Izhaja vsako sredo. Centi Letno Din 33.—, fiolletno Din 16.—, ietrt-ttno Din 9,—, inozemstvo Din 64—, — Pogtno-čekovnl račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravniStvo t Maribor, Koroška cesta 5 Telefon lnterurban 113, Cena inseratoms cele itraa Din 2000.—, pol stre« ni Dia 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/. strani Din 250-, V« str. Din 123-, Mali ogl* si vsaka beseda Din 1.20. ilngleSki kaloilCoBl Lansko leto so angleški katoličani obhajali stoletnico svojega političnega in družabnega osvobojenja, ki se Je bilo s posebnim zakonom izvršilo leta 1829. Pred letom 1829 katoličani na Angleškem niso imeli ne aktivne ne pasivne volilne pravice (niso smeli voliti niti voljeni biti). Izključeni so bili od uradniških služb in od namestitev v vojski in mornarici. Zakoni, sklenjeni po katoliškem obredu, so bili neveljavni in duhovnik, pred katerim so bili sklenjeni, je bil kaznovan z zaporom ali s pregnanstvom. Prepovedane so tudi bile ustanove za vzdrževanje duhovščine in službe božje. Denar takih ustanov je bil kratkomalo zaplenjen in nikdar več vrnjen. Leto 1829 je angleškim katoličanom prineslo rešitev iz tega nevrednega položaja nesvobode, utesnitve, odvisnosti, neenakopravnosti in podrejenosti. Zato ni čuda, da so katoličani stoletnico tega velepomembnega dogodka svečano in radostno praznovali. Z letom osvoboditve počenja doba velikega napredka angleškega katolicizma, ki je naraščal od leta do leta ter zlasti zadnja leta storil na vseh poljih velike korakt? na potu naprej. Bočim je leta 1923 bilo na Angleškem 1,965.782 katoličanov, jih je leta 1929 bilo 2,174.673. Javnih cerkva in kapel je 2205, v duše3krbju zaposlenih duhovnikov pa 4349. Napredek angleškega katolicizma se posebno kaže v napredovanju katoliških zasebnih šol, ki so največja sila Angleških katoličanov, pa tudi njihova največja skrb. Leta 1929 je število katoliških zasebnih šol naraslo za 62 Sol, število učencev na teh šolah pa je naraslo za 2867 Šolarjev. Preteklo leto je bilo na Angleškem 1832 katoliških šol, ki jih je obiskovalo 482.000 učencev. — Preosnova šolstva na Angleškem, ki ga namerava sedanja delavska vlada, pa je povzročila veliko nevarnost ne samo za napredek, marveč tudi za obstoj katoliškega šolstva. Angleški prosvetni minister Treve-lyan je namreč v parlamentu predložil načrt zakona, po katerem naj bi se število učencev po poedinih razredih skrčilo, zato pa bi se dolžnost šolskega obiska podaljšala do dovršenega petnajstega leta. S tem bi se kajpada stroški z i. vzdrževanje šol jako povečali. Za te večje stroške je za javne šole predviden državni prispeyek 60 odstotkov. Zasebne šole, torej tudi katoliSke, Da bi za katoliške soie. morale same nositi te povečane stroške. Povečanje stroškov za zasebne katoliške šole bi znašalo 4 milijone funtov, po našem preko ene milijarde dinarjev. Tudi to bi morali angleški katoličani poleg vseh prejšnjih izdatkov za vzdrževanje zaseb&ih šol plačati iz lastnega žepa. To pa je takšna obremenitev ljudi katoliške vere, da je ne morejo več zmagovati. 2e prejšnji stroški so bili veliki, ki so od katoličanov zahtevali veliko požrtvovalnost in radodarnost, povečanje teh stroškov pa bi bilo pretežko za ramena katoliškega prebivalstva. Pa tudi nepravično bi bilo to breme, ker katoličani plačujejo v obliki državnih davkov in samoupravnih doklad stroške za vzdrževanje javnih šol, katerih pa se nočejo posluževati, ker se v njih vrši brezkonfesionalna verska vzgoja (vzgoja na podlagi nobenega veroizpovedanja, vzgoja brez cerkve). Zato katoličani upravičeno zahtevajo, da vlada z vsemi šolami enako postopa ter da vsem daje enak prispevek za po» večane stroške. V imenu katoličanov so to zahtevo v angleški javnosti postavili ter jo odločno branijo katoliški škofje, njim je tudi sledilo društvo katoliških učiteljev. Kaj pa delavska vlada? Kakor so ra*. mere sedaj, se ni nadejati, da bi katoliške zasebne šole za povečane stroški dobile državni prispevek, brezkonfesi» onalne občinske šole pa ga bodo dobile. V tem se kaže slabo prikrita namera katoliške šole oškodovati ter jih čim najbolj omejiti, ker ne bodo zmožna nositi same povečanje vzdrževalnih stroškov. To je stara želja svobodomiselnih krogov, ki jih tudi v delavski stranki ne manjka, čeprav se pri zadnjih volitvah o tem ni govorilo. Bližnj* bodočnost bo pokazala, ali bode delavska vlada izvedla ta napad na katoliško šolstvo. Liverpulski nadškof Downey je pred tem javno posvaril Mae-donaldovo vlado ter jo resno opomnil, da je najmanj 70 poslancev delavsk« stranke odvisnih od katoliških glasov. Angleški katoličani stoje pazljivo in neustrašeno na braniku za katoliške šota. BoUScvlkl dlvfajo in lalcp Boljševiki uprizarjajo proti veram in cerkvam v Rusiji takšna grozodejstva, da jim Je težko najti para v svetovni zgodovini. Zlasti pravoslavna cerkev v svoji zgodovini ne more zlahka zabeležiti takšnega preganjanja od strani državne oblasti, kakor ga sedaj mora trpeti od boljševiške oblasti na Ruskem. Poročila o boljševiških zlodejstvih, izvršenih na cerkvah in cerkvenih ljudeh, osobito na škofih, duhovnikih in redovnikih, so vzbudila obsodbo in zgražanje kulturnega sveta. S to grozo je tesno združeno pomilovanje ruskega ljudstva, osobito ruske mladine, ki ne-udržno drvi v moralni propad in v nesrečo, ne samo svojo, marveč vsega ruskega naroda. Iz raznih držav kulturnega sveta so bili javljeni protesti zoper divjanje ruskih boljševikov: iz Anglije, kjer so zastopniki anglikan. cerkve dvignili svoj glas v obsodbo boljševiških grozodejstev, iz Švedske, Francoske, Nemške, Avstrije itd. Predvsem je sveti Oče papež Pij XI. pred svetovno javnostjo obtoki boljševiško divjanje zoper katoliško vero in vse cerkve, obsodil boljše-viška protiverska barbarstva, osobito ca strahovito kvarjeaje ruske mladine ter pozval vse vernike, naj molijo za rešitev Rusije iz krempljev boljševiških brezbožnikov. Na te proteste civiliziranega sveta, zlasti rimskega papeža s® boljševiški vlastodržci odgovorili na način, ki je lasten vsem, ki delajo zlol lagali so in zanikali. Nič ni res, v Rusiji se nobena vera, nobena cerkev n« preganja: to je bil njih odgovor. Naročili so tudi takšno izjavo pri namestniku patriarha, ki jo je moral podpisati, če ni vse skupaj od boljševikov zlagano in izmišljeno, ter v njej izjaviti, da se čudi, kako more evropska javnost govoriti o preganjanjih vere in cerkva v Rusiji, ko vsega tega baje v Rusiji nL Kako kratke noge pa ima ta boljševl-ška laž, se je takoj pokazalo. Komaj se boljševiki po Evropi razširili svoje laž-njivo zanikanje, že so prišla nova poročila o nasilnostih zoper krščansko vero in njene cerkvene organizacije. Ii Kijeva je te dni prišla vest, da je bolj-ševiška oblast ukinila ukrajinsko samostojno cerkev, ki je imela v svojem področju 2500 župnij, da je dala zapreti 700 ukrajinskih cerkva ter odvesti v zapoi 6 ukrajinskih škofov, med njimi ukrajinskega nadškofa, ki je star nad 80 let. Kako pridno in sistematično se nada- V let« 1905, v dobi hudih narodih bojev, je prevzel mlad ali podjeten in delaven trgovec g. Ster-ascki zapuščen trgovski prostor r Celju, v katerem je več prednikov e5en za drugim bankrotiralo. S solidnim delom in modernim vodstvom je dvignil g. Stermecki »vojo majhno trgovinico, v kateri »ta biii početkoma zaposleni sa-ao dve osebi, vedno višje in vižje, prezidaval, dozidaval, vpeljeval redno nove predmete in oddelke, Jako, da je nastala ena najmoder-aejših, z vsem konfortom urejena trgovska hiša eels Jugoslavije, ki i« jih najde največ v mestih za-padnih držav. Notranji prostori so izvršeni po »ačrtih, ki jih je naredil stavbni »vetnik Keller iz Dunaja te za prvo prezidavo v letu 1924. Fasa-ia in vse drugo pa je narejeno po »ačrtrh arhitekta g. Costaperaria k LjuMjane. Zidarska dela je izvršil stavbenik g. Gologranc. Centralno kurjavo je vpeljala v dvorišče in v vse prostore »Obnova« li Lj-ubljane, električno dvigalo je dobavila tvrdka Wertheim iz Du-aaia, vodovodna, električna, tesarska, mizarska, kleparska, slikar-»ka in druga dela so izvršili do-Kflči celjski obrtniki. Vsi prostori trlnadstropne hiše — okoli 1600 m' — so natrpano ■olni z raznim blagom. Tu se laško obleče od pet do glave v*aka ■ospa, go»po3 ali otrok (manufak-tura, konfekcija, klobuki, čevlji, perilo), ravnotako dobi športnik VBe potrebne predmete, kuharice kuhijijsV.» potrebščine in gospodl-Ij«, R4isn in r^uii instituti pa »so sobno in postenrio op?č£iežnike. V srednjem veku je prišel javno na vislice: večji tat, ropar, izdajalec ter ubijalec. Obešenega so pustili v svari- len vzgled dalje časa na vislicah. Raz-ven rablja se ni dotaknil vislic nobeden drug, ker je veljal dotik iz radovednosti za nekaj nepopisno sramotnega. — Najbolj so se branili ter puntali meščani, kadar je bilo treba že trhle in preperele vislice pepraviti, ali postaviti na novo. Mestni sodnik si Je pomagal v takih slučajih na ta način, da Je primoral vse obrtnike v mestu, da so storili nekaj z reke pri vislicah in da se ni oprijela sra«eta samo enega ali ene skupine. Javne vislice se bile odpravljene s prangerjem vred. Posebna kazen v srednjem veku je bila določena za javne prešestnike. Pri cerkvenih vratih so bili pritrjeni v podboje ali na steno železni obroči, v katere so uklepali za vrat obsojence ob času, ko so hodili ljudje v cerkev in so lahko zasramovali javne nečistnike. Ta način kaznovanja je prenehal mnogo prej nego pranger in vislice. 