društva treba glasom	se je izražala tudi misel, da bi se za bodoče
zadnjega oditavka 12. društvenih pravil	dežtlnozbc-rske volitve ponudila kandidatura
tričttrtniske večine in prisotnosti dveh tretjin	gospodu dru. Gregorinu, in želja, da bi ta
v ek člerov.	mož racijonelnega dela vsprejel kandidaturo.
Z obzirom na to in ker se je moral < čni zbor že trikrat odložiti radi nesklepčnosti, prosimo, da se vsi členi gotovo udeležijo tega občnega zbora.
Predsedništvo. Veliki trgovski ples. Jeden najsijajne-
::<] plesov, kar se jih priredi v tej sezoni, bo gotovo Veliki trgovski ples, ki ga priredi
Foulards, race, pnrani, Štajerske kokoši. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom.
Trst. ulica Campanile št 15.
Trsoulna s poftlSiuon?
Trsoolno s pohištvom
ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Katerine Pohištvo od navadne do najfineje vrsto
in po jako nizkih cenah
i lasje 3
Ako hočete, da Vam zrastejo in postanejo lepi,
Ako hočete, da Vam ne bodo lasje izpadali,
Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
Na prodaj t parfimerijah. mirodilnicah in hrivnicah v buteljkah po
K 1-20 in K 1-80.
::::: ¥ pokarali in sladčičarni :::::
VINKO ŠKERK, Trst via flcquedotto 15
in V podružnici via Miramar 9 so dobi vedno s vel k»uh, najTinejS*	čokoledo.
fina dezertna v na v bule ik h, rsznovr tn3 Hšfcota, tudi za čaj. Sprejme ee m<-o*iu za to^ta in krokante. — SPEOJALSTETA : ?Už fl?l 2IROFi.
TOVARNA FOSIŠTVA
Alek§ands ILevl Minzi
Srst — ntica deUa Sesa št. 46.
Zaloge :	Trajna zaloga pohištva:
kV,
Piazza Rosario štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
ulica della SanirA š ev. i4.
Pisarna:
ulica Lazz-nretto vecchio štev. 3C.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprkšati tt-70).

Serravallo-vo že!eznato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente
H^p" Provzrcč^ voljo do jedi, titriuje žalodeo
in ojačuje organizem.
v
Priporočeno od nsjsloveeih zdravnikom v vseh slučajih, kadar treba se po bolezni o]aeiti. S
Cdlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5GC0 :
zdravniškimi spričevali.
ž. SERRAVALLO
= TRST ^

ft
SSSS Pohištva
Pchištvo svetlo !d feraco. spaSnn !n Jedllss sebe, divan?, obešala, pisalne mize, zvezne | posteije. siKe zioala, stolice, popotno pohištvo j za feurtnje in tudi posamezni komadi.
Trsi) via Chipzza 3 j
(Kadeče tablo)
VITT0RI0 DOPLICHER j
Najnižje cene.
ERNEST MENZEL
"i"	specijalist za otroške bolezni	
	prej azistent otroške bolniš-	
1	nice ti n naj, poliklinik«	
■	sprema od 4.-5. popol.	
*	: : Tl^ST : :	IS S '
■C*	Trg Sv. Caterina štev. 2.	B
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI
arilko prodajalnico obuvala