0 ímwMtm iHanite. Izumitelj dinamita Alfred Nobel se je rodil 21. oktobra leta 1833 v Stock-holmu na Njegov oče Ema- nuel Nobel je bil inžener. Kmalu pO rojstvu Alfreda se je odpeljal v Peter-burg, da bi tam na povabilo ruske vlade uredil tovarno ža orožje. Tako Je Alfred Nobel preživel svojo prvo mladost v Rusiji. Sedemnajst let star s« je odpeljal v Ameriko, kjer je dokončal svoje inženerske študije. Med krimsko vojno se je vrnil v Rusijo, v času, ko je bila tovarna njegovega očeta zlata jama. Po tej vojni je prišel Alfred Nobel zopet na Švedsko in začel študirati eksplozivne snovi. Leta 1161 je prijavil patent za izdelovanje »varnega nitroglicerina«, ki da za delavce ne predstavlja nobene nevarnosti Par tednov kasneje je strašna eksplozija porušila njegovo tovarno. Ubitih je bilo več delavcev in tudi njegov lastni brat. Javno mnenje je bilo silno ogorčeno in švedska vlada je Noblu prepovedala, da bi zopet v bližini Stockholma sezidal svojo tovarno. Pa tudi po deželi so se ga branili in ker Nobel ni nikjer mogel dobiti zemljišča za svojo tovarno, Je napravil svojo delavnico na nekem parniku na jezeru Málar. Leta 1867 Je Nobel po dolgem trudu iznašel dinamit. Praktična vrednost njegove iznajdbe j» bila očividna in tako je Nobel končno dobil dovoljenje, da Je postavil tovarno. Kmalu se Je radi cele vrste krvavih nesreč mnenje sveta obrnilo proti Noblu. Neki Nemec Je nosil v svojem kovčeku par kilogramov nove ekipleaivne snovi in se je nastanil v nekem newyoríkem hotelu. Kovčeg je eksplodiral In porušile so se tri hiše. Nato se je vkgalo več ton dinamita na neki laiji in 47 oseb je pri tem izgubilo svoje Sivljenje. Kmalu za tem je padlo v San Frančišku 14 oseb kot žrtve dinamita. Prva v Nemčiji sezidana tovarna za dimamit je šla kmalu nato v zrak. Naročniki niše v«č kupovali pri Noblu. f.a'!;f niso hntele ^projpmnfi njosro- vih tovorov. Nobel sam je komaj našel hotel v Ameriki, ki ga je sprejel, ko se je pripeljal tja, da bi uredil svoje zadeve. Kljub temu je počasi premagal fse težave, izpopolnil Izdelavo dinami-ta, sezidal Številne nove tovarne, katere je končno združil. Kasneje je iznašel š« silnejž« eksplozivne snovi: b&listit in kordit. Leta 1890 je iznašel brezdimnl smodnik in je ta patent prodal Nemčiji. V svojem tridesetem letu se je seznanil z mlado žensko, katero je iskreno vzljubil. Nesrečne okolžčine so ga ločile od nje In ona se je poročila z drugim. Vendar je Nobel ni mogel pozabiti. Ostal je vse svoje življenje samec. V neumornem delu Jo je skušal pozabiti. Tudi je silno veliko potoval. »Ja« sem državljan vsega sveta; kjer ravno delam, tam je moja domovina,« je dejal nekoč. Skozi 18 let se je najrejii mudil v Parizu in San Remo ob italjan-ski morski obali. Nobel je večkrat izjavil, da bi rad Iznašel tako strašno eksplozivno snov, da bi onemogočila vsako vojno. »Na dan, ko se bosta dva armadna zbera med seboj popolnoma uničila, se bedo prestrašeni narodi takoj odločili za razorožitev,« je zapisal v nekem pismu. Neprestano Je trdil, da on s svojimi tovarnami več stori za mir, kakor v«l kongresi Ifi TS» knjige. ^ Kljub temu je Nobel skrEel, s* je vj* njegovo premoženje — 62 milijonov zlatih frankov — pripadlo stockholm-ski akademiji, da more vsako leto razdeliti pet nagrad: Tri za najboljše iznajdbe na polju kemije, fizike in zdravstva, eno za najboljše književno delo In zadnjo za tistega, ki Je najbolj uspešno deloval za mir in razorožitev. Alfred Nobel je umrl leta 1901. Pet let po njegovi smrti so razdelili prve Noblove nagrad«; dobili so jih fizik Röntgen, kemik Hoff In profesor Bering, izumitelj zdravila proti davicij Sully Prudhomme Je dobil književno nagrado, Henru Dunan, ustanovitelj ženevskega Rdečega križa, pa je dobil skupno t Friderikom Passy mirovno nagrado. Prelet fHžiseg® fciaf& Večkrat smo že opisovali v našem listu, kako Je preletel v najnovejšem času Amerikanec Byrd v 15 urnem poletu južni tečaj. Tokrat hočemo podati opis, kako se je izvršila ta nadvse nevarna, a za znanost "zanimiva vožnja. Ko se je začel polet, se je dvignil Byrd in tovariši v letalu v višino 2670 metrov ter so preleteli Geološko pogorje. Od tod Je bilo treba izbrati nadaljnjo smer. Letalo so morali že tukaj olajšati ter vreči iz njega zaloge hrane. Odločitev je bila skrajno važna zato, ker je pretila nevarnost, da v megli zaidejo v kako sotesko, ki bi jim zaprla nadaljnjo pot. Byrd se Je odločil za polet preko ledenika Lihns; toda tudi za ta polet je bilo treba letalo znova olajšati. Voliti je bilo treba med živežem in bencinom: bencin je bil dragocenejši, zato po znova žrtvovali zaloge hrane. Jedva so z največjim trudom zmagal ta ledenik, že ao a pred očmi letalcev nagromadile nove :edc£6 »tene. Letalo se je dvignilo v kljukovitem poletu Zopet je bilo treba zmanjšati obreme nitev in topot so žrtvovali bencinske zaloge. Težko hropeč so motorji dvigali letala više in više. Znova so se okoli le tala nagromadile skalnate stene in zaprle pogled na novo pogorje. Motorji bo začeli nevarno omagovati. Če se v oblakih, kmalu ne odpro vrata, da omogočijo nadaljnje vzpenjanje, je vse izgubljeno. Pilot June je bil že do smrti izčrpan. Tedaj se je zgodilo čudo. Pokazala se je gladka ledeniška površina. Z nepopisnim naporom so dosegli 4000 metrov visoko ravan. Četvorica mož je bila radi nečloveških naporov in bencinskih plinov docela iznemogla. Le Byrd je še ohranil mir in jasnost. V zadnjem trenutku so aparati zaz namovali, da je letalo preletelo južni tečaj . . . Polet na povratku je bil mnogo enostavnejši. Pri enem izmed skladišč ku riva so pristali, napolnili bencinske posode in se zopet dvignili na pot. Na tem zadnjem delu poleta se je letalo zgledno obneslo. Dasi iz te višine ni bilo mogoče razpoznati pasjih sledov v snegu ali malih zastav, ki so kazalo pot, so točni Byrdovi računi vendar privedli letalo v ravni črti do tabora. Sedaj je krmaril Bvrd sam, kasneje pa ga je nadomestil Mac Kinley. Slednjič se je pokazala radio postaja Little America in polet je bil končan. Bil je skrajni čas. Kajti komaj so bili na varnem, je nebo začelo uresničevati svoje grožnje. Zatulil je vihar in se razvil v strahovito neurje. Naslednje jutro je vsa okna prekrivala debela ledena plast. Byrd je imel na svojem nad 2500 kilometrov dolgem poletu pregled nad površino v obsegu 164.000 kvadratnih milj. Na vsem tem potu je neprestano tekel fotografski trak ter je to najdaljši zemljepisni film, ki se je kedaj izvr- šil. Če se bo še razvijanje teh fotografij oteislo, bo to najbrž najvažnejši uspeh Byrdove ekspedicije. ZA CERXTBlfE ZBORE! Slovenska maša na čast Slomšeku (note) od skladatelja AL Mav se dobi v TIskarni sv. Cirila ▼ Mariboru. Partitura stan« Din 10, posamezni glas Din 2. Slovenski materi — zbirka skladb In spevov za materinska dneve. Zložil Al. Mav. Cena Din 20. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila ▼ Maribora. Roži Mariji — petnajst cvetic z naSih goric — za mešan zbor. Zložil Al. Mav. Knjiga stane Din 10 in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. »Flugsa kos« s kosirjam I. VIDEMŠRK, MARIBOR, Koroščeva. cesta 38. 110 Opozorilo viK«g;a«laikom in vinskim trgovcem. Ker sta oblastna kmetijska referata v Mariboru in Ljubljani vsled razdelitve kraljevine na banovine ukinjena, izdaja predpisane certifikate glede izvoza za vina, ki se izvažajo iz dravske banovine v čehoslovaško republiko od sedaj naprej Kmetijski oddelek kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15. Interesentom agrarae zemlje občin: Račje, Gomila, Slivnica, Rogoza. Advokat je razposlal interesentom agrarne zemlje položnice za odkup Pachnerjeve posesti. Ako niste sklenili kupnih po-?odb, še niste dolžni plačati. Vsekakor pa ta zemlja ne bo> zastonj^ ampak je bila dana le v zakup. Pred vsakim tozadevnim korakom pa naj vprašajo agrarni interesenti poprej kacega dobrega advokata, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti ter stroškov. Podpisovanje delnic nove gcstil&idar-s*e pivovarne v Laškem. Kakor smo že javili, se bo osnovala radi pocenitve piva posebna gostilničarska pivovarna v Laškem. Te dni se je pričelo s pod-sovanjem delnic komad po Din 500. To podpisovanje ima predvsem namen — spraviti potrebni kapital skupaj in sa mora predvsem ugotoviti tekom mese-ca marca, ali bomo spravili ali ne. — Dolžnost vsakega gostilničarja ni samo, da se sam zaveže, vzeti ali kupiti po več delnic, temveč je prav posebno njihova dolžnost, da vsi, prav vsi, tudi pri svojih gostih agitirajo za nakup delnic in da zahtevajo osob. od trgovcev, pekov, mesarjev in drugih obrtnikov, ki vlečejo od gostilničarjev denar, da morajo kupiti naše delnice, če ne, si poiščemo pač druge dobavitelje. Kdor izmed teh , ne bi hotel vzeti delnice naše pivovarne, nJega ime naj se pove od gostilničarja do gostilničarja. Povsod pa je treba tudi povdariti, da nikdo ne napravi komu kako uslugo, če podpiše in kupi delnice, marveč da ravna v svoj lastni prid, ker plodonosno naloži svoj denar v popolnoma varno podjetje, v tako varano, kakor ga v Sloveniji prav gotovo š« ni bilo. Za to jamčijo vse naše gostilni čarsk® zadruge, za to jamči solidarnost in preudarnost gostilničarjev, njih zdrava pamet in trdna, odločna volja: p»= magati sebi! Tovariši gostilničarji, na delo, ki bo kronano z zmago! Odposlance pripravljalnega odbora, ki vas bo d« prihodnje dni obiskali, sprejmite prijazno in lepo, podpirajte Jih ter jim pojdite v vsakem oziru na roko. Uvajajte ia priporočajte jih pri svojih prijateljih in znancih. Nekaj tednov truda in požrtvovalnosti nam bo rodilo dolgoletn* sadove. Gostilničar. * Ko) ml sferni ? Mnogo posestnikov je sadno drevj« sadilo v jeseni, mnogo pa se jih je odločilo za spomladansko saditev. Oni, kf so v Jeseni sadili, so toliko na boljšem, ker so v jeseni lažje dobili primerna DR. O. ILAUNIG: 10 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Zato pa delajmo in bodimo edini,« spodbuja grof Zrinjski, »grof Tatenbah, razumen mož si in veljaven, pusti te nemške ošabneže, ki so drugače le sužnji svojega slabotnega vladarja, bodi z nami, tu imaš jamstvo, da postaneš svoboden in prideš do moči.« Tako sta vnemala grofa Zrinjski In Frankopan mladega častihlepnega Tatenbaha in besede so padle na rodovitna tla, posebno ko mu Je grofica Zrinjska v neopazovanem trenutku lepnila na uho: »Spomnite se na Riegershurg, Uganka se reši, darilo bo dragoceno.« Tokrat se gostje niso dolgo mudili, uvideli so, da morajo pripravljati tla previdno. Grofica Zrinjska je spoznala, da je grof Tatenbah omahljiv, zato se mora pridobivati polagoma za njihove načrte. Za to se bo nudilo še več prilik. Vtndar do nadaljnih obiskov v Račjem za •nkrat ni prišlo. Koncem Leta 1662 je umrla soproga Erazma Tatenbah, Eleonora Judita ter zapustila edinega sina Antona, ki se je narodil leta 165?. Od tega časa, kar je opazila v gradu Rie-gersburg, da obožava njen soprog grofico Zrinj-sko, je postala otožna, hirala je od dne do dne. Ljubila je samoto, z nikomer ni rada govorila, edina tolažba ji je bila Regina Purgstall, s katero si je dopisovala in jo tudf večkrat obiskala na Riegersburgu. Težko bolna je prišla jeseni v Konjice, kjer je tudi 'umrla. Pokopali so jo dne 2. decembra. Pri tej priliki je pridigoval v konjiški cerkvi slovenski jezuit Friderik Jelenčfč, ki je izdal nagrobni govor pozneje v Gradcu. Grof Tatenbah je imel tedaj veliko skrbi in tako ni prišlo do zaželjenega sestanka, to tem manj, ker so bili boji ter homatfje s Turki in oba Zrinjska nista mogla zapustiti svoje dežele. Prišel pa je vašvarski mir. če je bila nezadovoljnost že prej velika, je rasla po tem nečastnem miru od dne do dne. — Stari grad Čakovec na Hrvatskem obdan z močnimi stolpi in zidovjem, je bila nekdaj močna trdnjava rodbine Zrinjskih, ki so igrali v zgodovini Osriks in Hrvatske važno vlogo. za trgovce, obrtnike in zasebnik« kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-porcčilnice ki jih izvršttfg vnajmDdernejši iz-peljavi, hitro :n po najnižjih cenah Tishsrns su. Cirila b MariSopu, IMka c.l drevesca. Posebno letos je Jako veliko E o vpraševanj a po sadnem drevju. Stal o marsikateri kmetovalec pred vpra-lanjem, ali naj kupi to, kar se da dobiti, ali pa naj počaka do jeseni, kjer si bo drevje pri kakšnem solidnem dre-vesničarju rezerviral (vnaprej naročil). Gotovo je boljše čakati s saditvijo do Ieseni, kakor pa posaditi staro krevljo, ;i nam je le v nevoljo. Kajti vedno se moramo zavedati, da je od drevesa, ki ga posadimo na stalno mesto, zavisen ves poznejši uspeh. Drevo, ki ga kupimo kot prvovrstno (prva kvaliteta), ne sme biti prestaro, fitarikavo drevesce se na stalnem mestu težko prilagodi in «zaostaja v rasti. Tudi drevesa, ki so se vzgajala v predobri zemlji, gnojeni mogoče še z dušičnimi gnojili, se na stalnem mestu In v slabi zemlji slabo razvijajo. Njih rast je namreč prehitra, in ko prenehajo s presaditvijo iz drevesnice na stalno mesto one razmere, se pokaže nekaka vrzel, ki povzroča, da se par let rastline slabše razvijajo. Drevesce mora imeti zraven voditeljice še pet do šest mladic, ki naj bodo enakomerno porazdeljene. — Deblo bodi gladko, po možnosti ravno. Po višini debla razlikujemo visoko in poldebelo drevje. Kjer se vrši kakoršnikoli promet, naj znaša višina debla 1.80 do 2 metra. Deblo, ki ga je oglodal zajec ali na katerem se nahajajo ozebline, je za drevo prvi, pa najnevarnejši začetek hiranja. Pri ko-ščičarjih, posebno breskvah, ako so v mladosti smolikave, se da ta bolezen le redko omejiti. Da se more posajeno drevesce dobro prijeti, je odvisno edino le od drqbnej-eih korenin. Na teh se namreč nahajajo majhne sesalne koreninice, ki se morejo najlažje prilagoditi zemlji in srkati iz nje vodo in z njo raztopljene hranilne snovi. V prvo kvaliteto spada torej drevje, ki ima dele v takšnem stanju, da lahko na stalnem mestu neovirano nadaljuje svojo rast in je mogoča tudi pravilna vzgoja. Ker je drevje v solidnih drevesnicah večji del razprodano, se more marsikateri posestnik zmotiti ter kupiti drevesca na sejmu, češ, da le spomladi sadim. Treba je stvar dobro premisliti. Takim špekulantom je pač vseeno, ali dobi posestnik napol suho drevo, ali dobi mesto hruške Jablano; o izbiri kakšne sorte pa sploh nI govora. Drevesce, ki se slabo zavarovano vlači iz kraja v kraj, je kajpada napol suho. Napačno je pri napravi novega sadonosnika šte-diti, ker se tukaj Btedi na docela nepravilnem mestu. M. Potočnik. * Cene ln sejmsMa poročila. Mariborski tTfl. Na mariborski trg v soboto dne 22. februarja tega leta so pripeljali špehar-ji na 61 vozeh 180 zaklanih svinj. Svinjsko meso so prodajali po Din 16 do 18, slanino pa po Din 18 do 21. Krompirja je bilo 7 voz s 83 vrečami. Prodajali so ga po 1 do 1.50, čebulo pa po Din 3 do 3.50. Sena je bilo 16 voz po 75 do 60 Din, otave 7 voz po 85 do 95 Din, slame 8 voz po 50 do 60 Din. Pšenica je bila po 2.25 do 2.50, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2 do 2.25, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol S do 3.50 Din. Kokoš 30 do 60, par piščancev 55 do 95, gos 70 do 100, puran 60 do 140, domači zajec 8 do 35 Nin. česen 16, kis lo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 3.50 do 8, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.70 do 1, med 16 do 20 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 21. februarja tega leta je bilo pripeljanih 76 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad od Din 250—350; 3 do 4 mesece stari od Din 380 do 450 ; 5 do 7 mesecev stari od Din 480—550; 8 do 10 mesecev stari od Din 650—850; 1 leto stari od Din 1000—1100. En kg žive teže so prodajali po Din 10 do 12.50; en kg mrtve teže pa po Din 17 do 18. Prodanih je bilo 53 komadov. Sr. Tomaž pri Ormoža. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 2. marca po večernicah v Društvenem domu dve pustni igri in sicer burko v štirih dejanjih »Začarane gosli« in »Čevljev ni«, burka v enem dejanju. Vsi, ki se hočete za pust pošteno nasmejati, ne zamudite te prilike! K obilni udeležbi vabi odbor. DRUŠTVA Centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije v Mariboru obvešča, da se vrši romanje v Marijino Celje in izlet na Dunaj od 29. do 1. Junija tega leta. Vsi stroški znašajo ■ hrano in stanovanjem vred 550 Din. Kdor ne more vse naenkrat plačati, lahko mesečno plača po 100 Din. Natančnejša pojasnila se dobijo vsak torek in petek od 2. do 3. ure popoldne v pisarni za romanje v Marijino Celje v frančiškanskem samostanu. Pismene prijave pa se pošiljajo na centralni odbor, frančiškanski samostan v Mariboru. Katoliška Omladina priredi v nedeljo, dne 2. marca ob pol petih popoldne gledališko predstavo »Repoštev« v petih dejanjih v Omladin-skem domu, Cvetlična ulica 28. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. Odbor. Krčevina pri Mariboru. V nedeljo, dne 2. marca ob treh popoldne predava pri mesečnem sestanku Katoliškega izobraževalnega društva v Krčevini g. prof. Šedivy. K obilni udeležbi vabi odbor. Slivnica pri Maribora. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 2. marca tega leta zabavno šaloigro »Davek na samce«. Vsi, domačini in sosedje, ki bi se prd postom še radi od srca nasmejali, pridite! Zgornja Polskava. Naše izobraževalno društvo »Skala« priredi na predpustno nedeljo dne 2. marca po večernicah v društvenem domu pri Rečniku dve nadvse smešni In komični igri »Trojčki« v treh dejanjih in »Mirni dom« v enem dejanju. Čisti dobiček je namenjen za nove knjige v društveno knjižnico. Prijatelji dobre knjige in poštene zabave, pridite! Središče ob Dravi. Ljudski oder v Središču uprizori v nedeljo dne 2. marca burko v treh dejanjih: »Karlova teta«. Mnogo smeha bodo poskrbeli trije akademiki s svojo ponarejeno teto. Vstopnina: sedeži 6 Din, stojišča 3 Din. Za obilen obisk se priporoča odbor. Sv. Križ pri Ljutomeru. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne 2. marca tega leta po večernicah v Slomškovi dvorani »Scapinove zvijače«, šaloigro v treh dejanjih. Sodelujeta pevski in tamburaški zbor z novimi komadi. Kdor se želi za pust pošteno nasmejati, naj ne zamudi te prireditve. Velika Nedelja. Tukajšnje bralno društvo »Mir« vljudno prosi, da se vse knjige, ki so last društva, čimprej vrnejo. Vsem čitateljem in čitateljlcam v znanje, da se knjiga izposodi a M N * s 2-33 O H F H o P S o o H & > §> S» <1 K F O •o o B S) e ca o p. B (9 ¡/k M er o » B » er < 2 o « v* s, o< fc" 2 < B (B n B - « * J ih a t-t S. 5' B « i—* B F KH O » tfl - r W " g" S B < S g. I S Nekega jesenskega večera je sedelo več ple-menitašev v veliki dvorani grada čakovec, njim na čelu hrvatski ban Peter Zrinjski, v lovski obleki, obšitl z zlatimi nitmi. Nad mizo Je visela na visokem stropu pozlačena roža, znamenje, da se mora varovati o vsem, kar se tukaj razpravlja, najstrožja tajnost. Zanesljivi čuvaji so stali pri vratih, da zabranijo vstop vsakemu nepoklicanemu. Možje, ki so sedeli v ogrski narodni noši, so vedeli za vse načrte velike zarote, ki naj bi dosegla, da se loči krona sv. Štefana od Avstrije. Zbrani so bili plemiči Jurij Peroni, Štefan Petrozzi, Štefan Boezkai, Štefan Barkoczy, Štefan Widnedy, Franc in Andrej Nagy, Hidevegy, Nikolaj Gesteny, Bori, Szuhai, Szepesi, trije bratje Ketzer, Jspan, Gyulaffi, Kenda, Epezky, Farkaš in Franc Nagy, mlad mož, zvit ter prebrisan tajnik vdove palatina Wesselenyja. Prvi trije so bili določeni za bodoče generale ogrske armade; tudi stari taslo Fekete, ogrski plemič in star vojak, je bil navzoč. Grof Zrinjski je pogledal po zborovalcih z resnim pogledom ter spregovoril s počasnim glasom, ki je vzbudil takoj pozornost. »Vsi gospodje poznate moje navdušenje za našo stvar, mi vsi hočemo obvarovati stare pravice Ogrske in Hrvatske zoper nemško nasilje, mi se hočemo otresti jarma, ki so v njega vpre-ženi naši narodi že več let, vsi za enega in edi>n za vse. Vendar vam ne smem prikriti, da naša stvar ne stoji dobro, vedno se pojavljajo nove ovire.« »Naprej, naprej,« se slišijo klici. Že je vstalo več zborovalcev, ki so zagrabili meče ter hoteli govoriti, ko zapove grof Zrinjski z močnim, grmečim glasom, da mora biti mir. »Nobeden, ki ima razum,« zakliče, »ne dola načrtov, ne da bi mislil na možnost uresničenja. Prijatelji — bratje, kdor se hoče vojskovati proti premoči, mora imeti zaveznike, a mi jih nimamo.