Srsi ul. S. £ntonio št. h (hiša 7erni)
(Calzolerla parlgina
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
Strne IV
»EDINO-T* 9.
i Nesrečna družina. Kakor znano, je
Lil neki R. obsojen v štirimesečno ječo, ker je z dinamitom lovil ribe v Soči. Mož dostaja sedaj to kazen. Njegova žena Roža stanuje ae svojimi tremi atroci v prav sironrašnih razmerah na cesti ob Soči it. 7. Te dni je v
•	trici hud mraz, da bi se ®a!o ogreli, kurili s« v kuhinji, ki je ob enem stanovanje, spre-U0gom. pri čemer seje razvilo toliko plina, iU so padli otroci v omedlico. Žcna jc bila tudi že via omamljena, vendar je imela še toliko meči, da je prilezla k vratom, jc odprla ter pl&ni'a na piano, kjer je padla in se nekoliko poškodovala. Sosedje so prihiteli na pciLOČ ter rešili njo in otroke zadušenja.
Pevsko in bralno društvo „Lira" v
Komnu bo imelo v nedeljo 12. t. m. ob uri p c poludne svoj letni občni zbor s tem le dnevnem redom : 1. Računi za leto 1900 iu 1907, 2. Volitev novega odbora. 3. Razno.
Vesti iz Istre.
Kako se troši javen denar ! Znano je, da deželni odbor Istre daruje vsako leto 10.000 kron našega dena?ja zloglasni „Legi". Hed Legi ne šole spadaio tudi one v Rakiju, P<anjolah in Sošičih. Šolo v Rakiju obiskuje 6 učencev, v Banjolah 16, a v Sošičih 6.
To so takta. Za tri šole troši Lega najmanje 5000 K na leto. Sedaj pa se vpra-iu'fflo malo : v kateri namen votira deželni zbot istrski 10.000 K za Lego ? Na kateri se zavaja tudi našega cesaria, da daja ?-Toj podpis na njihove bedastoče ?
Vesti iz Kranjske.
V	korist družbi sv. Cirila in Meto dija priredita veliko veselico z raznovrstnim zanimivim programom zdruzeno ženski podružnici še« klavsko-frančiskauska in šentja-kobsko-trnovska dne 2. februvarja v vaeh prostorih „Narodnega doma".
Družbi sv. Cirila in Metodija v Lju-lrjani je poslal g. I. Perdan v Liubljani p i-pevr k od družbenih vžigalic za IV. četrtletje 1907 znesek 1500 K.
G. Matko Zabrka v Ljubljani je poslal pi »pevek od di užbinih drož 30 K in za narodni kolek 20 K, skupaj torej 50 K.
Razne vesti.
Gibanje prebivalstva na Reki.
La»sko leto so je na Reki poročilo 244 parov, rodilo se je 1636 otrok, umrlo pa 1265 oseb.
Na j veča mesta na svetu. Pred par •isevi imo poročali, da je štel Dunaj koncem leta 1901 skoraj dva milijona prebivalcev. ftr.zTin Dunaja je še pet mest na svetu, ki imajo nad dva milijona prebivalcev in sicer L ndon 4,758 218, New-Jork 4,285.435, Pariz 2,722.731, Ćikago 2,483.641 in Berolin -.094.269 prebivalcev.
Reforma angleških vseučilišč. — ©akar je Josip Chamberlain koncem 19. sto it 'ja uredil vseučilišče v Birminghamu po vzorcu vseuči'išč na evropskem kontingentu, *e je čim močneje pojavila želja, da se na »Rf ki način preustroje tudi vseučilišča v Gifordu in < ambridgu. Birminghamski škof je že v minulem zasedanju angleškega parlamenta opozoril u& potrebo, da se to važno vprašanje reši, a vlada je obljubila, da bo v iuo svrho imenovan poseben cdbor. Glavni -*zrok je, da bo možno studij na vseučilišču poceniti, in da bosta vseučilišča v Oxfordu in
*	' isabridg* pristopna tudi širjim krogom, in •i i ne bosta samo domena bogatejih in aii
' tttkratskih krogov. Kajti samo bogati ljudje
•	umorejo dati brojim sinovom na leto 11 do 1 2.000 K, da zamorejo obiskovati vseučilišče, i'■ aga točka, ki zahteva reformo, je nedosta-tt 'i naučnega načrte.
Pomanjkanje vojaških zdravni-± CV. V avstre-ogrski armadi manjka zdrav-i ikov. V aktivni službi manjka do 200 viš'h zdravnikov, teh hi moralo biti 290, oziroma 27li, a v službi jih jo samo 92 in še ti so
•	inotta po vojaških šolah. Med 110 peš-
•	■< ki ima le sedem polkov predpisano število zdravnikov, večina polkov ima 3, in sedem p ikov lo po dva zdravnika. Še slabše je pri kj.valeriii. Vf.jna uprava zahteva od delegacij i 1>6.000 K za ustanove medicincem, kar pa