« Umolknil je, vsi zborovale! so ga nemo gledali. »Mi nimamo zaveznikov,« nadaljuje grof, »od novega kralja na Poljskem, ki je le senca, nimamo pričakovati pomoči, Turek se obotavlja in nas hoče še le podpirati, če bomo zmagali v prvih bojih, francoski kralj pa se je zavezal s cesarjem zoner na^. Mi smo tedaj sami in če nam Bog ne pošlje kako devico Orleansko, bo naše sanwr.3 samo za lt dni, ne pa za celo leto, kakor nekateri mislijo. Knjige se izposojujejo samo ob nedeljah in praznikih in to ob določenih urah. Društvo je dobilo nekaj lepih in zanimivih knjig. Pridite si po nje, ne bo vam žal, ker s 5 dinarji se plača članarina za celo leto in potem so mu na razpolago vse knjige in časopisi, kar jih ima društvo. Odbor. Sv. Marjeta niže Ptuja. Tukajšnje prosvetno društvo priredi na predpustno nedeljo v tukajšnji društveni dvorani igro »Laži zdravnik«, naraščaj pa »Tihotapci«. Vsi, ki se hočete nasmejati, pridite! Pridite in pokažite, da imate zmisel za delo mladine, ki se zbira v naših organizacijah. Bog živi! Velika Nedelja. Dramatični odsek domačega katoliškega izobraževalnega društva uprizori v svoji društveni dvorani v nedeljo dne 2. marca tega leta ob 15. uri zopet dve šalo-igri: »Zupanova Micka« in »Kukavica — modra tica ali boj za doto«. Vsi, ki se želite na pustno nedeljo nasmejati, ste vljudno vabljeni, da se prireditve v obilnem številu udeležite. Sv. Jsnž ua Dravskem polju. V nedeljo dne 2. marca priredi tukajšnje bralno društvo v društvenem domu ob 3. uri popoldne dve ve seloigri: »Za letovišče in »Kje je meja«. Prijatelji poštenega razvedrila, prisrčno vabljeni! St. Janž na Vinski gori. Na pustno nedeljo, dne 2. marca se vrši v društveni dvorani ob 3. uri popoldne predstava dveh šaloiger: »Zdaj gre sem, zdaj gre tja« za moške in »Pri gospodi« za ženske vloge. Vrši se tudi kratko predavanje in pevski zbor zapoje nskaj primernih pesmi. Vsi prijatelji društva iskreno vabljeni! Sv. Jurij ob Južni železnici. Dne 1. marca ob 8. uri zvečer in dne 2. marca tega leta po ve-černicah priredi Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Juriju ob južni železnici v dvorani Katoliškega doma narodno igro »Brat Martin«. Pred igro se vrši občni zbor društva. Vojnik. Katoliško izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo po večernicah veseloigro v treh dejanjih »Križarska vojna« ali pa »Boj proti ženskam«. Igra je polna smeha od začetka do konca, zato ste vabljeni, da se te igre udeležite vsi do zadnjega. Na svidenje dne 2. marca v posojilniški dvorani, do tega časa pa Bog živi! St. Pavel pri Preboldu. Naši pevci uprizorijo v soboto dne 1. marca tega leta ob osmih zve čer in v nedeljo dne 2. marca ob treh popoldne v društvenem domu izredno lepo in težko Špi-carjevo opereto v petih dejanjih »Spominska plošča.« Po predstavi zapoje mešani zbor več narodnih in umetnih pesmi. Domačini in so- sedje, vljudno povabljeni. Pridite, ne bo vam žal! Orlavas pri Braslovčah. Naše prosvetno društvo uprizori v dvorani gasilskega doma v Trnavi v nedeljo dne 2. marca, to je na pustno nedeljo, staro a še vedno krasno narodno igro s petjem v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Med odmori svira godba. Po igri prosta zabava. Pridite, ne bo vam žali Učcnca sprejme I.auko J., trgovec, Trbonje, Vuzenice. 283 Viničar z dobrimi spričevali in tremi delavskimi močmi se takoj sprejme. A. Viher, Maribor, Strma ulica 4. 286 Viničar s štirimi delavskimi močmi se sprejme. J. Posch, Maribor, Koroška cesta 20. 286 Viničar s tremi delavci se takoj sprejme. — Vprašati v trgovini Maribor, Grajski trg 2. 285 Proda se rodovitno posestvo, trojno 6 oralov, 10 in 23. Več se izve pri Sv. Barbari pri Feliksu Drozg. 280 Gcstihia v Mariboru na zelo prometnem mestu, nova, enonadstropna hiša, davka prosta, obstoječa iz treh gostilniških lokalov, vrta, moderne velike dvorane za 500 oseb, štirisobnega stanovanja, kuhinje, kleti in gospodarskega poslopja, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na M. Zinau-er, Maribor, Aleksandrova cesta 45/11. 287 Kcnj in ena kobila z žrebetom na prodaj po zelo ugodni ceni v I. mariborski delavski pekarni, Maribor, Tržaška cesta 88. 281 Slngsr šivalni stroj in koncertne citre proda Sidar, Maribor, Pobrežka cesta 9. 284 Sprememba posestev, nakup, prodaja, najem itd., najugodneje pri posredovalnici »Mar-stan«, Maribor, Koroška eeata 10. 288 DOPISI Št. Peter pri Mariboru. Občinski kmetijski odbor občin Št Peter pri Mariboru, Sv. Marjeta ob Pesnici, Grušova in Dragučova so izvolili v sreski kmetijski odbor g. A. Šiker od Sv. Marjete ob Pesnici za člana in g. L. Flu-her iz Metave za namestnika. — V nedeljo se je zaključil ob navzočnosti g. sreskega načelnika šesttedenski kmetijski tečaj. — Tambu-raški odsek prosvetnega društva pod vodstvom neutrudljivega organista g. Baumana dobro napreduje. Naj se mladi tamburaši enkrat pokažejo, kaj znajo. — Pri Slačekovih v Hren-ci so dobili novo gospodinjo, in sicer si je zbral gospodar Janez za družico skozi življenje Jo-žefo Grušovnikovo od Sv. Marjete ob Pesnici. Bog jima daj obilo sreče in blagoslova! Velika Nedelja. V Trgovišču pri Veliki Nedelji se je dogodil izredno žalosten slučaj. — Pri eni hiši dvojna poroka, na drugi strani pa svak na mrtvaškem odru. Ne pomnimo, da bi se pri nas zgodilo, da bi svatje spremili k zadnjemu počitku dragega jim sorodnika. Umrl je Jakob Hebar, posestnik v Trgovišču, mož mirnega značaja, spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Zavratna morilka jetika mu je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi. Zapušča mlado vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. Celi rodbini naše iskreno eo-žalje. Docela nev Pustetov brevfr v eni knjigi (Faszikelbrevier) z najnovejšimi oflciji in Propr. Lav. ima na razpolago Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Cena izredno nizka. Sv. Jernej Pri Ločeh. Naš priljubljen gosp. župnik Peter Pavlič pravi, da ima toliko pridnih deklet, da jih še drugam daje. Tako si je prišel Martin Pivec iz Špitaliča po eno najpridnejših mladenk naše župnije Nežiko Stiplovšek ter jo odpeljal kot svojo nevesto na svoj dom. Poročil je vrli par ženinov brat g. Vinko Pivec, kaplan pri Veliki Nedelji. Bog daj mlademu vrlemu paru mnogo milosti polnih let! Sv. Miklav* na Dravskem polju. Dne 17. februarja je videla podružnica Sv. Miklavž« slovesnost, kakoršne še ni dočakala. V njej je obhajal velespoštovani g. Potočnik Jane» v krogu svojih ožjih sorodnikov in prijateljev svojo zlato poroko. To slavnost je hotel obhajati ravno v tej cerkvi, za katere blagor in procvit že tako blago in lepo skrbi kot cerkveni ključar dolgo vrsto let. Tukaj se je hotel s svojo družino Bogu zahvaliti za prevelike dobrote božje v svojem, Bogu posvečenem življenju. Bil je to za njega in za vse res dan časti, veselja in hvaležnosti, kakor je to dobro omenil v svojem nagovoru g. dekan Sagaj is Hoč. Med slovesno sveto mašo so bili vsi navzoči sorodniki pri svetem obhajilu in tako pokazali svojo hvaležnost do Boga za ta krasen dan. Jubilanta sta vkljub visoki starosti še čvrsta in čila. Želimo, naj bi Bog še dal jubilantoma, ki sta velika dobrotnika ubožcem, dočakati mnogo veselih in srečnih dni. Slemen. Na svatbi g. Rude Antona iz Jelov- krdelce zmoglo prav malo zoper nemškega zatiralca.« »Tukaj stoji,« sliši se naenkrat zvonki glas za grofom Zrinjskim. Gospodje pri mizi so se ozrli, v tem trenutku stopi pred nje ponosna gospa *v najlepši ogrski narodni noši, v rokah je držala bodalo. Tako je stala tukaj, kakor boginja, ki je ravnokar stopila z Olimpa, da svari ljudi in jim ob enem poveljuje. »Tukaj je, katero iščete vi možje Ogrske in Hrvatske,« zakliče še enkrat s polnim glasom, »Ana Katarina Zrinjska hoče biti tista žena, ki bo dvignila pogum bojevalcev za ogrsko svobodo, ki hoče iti naprej z zastavo, ki hoče privesti omabljivce k zmagi.« Lepa gospa se je ozrla po zborovalcih s pla-menečim pogledom. »Kako,« je nadaljevala, »ali so to junaki nove, svobodne Ogrske, ki so na zadnjem zborovanju rožljali s sabljami in so prisegli, da osvobodijo domovino? Uboga Ogrska, odkod ti naj pride rešitev, če se tvoji lastni sinovi nočejo za te žrtvovati!« »Zares, ta žena ima prav,« zakliče Štefan Petrozzi ter Doteirne meč iz nožnice, »sramota za moža iz Ogrske, ki se spomni še le po navduše-valnih besedah žene na dolžnost, da se bojuje za domovino.« »Proč s pomisleki, ban hrvatski,« vzklikne Štefan Boczkai, »mi ne smemo vprašati, kako močan je sovražnik, ampak kakor Špartanci, kje je sovražnik.« Zdajci se obrne Ana Katarina Zrinjska k ■vojemu soprogu ter zakliče: »Pri spominu na naše pradede! Žalostno Je, da mora pokazati soproga prvega moža v državi pot, po kateri mora hoditi, da reši domovino.« »Katarina,« vzklikne grof Zrinjski in zardi. Ponosno se obrne grofica Zrinjska k zboro-valcem, dvigne desnico ter reče s povzdlgnjenlm glasom: »Možje Ogrske In Hrvatske, tukaj je pero, s katerim morate od sedaj naprej pisati postave svojim sovražnikom, nanj morate položiti svoje močne roke ter sveto priseči, da hočete osvoboditi domovino.« Rekši vrže bodalo, ki ga je vihtela v desnici, na mizo, in kakor bi prešinila zborovalce neka tajna moč. so posegli vsi po njem. »Prisežemo,« je zazvenelo v krogu kakor iz enih nst. Ca in gdč. Elizabete Vidovič se je zbrala mala. in vesela družba. Odlično mesto starešine sta zavzemala gg. Bračko Franc, župan iz občine Jelovec in Pipui Maka iz Slemena. Ob tej priliki se je tudi slavila 20 letnica službovanja nevestinega očeta na graščini ViltuS. Vesela svatovska družba je zbrala 200 Din za občinske uboge občine Slemen. Posnemanja vredna je ta družina, kajti že lata 1921 ob priliki poroke hčerke Ane se je nabralo za dobre namene 400 Din ln leta 1929 ob poroki hčerke Ane pa 100 Din. Iskrena hvala. Želimo obilo areče nevoporočencema. Poiiava. Letošnji predpust, čeravno precej dolg, je vendar samo pet parov porinil pod »ladko-grenki zakonski jarem. Med drugimi je šla od nas gospodinjit na lepo Globokerjevo posestvo ▼ Smolnik, pridna in vzorna kmečka hči ter Marijina družbenica Pepca Vicman. Bila je ree še v pravem pomenu besede kmečka hH, ki jo ta novomodna kuštrania niso premotila. Dobila je itak dobrega, krščansko mislečega soproga. Bilo srečno! — Omeniti je ie treba, da se žalibog tudi pri nas, kjer živi večinoma kmetsko ljudstvo, vidi preveč sedaj-no-moderne nošo. Čemu so kmečka dekleta, hčerke posestnikov kakor tudi kočarske, zavrgle lepe židane rute in se jim dopade, da se spakujejo v sedajnih modernih klobukih? Namesto dragega pokriyala bi si rajši kupile toliko blaga več, da bi imele primerno dolga krila. Zakaj sa delati moderno od zunaj in s tem pačiti svoje kmetsko pokolenje? Nihče ne Mihteva, da bi se morale oblačiti kot naše babice, ali kmetije rabijo mlade gospodinje z delavnimi rokami, n« pa z modernimi klobuki. Na. misel mi pride basen iz šolski čitanke — sraka, da bi bila zala itd. Sv. Levrtac na P&karjo. Snega imamo do kolena. V noči od torka na sredo je tukaj zmrznil 77 letni kočar Lenart Jurčič. Ker js vedno z očmi mežikal, so mu že v mladosti dali priimek »Šternkukar«. Ravno isti dan (19. fehFuarja) je umrl daleč znani, bivši fal-ski logar na Klopnem vrhu, g. Vlncenc Do-iiniek. TUsker pri SIoTsaJjraicu. Dne 23. januarja tega leta so je poslovil od nas goapod šolski upravitelj Maks Beloglavec, ki se je v teku svojega kratkega službovanja tukaj priljubil svojim občanom. Tem potom se mu zahvaljujemo za njegovo delovanje v šoli in izven nje. Nadomestil ga je gospod Sekirnik Maks, katerega z veseljem pozdravljamo in mu želimo mnogo uspeha pri učenju našega naraščaja. Dne 10. februarja se je poročila Marija Kotnik, hčerka ugtednega posestnika, po domače Novak z Antonom Laznik, posestnikom v Rav- nah. Na gostiji, katera se je vrSila na nevestinem domu, se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru prispevkov v znesku 120 Din. Mlademu paru želimo mnogo sreče in blagoslova! Starti* pri Slovenjgradcu. Veličasten po greb se je vršil pri nas v četrtek 20. februarja. Na zadnji poti smo spremili vrlega farana Ferdinanda Kaca, veleposestnika, podjetnega lesotržca in industrijca. Nehalo je bili njegovo blago srca in zaključeno je njegovo s pravo krščansko ljubeznijo in dobrimi deli prepojeno 52 letne življenje. V 23. letu najsrečnejšega zakona je zapustil žalujočo ženo, rojeno Ro-gina a petorico otrok. Bil nam je vsem vzor tihega, miroljubnega, vzgledno skrbnega in neumorno delavnega moža in očeta ter zvestega kristjana. Boga je imel za gospodarja in Marijo za gospodinjo svojega lepega doma. Zato pa tudi nI prišla nikdar ne kletev in ne pohujšljiva beseda iz njegovih ust. Nepregledna množica ljudi iz cele Mislinjske doline in mogočnega Pohorja in naša šolska mladina Je solznih oči poslušala njegovo pohvalo, ki mu jo je v cerkvi govoril skoro 90 letni domači g. n&džupnik in kanonik I. Lenart v zahvalo £a njegova dobra dela in še posebej za njegovo skrb za olepšavo in razsvetljavo domače župnijske cerkve. Slovenjgraškl in domači pevski zbor sta se v prelepih pesmih poslovila od njega, devet domačih in tujih gg. duhovnikov mu je zapelo, naj gočiva v miru, in veliko vencev in šopkov svežih cvetlic je v hudi zimi zakrilo njegov prerani grob. Da, blagi mož, počivaj v miru pri Srcu Jeeusovem, Kateremu si postavil tako krasen oltar v naši cerkvi, in pri Materi božji, katero si tako vneto častil in rad obiskoval na našem divnem Homcu. Spominjali se te bomo v molitvah, dokler ne pridemo za teboj. O« raj a Sr. Keagsta. Dna 2. marca se vrši ▼ Gornji Sv. Kungoti glavni patrocinij svete Kungote. Popoldne ob 3. uri po sv. blagoslovu priredi Katoliško prosvetno društvo dve veseli igri »Repoštev« v petih dejanjih in »Kmet Herod«. Kdor se želi do srca nasmejati, naj ne opusti te prelepe in šaljive igre. Zato pa dragi domačini, kakor tudi sosedni farani iz Spodnje Sv. Kungote. Svečine in Št. Jurja, le trumoma. ta dan v Gornjo Sv. Kun-gotov Žal ne bo nobenemu! Kakor zadnjič, tako bo tudi topot poskrbljeno za sladkosned-neža in za lačne želodce. Na zimo naj se nik-do ne ozira, saj boste sedeli v topli dvorani. Podpirajte severno obmejno postojanko ter prihajajte vsikdar v mogočnem številu k predavanju in predstavam, kjer se vzbuja narodna zavest. V pFOsveti in treznem narodnem delu je naša rešitev! Mogočna majka Jugo- slavija pa bo vesela, da se severna mej« močno utrjuje v narodnem duhu. Svečina. Veaeli svatje na poroki g. Franca Pušnik, ekonoma na Plavču in gdč. Jožefe Fi-deršek so zložili in poslali za novo bogoslovje v Mariboru Din 100 in za afrikanske misijone Din 100. Novoporočenemu paru želimo obilo sreče! Posnemanja vredno! — Dobrega vinca je ie v zalogah, kupci, oglasite se v Svečini. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dna 2. februarja tega leta se je poročila pri nas večletni» cerkvena pevka Otilija Ploj iz Oseka, hči dolgoletnega cerkvenega ključarja z N. Vogrin i* Cogetinec. Pevski zbor Ji je pod vodstvom or-ganista g. J os. Krajnc »apel pred cerkvijo slovo ob ločitvi lz pevskega kroga, želimo obli* sreče mlademu paru! Sv. Bolienk v Slov. goricah. Precej živo j« leto pri na« gibanje, kar se tiče novih zakonov. Prejšnja leta smo oddajali neveste največ v urbansko, letos v rupečko župnijo; nekaj pa seveda doma obdržimo. Tako na primer oataneta doma novoporočenca Anton Ferš ln Alojzija Braček. Pa bi tudi oba težko pogre-fiali. Anton Ferš Ima največje zasluge, da se je Slovenski Gospodar tako močno udomačil v domači župniji. (Letos imamo namreč 130 naročnikov.) Njegova zakonska družica pa bfl tudi gotovo, kakor prej kot vneta Marijina družbenica, ostala goreča prijateljica naših verskih organizacij. Sv. Lovreae ua Dravskem polju. (Uboga mati — nevreden sin.) Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v vasi Apače sta stara zakonca Horvat živela s sinom v koči. Prišel jf od vojakov, a mu ni za nobeno pravo delo, čeprav se je izučil kolarstva; najraje postopa in če kaj malega zasluži, mora takoj po grlu pognati. Mati ga je dostikrat svarila, in ko ga je zadnji teden zopet opominjala, jo je zmerjal in še huje grozil. Vse to je žensko tako užalostilo in zmešalo, da je v svoji žalosti spila očetovo kislino. Na srečo so ji pri sosednji hiši, kamor se je s težavo privlekla, dali takoj mleka piti in bo menda življenje matere rešeno. Ženo so vzeli nato dobri ljudje v drugo hišo; a drugi dan je prišel sin nad njo. Ko mu je hišni gospodar konečno pokazal vrata, je pa z ukradeno palico razbil v dveh okn'"b rt šipe. — Je še par tako zglednih delamržnih junakov v fari, pred katerimi ni varnosti in miru, pa bo prav, da čimprej pridejo na varno, da bodo pošteni ljudje varni pred njimi. Tepanje pri Konjicah. Poročena je bila Marija Obrul, edina hčerka Janeza Obrul, tukajšnjega posestnika in dobro znanega dolgoletnega naročnika Slovenskega Gospodarja, s tihim in mirnim mladeničem Josipom Povh i* Lepe tishouins zm trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v «TBj» stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e Utre, solidno in p« »ajnlžjih cenah Tiskan» s?. gMifiliPu Borovi s. S Čekov, račun Iter. zo 602 Telefon interurb. št. 2x13 Grofica Zrinjska je stala ponosna in razburjena od notranjega veselja ob tej sliki pobratim-stva nezadovoljnih Ogrov in Hrvatov, kakor zmagovalka, žena učinkujoče postave,. kakor mož sredi zarotnikov v gradu čakovec. — Dogodki zadnjega časa so zahtevali dejanja na strani zarotnikov. »Tatenbaha moramo končno pridobiti za našo stvar,« meni nekega jutra grof Frankopan proti svoji sestri. »Da, to uvfdim, a saj veš, kakšen omahijivec je ter poln predsodkov.« »Ti edina imaš moč do njega, saj vem vse, nič. mi ni treba prikrivati, v tvojih rokah je njegova In naša usoda.« Grofica Zrinjska prebledi, hipoma ji šine zopet rdečica v cbraz, nato pa reče rezko: »Kar storim za domovino, storim iz ljubezni do naroda, mojih srčnih čustev pa ne prodajam; ako ljubim Tatenbaha, me sili k temu moje srce, moja ljubezen pa je nesebična in ne zasledujem nobenih drugih namenov, kakor da mi vrača grof Tatenbah ljubezen v isti meri, kakor ga ljubim ja^.« »Spoštujem tvoje nagnjenje (Jo grofa, saj te poznam, a sedaj Je treba izpolniti visoke cilje, katere smo si stavili, in zato potrebujem tebe, da si nam ob strani.« »Sem vedno in tudi bom. Ali nisem ravno na zadnjem borovanju povedala? Imeti moramo močne zaveznike, in Tatenbah ima moč, zato si ga moramo pridobiti za vedno.« »Pa kako to izvesti,« vpraša Frankopan, »če se peljemo zopet vsi tja, postane stvar sumljiva.« »To se uredi drugače,« meni grof Peter Zrinj-ski, ki je med tem stopil v sobo in slišal zadnje besede, »grof Tatenbah še ni bil dostikrat v teh. krajih, povabim ga jaz v imenu svoje soprog« na lov, ki se ima v kratkem času vršiti.« • Kdo mu naj nese vabilo,« vpraša Frank«* pan. »Kdo drugi kakor naš Rudolfi, on Je zanesljiv ter meni zvesto vdan,« odvrne grofica Zrh*}-- ska. »Ti zadeneš vedno pravo, imaš talente državnika, ponosen sem, da imam tako sestro. Izvri^ kakor si rekla.« fešeneka. Istotalco so prihajali tudi v njegovo domačo hišo vedno le dobri čaaopisi. Želimo •bilo sreče 1 — V večnost pa ]• od&la t visoki starosti naša vaščanka Urša Zorko. Zadnja leta j« služila kot delavna, skrbna in »vesta dekla- Živela j« vseskozi vzorno in pošteno. Ob »•delj ah in praznikih pa je hitela, dasiravno t« v visoki starosti, eno uro daleč v cerkev, tttdi v najslabšem vremenu in v najhujšem (arazu. V obleki vedno skromna in preprosta, M ji je zdela novodobna tonska prlsmodarlja E«kratkih oblek in ostriženih las telo smešna. >amo, da se njena duša te raduje tam, ka-jmot tudi mi telimo priti. Blaga duša, na «vi-¿•nje nad zvezdami! — Stekel p«a, katerega 6 dne 15. tega meseca ustrelil triki redar v onjicah, je tudi v naši vasi in na Tepanjskem vrhu ogrizel nekaj psov. Ker se j« to zgodilo ponoči, se ne da natanko ugotoviti, koliko dvorišč je obhodil in koliko psov napadel. Eni C ga videli na dvoriščih, drugi so slišali dvo-J med domačim in tujim psom. Nekateri po-Mstniki so svoje pse oddali takoj prostovoljno konjedercu, te v prvih Itlrih dneh 17, nadalje todi od steklaka ugriznjenega konja iz Konjic. Orožniki so se trudili, da bi dognali, ka-tare kraje je obhodil ln od katere strani J« prišel v naš okraj. Žatala. Na pobudo posestnika Jan. Vogrinea so v spomin na gostijo Planine v Kočici it. 8 •aro val i veseli svatje sa Dijaško kuhinjo v Mariboru 116 Din. Bog tiri mladi par in dobrotnike mladine! Gornja Radgona. Na zlati gostiji Ploj Matije in Otilije so zbrali gostje za novo bogoslovje 110 Din. Bog plačaj! Gornja Radgona. Za odkup afrikanskih zamorcev se je na gostili Leopolda in Barbare Kajdič, Ivanjševski vrh 97, nabralo Din 122. Bog plačajl Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj se je dne 10. ¡februarjž '«aa, leta poročil vrli mladenič, član Marijine družbe, preje f;"™ Orla in cerkveni pevec Joako Antolič iz Lahonščaka, z Marijino družbenko Terezijo Stuhec iz Ključarovec. — Mladi par naj spremlja božji blagoslov do »krajnih mej življenja. Veseli svatje so darovali za tukajšnji Društveni dom 78 Din. Dru Itvenega doma so se spomnili tudi na sedmini po pokojnem Antonu Plohi v Savskem vr hu, kjer se je nabralo 102 Din. Bog povrni sto tero vsem darovalcem! Naš Društveni dom je po mnogih težavah sicer dovršen, a 6o je na nJem mnogo dolga. Želeti je torej, da se ga spomnite povsod ob podobnih prilikah. Poleti •nkrat nameravamo prirediti v korist Društvenemu domu večjo tombolo ter a« priporočamo vsem faranom, zlasti rokodelcem, da aam že sedaj v zimskem času pripravijo kaj lepih dobitkov ter tako podpirajo Druitveni dom, da bo v kratkem plačan, dobil tudi potrebno opremo, da bo tem bolje sinili Bogu, domovini in mladini. Lahonei pri Orznsžu. Dne 15. februarja tega tata se J« na potu iz Lahonec do Palovee izgubilo par vojaških spisov. Najditalj ■• vljud-fco prosi, da isti čimprej izroči tupanstvu oblin« Lahonci. Kdor «pise vrne, dobi primerno nagrado. Ljutomer. Anton Kritanič, d«lav»c, stanujoč v Ljutomeru se Je dn« 19. tega meseca pri podiranju drv v hosti Ljudmil« B«k v Gresov-Ičaku