bo zadostovalo. Zdravniki niso zadovoljni r- nedaniinii gažami.
Bivša francoska cesarica Evgenija
odpoto%ala iz Pariza v Marsilje, odkeder < : luje na otok Cejion.
Zima. Iz Lot-dona javljajo, da vlada v >erni Angleški grozen mraz. V Birming-}i mu je zmrznilo osem oseb.
V	vztožni Rusiji so pa silni src/ni me-' ii. Železniški vi ki so ostali v snegu.
Na povratku iz Amerike. Parcik ..Oarcnia" je vkrcal v New Yorku 1420 iz->-Lj<ncev, ki so usmerjeni na Reko.
~~ MALI OGLAŠL
Pncrmrii^na 8 50'0C0 K bi poročila 30—45
uucpuuitna letnega poštenega uradnika. — p'nndbe ped	Glavna pošta. Trst4 (25
icrem c!ii7hn siu£e banki al1
t^LClIl SiUAUU Govorim slovenski cernški ilalijaneki. 1'cnudbe pod „Slugu" na „Icserami
i udelek Edinosti '	26
Zavarovalnica goveje živine v £osijcrju
priredi
dne 12. januvarja ob 4. uri popol.
V Trnu, 9. janu v a rja 19 S
SVOJ
redni občni zbor
v prostorih gosp. Andreja Čok v Lonjerju.
DNEVNI RED
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	„ blagajnika.
4.	Volitev predsedniatva.
5.	Volitev oglednikov, (i. Posamezui uasveti.
'MM
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez « vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. X Čcrmak in g. Tuscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13. II. radsi.
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
ima svojo lo*»
prošajalmeo ur
v TRSTU
lilen Tinceiizo Ui-llici 6te» i
na«protl ct'rkvc sr. Antooa ■ •
prodaja ob priliki novoletnih praznikov me,
vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah.
1 + GLLA #
priznan kakor uajhoija iu neprek.«tlji-Ta rrata gumijevih higijenjču 11 predmetov ia ribjih mehurjev — DVELETNA GARANCIJA — č;
M. Gal — Crst, Corso 4.
PoilIjat»e jo gld. 2, 3.	S
Delalnioa picov, feilniti pssov, e.astic-] mh nogovic. ob ez. ravnodriajev, ber-gelj in bideL Irigatorjl od gl.l 20 naprej. Tnn|on»Rri 2* v.-^č-co K "av. K — *5U.
Asencija za najeme .v. |.\ Kupovanje in prodajo
1 dvorcev in zemljišč
via Arsenale 2-4(Piazza Verdi)
Telefon 5 4 73 — w i -t^fsiri
Restavracija findisig
(ALL* ORSO BIANCO)
ulica Gologna šte . 9-13.
[ Velik prostor n plesno dvorano. Trtom, keglji*ć«?oi biljardom St iffert igralno sobo. Separatna sobana ea klube in društva. Najpripravuejai lokal za zborovanja, društvene zabave, ženitovanjake pojedine itd. it'!.
Vsako nedeljo in praznik plesna zabava pri k teri svira orkester.
---Prostor za 1000 oseb.---
E5EB&E2H
Tržiška touapna za oija, iTidziIo za uozoue, kemiški proizuodi
ICollaar Bl Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GliOSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in atare plaati na asfaltičnih kartonih, skrilnib — ploščah In vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani iiartoai, isolatorni kartoni, ieani cement, karbolinej, karboina kislina, asfalti in drugi proisvodi i% asfalta in katrama, opolsla olja, mast sa stroje, mazila s& vosove, priznane in najbolje znamke (regiitrirsa«) mast ^a v&^one, aaast-vaeeliua za koze, mast za orožje, voščilo za čevlje itd.
Tovurii* ia pinArna r TRŽIČ V (Uonfalcone) pri Trstu,
| £judska posojil, in hranilnica za tržaško občino
V SV. Ivanu pri Trstu reglst . zadruga z neomejenim poroštvom.
javlja, da seje preselila v „DOM" „Obrtnega in konaumnega društva „ ===== štev 810 (pri cerkvi} bv. Ivan	=
Uradne ure: dan cii 11.-12. Con. in 5.-7. p'pal., ofi uedellafc 11—12 OD prajnM se ns aradajs.
Hranilne vloge obrestuje po 4'/sc0 J Na 60 dnevno odpoved po ■A3i4,70 Pri višjih vlogah se po dogovoru tudi zvišajo obresti. — Rentni davek plačuje zavod
Priporoča se domače hranilnice (Nabiralnike)
Zavod daje posojila na osebni kredit in vknjižbo.	NirĆELSTVO.
s