tako močno ponesrečil, da j« moral biti Is isti v«čer prepeljan v bolnico v Mur»ko Soboto; na njega se je v veliki strmini «kotalil •tor in mu poškodoval prsni kol. Ljutomer. V nedeljo, dne 16. februarja t«ga 1«ta je iandarmerijska patrulja privedla v Ljutomer precejšnjo cigansko družino, obstoječo iz 15 članov. Zasačila jih je pri beračenju v občini Cven pri Ljutomeru ter Jih nato še dopoldne v Ljutomeru zaslišala tudi v zadevi malega i«lezniik»ga defekta pri Zerovincih. Ker se je pa dognalo, da so to miroljubni cigani kolarji, oziroma «lični obrtniki, se Jih Je odpravilo v njih domovno občino. Prenočiti so >ai morali v Ljutomeru, potem »o jih izpustili. Ubogi občinski redar Je moral vso noč od n«delj« na pondelJ«k posluiati godb« 1*1 o-stnih ciganskih psov, ki sta m dvorišču mastne hiše čuvala cigansko imetj«, to j« pot konj in tri obloiene voz«. Ljntom«r. Vprašanj« poslopja m urade »reškega načelstva v Ljutomeru j« postalo r«ano. Vprašanje nastaja pa samo gled« «tavbišč. Sni telijo, da se sedanje poslopje podre in na istem mestu sezida moderno poslopje, da bodi torej ta urad na glavnem trgu, v sredi mesta; drugi bi radi, da se ga sezida na praznih stavbenih parcelah kakih 600 metrov proti severu od sedanjega poslopja; tretji pa iop«t menijo, da s« ga postavi kje proti vzhodni strani, češ, da s« bo mesto radi terenskih razmer najlažje ii-rilo proti vzhodu. Stavbišč je torej pr«v«č, samo treba bo najbrž« glasovanja občanov. S tem, da se podre dosedanje staro poslopj«, nastane vprašanj«, kam tačas z uradi; vrh tega mesto samo s tsm ne pridobi, če s« močne zgradbe podirajo; trgovsko osredje mesta bo moralo najbrte nekoliko popustiti. Č« bi s« postavil« novo zgradbo kje drugje, se to staro in molno zgradb« porabi za kaj druzega; pritlične prostore sa trgovske in obrtne lokal«, nadstropje pa za stanovanja. LJitssMi, Bolnica v Ljutomeru, za katero »o s« te v letih 1914/25 prič«la pripravljati dela, a sta Korala dva neumorna delavca slovenska redovnika usmiljena brata to dobro de lo ustaviti. Za Ljut«mer in njegovo okolico ni ta stvar pozabljena. Vedno in povsod se sliši govoriti, kaj da j« vzrok temu, da se ne gradi bolnica. Velik stud«n«c z izvrstno pitno vodo spominja vse mimoidočs na započeta dela za gradnjo bolnice. Tudi še leži na tem mestu lep kup opeke. Vse bolnico so prenapolnjene z bolniki, zakaj bi pa velika, obljudena in lepa Prlekija ne imila tako potrebne bolnice. V Ljutomeru in njeni okolici živi izredno veliko ubožnih viničarjev, kateri niso v stanu spra-ti bolnika v bolnico radi prevelike oddaljenosti bolnic, in če ga že spravijo, mora bolnik, predeč popolnoma okreva, radi prenapolnje-nosti istih iz nje, domačni bolnikov ne morejo negovati, ker morajo na delo za iornG plačo. Mogoče pa se le najde kak razumen agi-len človek, ki bi vzel vprašanje početih del gradnje bolnice v Ljutomeru ponovno v roke. Cezrnjavei pri Ljutomera. Dne 22. fabru-arja tega leta je diplomiral s prav dobrim uspehom v Berlinu — Charlottenburgu gosp. arch. ing. Teodor Culk, sin šolskega upravitelja, Cezanjevci pri Ljutomeru. Čestitam«I Sirečja vas pri Ljutomeru. Umrl j« dne ti. februarja ob 1 uri ponoči tukajšnji vigledni gospodar g. Jakob Rajh v starosti 66 lst. Pokojni je bil dal«C okoli cnan, osoblto kot večletni odbornik dobače občin«, član gasllsk«ga društva, obdornik podružnice sadjarskega ln vrtnarskega društva, posojilni«« v Ljutomeru ttd. Pri vseh, ki so ga poznali, j« bil sploSno priljubljen Ur J« tudi vsakemu rad pomagal s dobrim nasvetom; cato bo vsem nam ostal v častnem spominu. Bodi ti žemljica lahka. Preostalim pa naš« «otalj«! Sv. Marjeta niže Ptuja. Na gostiji Kl«m«n-čič-Valenko v Cunkovcih se je med v«s«limi svati nabralo M5 Din sa novo bogoslovje v Mariboru. Bog plati! Novo poročenima pa obilo botjtga blagoslova! Rt. Urban pri Ptuja. Naše bralno drštvo nam J« 16. februarja priredilo igro »Vagabundi«. Prireditev je obiskalo veliko ljudi, domačinov in tujcev. Izmed Igralcev gre največja zahvala našemu Janku In naši Miciki, dolgoletnima igralesma, ki te nosita zakonski Jarem, pa sta hotela s svojim dobrim zgl«dom «buditi dremavost mers1kst«r«ga mladega srca. Hvala gr* tudi našemu g. kaplanu, ki se velilto trudi za društvo. Upamo, da se bo dtlovanje društva poživilo ln razširilo. V prsdpnstnem času je bilo dosti gostij. Eno nevesto smo celo poslali v mestno župnijo. Imamo tudi svojega zdravnika, kar nam j« velika ugodnost, ker nsm nI treba hoditi v Ptuj po zdravniško pomoč. Solčava. Tako zaželjena kapelica v Logarski dolini se bo le začela srrndlfi. Gradila io hn I: - i • s t.'-.' . ■ ' Fotospuri j« selo lep, toda potrebno j«, da imate fielitr »parat. Obrnit* se takoj Ba t») ?trgovino Stermscki Celje, ia zalte-rtjt« s ¿*;ini«o veliki ilustrirani ceuik. Knlu k «m«« ('hx3eia Din 98, Jep;.;i fo'.aluaera 1«9. ®K i2 cm Sin ¿75, j Mar Amrtig-■lia Bta 7ti, Studu« t'it X9 ca »i« Wi. iw vMtAft* „SS&r" kuwi u fiiisfki i vitek Exi cm Bi> i70 OgMWM Mm vieto k*cafK»tii tu o«t«icg« rtikor* u Uma/url H&u ta cviu» % v«C tisoč si.tui. Kir M ®*f«Y»r}a, n ismcdia aH vrne deaar. Pikjfi Ct2 Dtai iOi pošti!'.«« prt»ii. Trgsvski dem R. Stsrseirki, Celje št. 8*. i)nm. (... . ,k. ;07-2> , slovenska javnost, posebno turisti, katerim bodo pomagali tudi domačini. Kapelica je potrebna tako turistom, oziroma letoviščarjem kakor tudi domačinom, ker ni celo uro daleč nobens cerkve. Njen obs-eg bo 8 krat 6 metrov, gradivo bo najbrž iz solčavskega marmorja, imela bo oltar s pravico maševanja, posvečena pa be sv. Pavlu, v spomin smrtno ponesrečenega Pavla Šumana. Prosimo vse, ki so kdaj obiskali lepo Logarsko dolino in one, ki so poznali rajnega Pavla šumana, da prispevajo za te pr*potrebno stavbo, ali pa zbirajo prispevke v ta namen. Naslov je: Pripravljalni odbor za zidanje kapelice v l.ogarski dolini v Solčavi (Kolman Vitiko). Čekovna položnica pa je: 12244 (Kmet. nakupovalna in prodajna zadruga v Solčavi). Došli so že tudi prvi prispevki: Iz Beograda: Dr Alojzij Kurald Din 30Q; Adolf Munch Din 1000; Lujo Harejnik Din 1000; dr. K. Šmid Din 150; dr. O. Pirbmajer Din 100; dr. J. Hacin Din 200; dr. Joža Kavčič Din 200; Buža Sagadin Din 100; dr. Vinko Verhun-c Din 200; dr. Badej Din 100. Iz Ljubljane: dr. Rož-man, škof Din 400; Iz Celja: g. Oovald Wairner Din 80; ji Solčavo: Logar Din 30: ziata porok« TJ. in A. Prednik Din Š*0f L.iudeka po*ojfluiea v Celju bo nakazala kot hdnorar srhitskid Plečniku iz Ljubljane Din 10.000 za kapelico. Vs«m, ki so ž« darovali, tisočera hvala In Bog plačaj! Irastevte. Letošnji predpust preživljamo, hvala Bogu, e«lo pametno. O kaki mašksradi v naši fari š« do danes ni bilo slikati in upamo, da tudi ne bo. Opaiamo pa, da prirejajo po rasnih hišah domač« »bale« s plesom In pijačo od mraka do sor«. Želeti bi bilo, da ts vrst« sabav« n« podpirajo naše dobr« kmečk« druUns, k«r so za mladino vse prej kakor ko-rlsta«. «— V nedeljo, dn« 16. februarja smo s sanimanj«m poslušali v Društv«n«m d«mu gramofonske plošč« naš«ga amer. misijMiarja p. Odilo Hajnšska — Na pustno n*d«ij« popoldne prir«dl Prosvetno društvo Krekrro šaljivo Igro »Tri sestr««. PsImU. (2al*stne in vesele novic«.) Umrla j« v Lačici Marija Pire. Vžila Je v svoj« dolgem ilvlj«nju — doživela je nad 80 spwmladl — mnogo ves«lja pa tudi trpljenja. M«ž in dv« hčeri, med njimi ena učiteljica Neftika so odšle pred njo v večnost Svetila J«j vešna luč, ostalim pa naše sotalje. — Pri spravljanju drv si j» zlomil nogo posestnik Jak«b Pod-lunš«k v Ločici. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja. — Poročil se je g. Alojzij L1bek, pos«stnik v Založah z gdč. Angelo Terglav iz inane Terglavove rodbine na Polz»li. Nsvono-ročencema — oba iz odličnih naših hiš — želimo v novem stanu mnogo sreče in božjega blagoslova! Veta«'s. (Posnemanja vredno!) Na ves«li !n ugledni gostiji Bazborš«k—Saloven v Stsrf vasi pri Velenju j« nabral g. Simon Blatnik med veselimi svati 100 Din sa potrebe krajevnega odbora Bdsčega krita v Velenju. Novoporo-čeneema telimo obilo sr«če! Nova cerkev nnd Celjam. Tuknj se je poročil nn< požrtvovalen cprVvon! kliučar In obMn«kl odbornik g. Franc Pekošek z ugledno Marijino družbenko, dolgoletno cerkveno pevko in agilno diletantinjo na domačem odru Prosvetnega društva gdč. Rezi ko Podjavršek. Obilo zakonske sreče obema! Mala dole pri Vojniku. Predzadnjič sem opisal nekoliko kraj in razmere naše vasi. — Obenem sem označil tudi število hiš in prebivalcev. V tem dopisu sem namenjen opisati nekoliko stališče časopisja v naši vasi, kakor mi je znano po mojih zapiskih. Kako veliko je zanimanje za književnost pri nas, kaže to, da je komaj osem naročnikov na Slovenskega Gospodarja in častno število — le dva mo-horjana izmed 27 hiš. Pripomniti moram tudi to, da Je še okoli 14 hiš, kjer nimajo prav nobenega časnika pri hiši. Mnogi se izgovarjajo, da bi naročili časnik, a nimajo denarja. Take izgovore .bi pri mnogih lahko opravičili, ker so seveda taki, ki si morajo denar s težkim trudom služiti. Pri drugih je pa tudi prazen izgovor to, da nimajo denarja. Škoda se jim zdi za tistih par dinarjev, katere bi izdali za Slov. Gospodarja ali za kak drug časnik. Ni pa škoda denarja za nepotrebne izdatke. Želel bi pač, da bi v nobeni hiši ne manjkalo dobrega časnika kakor je Slovenski Gospodar. Kajti, kdor naročuje in čita dobre liste, nima prilike, da bi postopal cele nedelje po gostilnah in zapravljal poštenje in denar, kakor delajo mnogi, ki včasih samo zaradi gostilne opuste službo božjo. Frankolovo. Tukajšnje prosvetno društvo »Slomšek« je pred kratkem priredilo lepo igro »Miklova Zala«. Udeležba je bila ogromna. — Zadnji kotiček dvorane je bil napolnjen; take udeležbe še ni bilo kar društveni dom stoji. In tudi igralci so tako lepo igrali, da še nobena igra ni bila tako lepo izvedena. Pač novi vodja igre čast mul Dne 2. marca tega leta priredi dekliška zveza v društvenem domu ša-Ioigro: »Zakleta soba — ali gostilna pri Zlati goski«. Zveza se je nekako prerodila in po dolgem brezdelju in spanju zopet prebudila k življenju. Nove odbornice bodo gotovo dobro delovale na polju izobrazbe. Po tej Saloigri bo uprizorjen isti večer še šaljivi nastop »Opeharjeni Žid«. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo knjig, vabimo vse prijatelje dobre in poštene zabave na obe prireditvi. Začetek ob 3 uri popoldne. — Letošnji predpust je pri nas le malo bogat s porokami. Trije ženini so si poiskali svoje neveste iz drugih župnij — le eno nevesto iz tukajšnje fare je ženin pripeljal pred oltar v letošnjem predpustu. — Kalobje. Kakor mnogo kje, se je tudi v naši župniji mnogo mladih parov vpreglo v zakonski jarem. Letošnje »ohceti« so precej dolgotrajne. Dne 17. februarja se je poročil ugleden fant Gračnar Leopold, sin cerkvenega ključarja, dolgoleten cerkveni pevec in predsednik tukajšnjega prosvetnega društva s pridno mladenko Marijo Pušnik iz Podmel. Ženinu kot cerkvenemu pevcu Je domači moški zbor priredil lepo podoknico na predvečer poročnega dne. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. — Da ne bi kdo mislil, da smo Kalobčani sami zaspanci, vam povemo, da se tudi mi gibljemo v društvenem življenju. Na Svečnico je Prosvetno društvo uprizorilo »Užitkarje«, a na pustno nedeljo bomo videli »Tri sestre«, par kupletov in petje. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo tam-buraških inštrumentov, vabimo vse bližnje dobre prijatelje lepe zabave kakor tudi sosede, da nas podprejo z lepim obiskom. Podčetrtek. Nova avtoproga, ki bo vezala naš kraj s Sv. Petrom pod Sv. gorami, Bizelj-skim in Dobavo, se bo v kratkem otvorila. Za koncesijo sta zaprosila Mariborčana Lešnik in Ogner. Omenjena sta zaprosila tudi za avto-progo Dobova—Zagreb. Hrastnik. Iz našega rudarskega, delavskega življenja bralci Slovenskega Gospodarja ne zvedo mnogo. Pa tudi pri nas, kjer neprenehoma bučijo sirene tovarn, kjer si več sto mož in fantov v globočinah čez 100 metrov pri majhni lučki služi v vedni smrtni nevarnosti svoj kruh, se zgodi marsikaj. Najbolj veselo je gotovo to, da imamo sedaj svojo zasilno cerkev v dvorani g. Alojza L r"~.T v- sc od 8. decembra lanskega leta vsaki dan bere sveta maša. Ob nedeljah imamo celo dve sveti maši. Pa to ni nikakor preveč. Obakrat je nabito polna od oltarja do zadnjih vrat in še na galeriji je taka stiska, da komaj dihamo. Ob nedeljah je gotovo pri sveti maši čez 2000 ljudi. Tudi ob delavnikih jih je zelo mnogo. Še pri večernicah nas je vsako nedeljo po več sto. Tudi harmonij smo si že kupili. — Pevski zbor, ki je še zelo mlad, pod vodstvom novega g. organista zelo lepo napreduje. Toda pri sveti maši in pri večernicah pri nas ne pojejo samo nekateri pevci, ampak nekaj pesmi vedno tudi otroci in cela cerkev. Takrat je najbolj veselo. Vsako nedeljo imamo po večernicah v ta namen pevsko vajo. Največje veselje imajo pri tem seveda otroci. 2e triletni otroci navdušeno pojejo Marijine pesmi. Zato pa pride v cerkev vedno več sto otrok. Pri sveti maši jih je ob nedeljah celo čez 400. Dostikrat smo rudarji in delavci morali slišati očitek, da smo neverni. Kdo pride v Hrastnik, bo videl, da je ta očitek delavstvu krivičen. Ako delavec nima ugodne prilike za izpolnjevanje svojih verskih dolžnosti, ni čudno, da mu vse s časom omrzi, ker sliši toliko slabega, Ako bi pa mnogi namesto očitkov kaj žrtvovali, da se delavstvu pozidajo cerkve, ki ne bodo preveč oddaljene, bi bilo delavsko versko vprašanje sčasoma tudi rešeno. Prosimo dobra in usmiljena krščanska srca, katerim je tudi kaj za naše delavske duše in duše naših otrok, da nam z denarnimi podporami pomagajo pozidati cerkev Kristusu kralju Prispevke za novo cerkev sprejema Cerkveno stavbeno društvo v Hrastniku. Brežice. Obrtniško društvo v. Brežicah pri rodi v dneh od 7. do 9. junija (Binkoštni prazniki) v Narodnem domu razstavo za izdelke mojstrov, pomočnikov in vajencev. Poživlja se okoliško obrtništvo, da z naraščajem vred razstavi čim več izdelkov, da s te?n ¿ckaze svojo sposobnost SirSitn kíOSGm. V slučaju, da i! iíÍG prejel prijavnice za razstavo, naj se cti. odru prej- blagovoli zglasiti pri obrtniškem šn1? plsuaiiške uvorane stoji lep oltar, kier' Brežicah. društvu v Kolarskesa vajenca — iščSm Prednost imajo vajenci z nekaj znanosti ali učne dobe v ko-larski obrti. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Andrej Osterc. Veržej, p. Križevci pri Ljutomeru. 257 Išče se pridna boljša kuharica, zanesljiva in marljiva z dobrimi Izpričevali k dvema osebama. Ivana Schwarz, lekarna, Ljutomer. 258 Vajenca sprejmem takoj. Matija Mulec, — stavbno galanterijsko kleparstvo, Ljutomer. 222 /f^ u hrapc t V&i S Najlfnejio banaško moko, lepo krušno, vedno sveže žgano kavo H kg po Din 11, 12, 15 ln IS. Lep rlž po Din 5, 6, 7 ln 8, najfinejše sorte ča-Jev, kakor vsake vrste špecerijsko blago po Totne postrežbo! najnižji ceni priporoča JOSIP WEIS prej Hartinger Maribor, Aleksandrova cesta 29 Bospelo Je tndi svež« seme zelenjave kakor detelis, runkelj, travno, koianja üä. Občni Krekove posojilnice r. z. z n. z. v Maribora, Meljska cesta 10 se vrši dne 13. mar» ca 1930 ob 18. url v poslovnih prostorih, Meljska cesta 10. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za i. 1929. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši črez pol ur« na istem mestu in z istim dnevnim redom druf občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem Številu nav- sočili ali rastopanih zadružnikov. m V .-Malin oznanillh" «tane vsaka beseda Dla 1-20. Najraanjia «na ts ogla« j« 8 Din. Manjii zneski sr Mik« vpoSijejo tudi v znamkah. Po vseh krajih iščemo moške in ženske, kjerkoli imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek do Din 250.—. Prijavite se: »TEH-NA«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Znamka za odgovor. 83 BaSnl otrobi, radi velike zaloge pod ceno na prodaj, en kg 50 para in 1 Din v Tovarni bučnega olja J. Hochm&Uar, Maribor, južna stran mosta. Ugodna zamenjava bučnih je-derc in prešanje. 176 Cepljeno trsje ln ukoreninjene divjake ima na prodaj Anton Turin, Modraie, p. Studenice pri Poljčanah. 238 Proda se po Jako nizkih cenah « Asparagus sprengeri, večjo množino dobro ohranjene bjne stupfen Pelagonije za grupe, rože visoke in nizke, ter rože (Kletterrosen) starejša ln novejša vrsta ter noviteta. Vprašanja poslati na: vrtnarija vlastelinstva pl. Kiepach-Ziegler, Križevci. 253 Najcenejši vir za urezavanje Sip, kakor prire-zavanje po meri in velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko). 1312 10% kronske bone kupim po najvišjih cenah aH pa vzamem v račun pri nakupu blaga. Frenc Kastek, Maribor, Glavni trg 16. 247 Sprejme se priden, močan ter pošten učenec za pekarijo, tudi tak, ki se Je že učil. Cela oskrba v hiši pri Josipu Prekopec, pekarna, Sv. Jurij ob južni železnici. 245 Upravnistvo odgovarja na rana Ypraäanja »amo takrat, ako J« priložena znamka za J Din .sa od-govor- UPUAVNISTVa Kmečka hranilnica in posojilnica T Vitanju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne 6. marca 1930 ob 9. uri predpoldne v uradnem prostoru s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. 4. Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 5. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo. 6 Prosti predlogi. Ako bi se ob določeni uri ne zbralo zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepal brez ozira na število udeležencev. — Načelstvo. 279 Gramatično harmonika proda po nizki ceni Šipek Josip, čevljar, Gočova 70, Sv. Lenart v Slov. goricah. 269 Popolnoma opremljen avtomobil za požarno brambo 1 in pol tonski se proda. Kje, pove uprava lista. 272 Močno moško kolo kupi Kolman, p. Maribor 2. 270 kronske bone kupuje do uporabnosti. — Pošljejo se lahko v rekomandiranem pismu, nakar se protivrednost pošlje po nakaznici. Naslov G. Pichler, agentura, Ptuj, Društveni dom. 277 Pozor vozniki. Nov težki voz za prevažanje lesa se proda. Lorenčič, kovač, Fram. 273 Delavca-sadjarja za oskrbovanje sadonosnika sprejme v stanovanje, ostalo po dogovoru. Ognjeslav Skaza, Ptuj. 275 Britvo vedno «porabljate, i to je potrebno, da )e ista najboljše ksievosti. Če danes zahtevajte od Tfsmketa bena Stere®®!!!, Celje, i ilustrirani eeriik s več tisoč slikami, katerega dobite peptilao- Bi SftStOOj. Laaotttlfailk Din 35, 42. 84, fcrivni aparati Dla IS, II, 34, es, britve Din II, 21, M, «, 81, tkarj* za lase Dla 12, 14, SA ln YM oetato poirebSžlne za britje, pnder-za negovanja las in koie, parfume In ae&roj dri metov dobit« po zelo nizki ceni. Kar m < " zamenja aH vrne denar. Naročila preko Dtn profta. Trgovski dom R. Slermccki, Oeije št 34. Dravska banovina. 207-6 , Prodam Bas trombo B. Cena po dogovoru. —* Valentin Vogrinec, Sv. Urban pri Ptuju. 274 Majer srednjih let z ženo, oba vajena kmetijstva, za posestvo na Koroškem dobi službo takoj. Lesar, kurilnica, Maribor. 235 Sprejme se pečarski vajenec z vso oskrbo. —' Jože Matjaž, pečar, Mozirje 59. 243 Majer s štirimi do petimi delavskimi močmi se takoj sprejme. Glaser, Meljski dvor. 249 Hlapec, poročen, katerega žena bi pomagala v gospodarstvu se takoj sprejme. Glaser, Meljski dvor. Maribor. 250 Krasno posetvo na prodaj. Meri 55 Johov, redi se lahko 12 glav Živine, sadjevca se pridela 40 do 50 polovnjakov. Dve hiši, ena krasna vila zidana leta 1929, tričatrt ure Od Slovenj« gradca. Gozda še m 100.000 Din za posekati. Cena 260.000 Din. Naslov pove uprava Slovenskega Gospodarja. 278 Cenjenemu občinstvu ▼ljudno naznanjam, da sem se osamosvojila ter se bodo odslej prodajala prvovrstna zelenjad-na semena na stojnici g. Kudiš, na Glavnem trgu v Mariboru, zavitek 1 Din. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Angela Hlebec, trgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor, Koroška cesta št. 47. 261 Vlničar pošten s tremi do štirimi delavskimi močmi in eden, ki bi inažil drevesa se sprejme. Limbuš št. 33. 260 Služkinja, poštena, dobi službo. Ponudbe v upravi lista pod »Služkinja«. 262 Hočete se rešiti Vašega revmatizma in protina? mrganje in bodenje t ndih in sklepih, otekli udi, skrivljens roke in noge, S trganje in bodenje v raznih delih telesa, eelo slabost oči so večkrat posle-* dice revmatizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje. Joc Vam nudim zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ne*kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak en produkt, ki ga proizvaja narava sama sa odrešenje bolehavega Človeštva. Vsakemu dam brezplačno za poskus! Pišite mi takoj ln Vi dobite od mojih po celem svetu nahajajočih se skladišč popolnoma brezplačno in franko en posktls obenem s podnčljivo razpravo. Vi s« boste sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. 1U6UST BERLIK -RILMEËSBORF, BracbsaMoBse No. S. Abt.: 94. 