SLiIKAR - DEKORATER
Trst, ul. (Jgo Foscolo štev. 9 izvršuje vsakojako slikanje sob v različnem medersem skladu
----- Tapeciranje s papirjem.
S DELO DOVBŠNO	OEM£ ZMEaKr /

@iulio Zauolla
krojačnica TRST — ulica Tor rento Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
N TO N SKER
i
Pni rali mlin Josefa Kraus0 sino«i
Delniška dražba v Osjeku.
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
moenk Schwarz9
^ *
ulica ¥aidirivo š^. 3
TELEFON 945
..Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
JMss/./.a Mla Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne . vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jili obrestuje po
pr 4,|2°io ^m
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—^na menjiee po 6°/0, na zastave po 57»°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoiudne.
Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje urejeno varnostna celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd
vxxxxxvxx> Poštno - hranilnični račun 816 004 ^//z^///
A
ri
rs-L&sik, 7_>prisf-icaS irodene«.
Trst - Carlo Goldouijcv trg ir. - Tr*i
Zsstspiii tiTifusJoles is aslsisla „Pcsr
in 7.»lo^» električnih irončkor.z'. iii prodaja gramofonov, lonofonov in fono^rAf.'^ Z%loga priprav za točiti pivo. Lbslb* Jc-Jarcic* za poprarljanj« iivalaik »trojev, ka.« siotokoies itd.
Veiik« zaloga prlpadkov po tovarniSldk cenah TELEPOfl Itev. 1734.
Prodajalnica rokouic in kraual
ffubmann
Trst — CORSO št. 19 — Trst
Ustanovljena 1865.
Rokovlcd glaoe I. vrste, 2 gumba o.I gM. 1 naprej Rokovlce gln^e visoke od cld 2 naprej. Rskovlce L>ante, ki se dajo prati, 3 gum'ji, gl. l o' Rokovloe z imua-koze, 3 in več gumbov. Rokovice gls<;e z dvojnim 5ivom za dame in dečke Rokovlce g!aye z dvojnim Sivom za gospode in 'i.' 3tp Rokovi.ee od volne na izbero Rokovloe za kočijaže bolgar z dvojnim *ivom gt l _*,
Vela izhera kravat zaioje novosti.
zdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah
Prah za gos e tvrdke KIELHAU9ER t Grad.-gr5ka Ciprija po 10 nvu. zavitek ; milo COCO*1.
ROGSRiiA Josip Zinont^S
»*••	"	M	• • ■ •
Fiiijalka na Prošeku Stav. I4€
Isbar dr«g>	, čopld«v,
ivrtURov, fi2. aH«, —	mlatralM tcAv,
sska ta ?&rkoto, a«, sini« prtpravljMop«. ■'ispi	x£allm*vo& 114. M.
\\w\\\\\\\>	v v S.
Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe in kuhinj*1.
elnje fripra?e ia proiajcliici Cd nt a j ;c znotraj ;a uhu s:-TRST — ulica Vaile št. 8.

urar
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne ure najboljših tovarn
NajnovojS o stenske uro. Izbor ur za birm j darila. Popravlja po ze o nizkih c?nah.
40TEL BALKM

HOTIJL BALKAA