264 Oblastna hranilnico mariborske oblasti Centrala: nahidor, Trg S?obode 3. Podružnico: CELIC, Cankarjeva ll, nasproti pošte. (Prejet JutnoSta terma hranilnica, Celje). Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melioracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovue in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vioge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov ln drugih denarnih zavodov ter jih Obrestuje na {Ugodne Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti ¡ajBSf! BraVSHa bSilSTlRd z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zafo so noi«ze>e v zavodu piptEirno verne. —————————- Vlagateljem 'zven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. m m S^TViDV? 062 ta. Stran 14. SLOVENSKI GOSPODAR 23. februarja 1930. M—MM III I IIIIH.II l|limUV»«WWIIIH IIHIJ ll.l I«'IMll^!* V HIB-1 .'^BMSgalMM.TMBitlllll H"~ Mi Menjalnica trži med mlinom In kmetom lad! haincH bi sc zjokal! zavija t Selodso, grize v črs- Kolja . ves ju . . . Ako i« tndi Vasa kadaj tako godi, tadaf na obotavljajte se vzeti takoj na sladkorja nekolika kapljic Fellarjavega prijetno diša-tega Elsailuids, Elsaflaid z z^kaaem zavarovan! Ste se ža ksdS«J prsnričali a tam, ksko aaa ublažiti bolcčisa te ža 33 Ist zsano narodno sredstvo ia kssmatiknm? Kako delajo z drgnjenjem ta pranja« v grla, pri gibtv 1h revmatizmu, kot z&ištta proti gripi? Enako tndi pri narvezi, slabosti, glavobolu ta ne-spancu — kot ofekladsk na čelo in cancal 10 ftlMggf 1467 V lekarna lil vseh podobaik tr»viaafa: polzku«w «tiklefliClce S Din, dvojna •Ukiaatea I Din, epecljalce jtekleale« 3« Din. P» poŠti: n»Jinin] 1 za\ ol x 9 poizkusnirn! ali 6 dvojnimi ali 2 ape-(IJiMh steklenteatn a atsne 62 Dia. Trije taki navoji i« t poStnieola zavajMi aamo Ut Dia. Naredila na naslov : EUGEN V. FKIAER, lokarnar, STU2ICA DON J A, Elsatrg 341. | Ako pa potrebujete dobro odvajamo sredstvo, ki kre- H I pi ielodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa-kroglji- I I ce, 6 škatljic 12 Din. 1 Sad» a drevesa, visoka stebla in okulanti, najbolje ukoreninjena. — Tndi vinsko trsja v raznih sortah na najboljših podlagah. Kakor triletne smrečice za žive mejo, razpoSi-Ija: Drevesnica L Gra-di&nik, Dobra« pri Celju. Cenik zastonj! 40 ZadoJisnjs. Spodaj podpisani obžaluje, da je nepremišljeno g. Hat-nerič, soprogo trgovca Hafnerič v Grešnjevci pri Gornji Badgoni, na nepošten način žalil, vs« moje izraze, katere sem zgoraj navedeni rekel, so neresnični in se g. Hafnerič zahvaljujem, da ni sodnijsko postopala proti meni. Ivan Majcen, ključavničar gornjeradgonske občinske opekarne v Borecih, Kriievci pri Ljutomeru dne 12. feb-ruarja 1930. 252 Kajsrji s pstimi delavskimi močmi, od teh trije moški, ki se razumejo na izvoz lesa in na živino, z vstopom 15. marca 1930 za Falo se iščejo. Dr. Schmids-rar, IioroSka cesta 28 in Dr. Oro»*l, Aleksandrova cesta 20, Maribor. 255 Krasa« posestvo 2 orala zemlje »tavbišča na postaji Hajdina-Ptuj — se proda ali zamenja. Vpraša se: Sp. Ilajdi-na 75 pri Ptuju. 256 najbolj cifar.e knjige na vsem svetu, kar Je statistično dokazano. — DosedaJ so Izšli sledeči zvezki 9 to-le vsebino« L zvezek: Jezero soirfl. Mej roBSQQ ob Nila. II. zvezek: Ha§£8 sera v Mehhe roma!. III. zvezek: Pri šesseriši. IV. zvezek: pfea iezfca. Vsak zvezek zaae zaklJuSea sp!s, Cena vsakem zvesk« HM IS* - . Vsi štlrja cveekl „KrUNaaa po Juirovam" tvorijo laključoca zbirko spisov. Cena vezani knjigi (vsi ittrje zvezki skupaj) palplafr-oo Sn» 63 -, celo p atno Gla 70"-. Avtoriziran prevod vseh Kad Mayevih spisov (vsak tretji mesec Izide nov zvezek) izdajat mmmik §?. om& ? fiabisokk! na upravo .Slov. Gospodarja" zdravo sa sprejme, mora znati krav« molaii. Ponudbe pod „Stalna služba" Maribor. 268 ZA &Ž VEDRlLo Neprijetno voščilo. Ko je še kmete stiskala tlaka, je praznoval graščak svoj god ter povabil tudi župana na kosilo. Ta je najel več ljudi in jim naročil, naj se postavijo pri gradu pod oknom. Kadar bodo zaslišali graščako-ve besede: »Rog živi župana!«, naj za-kriče vsi: »Žlahtnega gospoda tudi.« Ali primeri se, da je prinesel služabnik veliko steklenico dobrega vina. Prav, ko jo hoče postaviti na mizo, mu pade iz rok in se razbije. Graščak s« razjezi in nedostojno zakolne: »Naj te, budalo, vrag vzame!« — Hlapci pod oknom pa zaslišijo gražčakov glas in zavpijejo na vso moč: — »Žlahtnega gospoda tudi, žlahtno gospo tudi in njiju oskrbnika tudi!« Vedno priden. Gospod: »Ali, Peter, zdaj si že tretjič v tem tednu pri meni! To je le preveč!« — Rerač: »Oh, ljubi gospod, dandanes mora biti človek priden, da pošteno živi.« Iz šole. Katehet: »Kako se glasi prva božja zapoved?« — Učenec: »Ne jej!« — Katehet: »Kako to?« — Učenec: »Da, ljubi Rog je že Adamu in Evi v raju zapovedal, da ne smeta jesti sadu z drevesa sredi raja, onih deset zapovedi je dal pozneje!« Prost lov. »Imaš 11 velik lov, Kise-lic? Kako daleč sega?« vpraša tihotapski lovec drugega. »Vse, kar vidiš tu okoli, vse jo moje, samo, če pride lastnik, pokažem pete.« Teško vzdlgovanje. Zdravnik: »Od česa pa si to dobil, da se tako treseš?« Rolnik: »Preveč sem vzdigoval.« Zdravnik: »Kaj si vzdigoval?« — Rolnik: »Polne litre!« Samospozaanje. Slikar pred stojalom: »Zlomka vendar, da ne morem slame naslikati tako, kakor jo imam v glavi.« Dijak pri IzkušnJL Nekdo vpraša dijaka, kako se mu je pri izkušnji godilo: Dijak: »Na prva tri vprašanja sem prav dobro odgovoril.« — »No, kakšna pa so neki bila ta vprašanja?« — Dijak: »Kako se pišem, kje sem rojen in kedaj!« Učitelji »V slovenščini razločujemo štiri čase: sedanji, prihodnji, pretekli in predpretekli. Kateri čas je torej v stavku: Voda je zmrznila?« — Učenec: »Zimski čas!« Novi vojak v strelnem jarke. Starejši vojak reče novodošlemu: »Prijatelj, ne vzdigni glave iz Jarka!« — Novo-došli: »Eh, saj mene sovražniki še itak ne poznajo!« (Mrefi. Policaj: »Kaj ne veste, da mora voznik zvečer imeti luč?« — Voznik: »Ne pomaga nit, ker je mol konj slepi« Pregoreč. Ona: »Dragi Karlo, ali bi mi ti mogel postati kedaj nezvest, da bi poročil drugo?« — On: »Nikoli! Ti si moja nevesta in ostaneš — na večno!« Tat ia profesor. V profesorjevo spalnico je udri sredi noči tat. Profesor se je zbudil in vprašal: »Kdo je?« — Tat: »Nihče, gospod profesor!« — Profesor: »A tako, potem sem se pa zmotil.« — Obrnil se je in dalje spal, tat pa je opravil srečno svoje delo. Nova služkinja: »Gospod, zakaj pa toliko pišete?« — Gospod: »Jaz sem pisatelj, pišem romane.« — Služkinja: »Le čemu se toliko trudite, saj že za deset dinarjev dobite lep roman, pa lepo natisnjen je!« Gizdava teta. Teta: »No, Jurček, kaj praviš, koliko sem stara?« — Jurček: »Jaz znam šteti samo do petinštirideset . . .« Zdravnik. »Prav ničesar vam ne manjka. Popolnoma zdravi ste. Žila vam bije točno kot ura.« — Rolnik: »Gospod zdravnik, a vi držite za mojo zapestno uro, ne za žilo!« V Babilonu. Urednik meče v koš rokopise: »Rad bi bil urednik v Rabilo-nu, kjer so še pisali na opeko; iz rokopisov ki so zanič, bi si lahko sezidal najlepšo vilo.« Spoznanje samega sebe. Kmet v prepiru, jezen: »Če mislite, da sem jaz osel, potem ste na pravega, naleteli I« poslužujte se SAMO MLINOV. "^Ml Jal^^tk. Jk Ah, Jk Jk Jk Jk.Jk.Jk. i 4 4 4 4 Spodnjestojershi ljn najboljše in najvarnejše pri jilnici y Mariboru ► > Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. nobenega rentnega ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. davka v ^r 'W v v ^jr ^tr v ^r Nekaj izjav iz tega leta o »Težakovem olju za živi- »o«, iz katerih se vidi, od kak-* velike v&ŽnOSU Jn koristi j« to olje za rejo živine. To olje se dobi samo pri tvrdkl: K. Težak, Zagreb, Gaadmllčeva 13. 1. Dne 28. januarja piše ekonom Hanko Vitomirovič, Vladimire), Srbija: »Prosim Vas, da mi pošljete tri ročk» »Teža-kovega olja« po povzetju, na čimer Vam s« vnaprej zahvaljujem. Prijel sem do prepričanja, da je to olje izredno dober lak, ki zelo dobro deluj».« & Dne 31. januarja piše posestnik Josip Pori, Guštanj: »Prosim Vas, da mi pošljete eno ročko »Teža-kovega olja«. Hvala vnaprej. Olje je zelo dobro za pitanje in za zdravje živine.« S. Dne 3. februarja piše posestnik Ivan KlenovSek, Za-bukovje: »Podpisani Vas prosim, da ml pošljete še eno ročko Vašega olja za živino. Eno ročko »«m že potrošil t zelo dobrim uspehom.« 4. Dne 3. februarja piše Franc Bartol, Sajovec: »Ker sem imel z oljem, ki sem ga naročil dne 5. januarja tega leta, zelo dobre uspeh», naročam s tem drugo kanlo »Težakovega olja«. 254 En par težkih dilj®¥ opremo ter «vent. z vozom vred odda Lajter£b«rška opekarna pri Mariboru. 2S9 Predno si nabavite zimsko blago obiščite rgovsKi Mariboru, Uu pn £ i s Največja modna trgovina v Sloveniji meri 9S1/, mtr z 36 velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCUI plašče od 300 Din naprej kakor tud! vse biago ceneje kot drugod. Modno knjige zastonj. 1*99 Modne knjige zastsnj. .xngunnrTT"¥ iconr t tt ^ mxo .n 1 b .»»m i rim Veletrgovine z vinom in gostilničarji, pozor! Okoli 30 hI belega vina, so ti ranega in mešanega, Rizling, šipon, Traminec itd in okoli 30 hI Icabelskega vina ter okoli 60 hI jabol-čnika se želi po nizki «•ni prodati. Pod 3 hI se s« pošilja. Oglasiti n J« u v »1 »posestvu fiegula, Hlaponcl, pošta Jurfiinca. 259 30% krasske bone kupi Jurij Pichier, Društveni dom, Ptuj. ISO Kmetski fantje, požari Javita t« teko jI Za kme- tijske potrebščine s» iščejo razpečevalci. Lep zaslužek I Maribor, agentura, Koroičeva 26. tet Gikrbnik z dolgoletna prakso v poljedelstva, vinarstvu, kletarstvu, vočarstvu, ftivineraji, mlekarstva in v fonski manipulaciji dofcre izvežban teli svojo služba spomladi me ti. Naslov v upravi lista. Sprejema hranilna vloga ed vsakogar, lih obrestuj» najnsodnaje, audi popolno rtomaai in izplačuje točno. USTANOVLJENA LETA 1001 S0JILN1CA elje . T CELJU Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaj« tuj denar ter Čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. C t lesfni MSI Noreftitl dom Za varaesl iiraBllnih ?log jcasfl psieg lastnega aHSvnega prcmslenjs po Din t©Q,««9.®©© — Se lastita glavnica ta rezerve, hi raoSaJo skopaj Din I4,50®.9t9--. g-1. .■ „ Maribor Aleksandrova c. Ct. It Podruinic!: Šoštanj (v lastni tilBI) .....................................................................iiiinim-imimniiiinii^^^^^^^M 323 BniMiaiiii; i» Poročne prstane kupita najceneje samo pri tvrdkl K liger-levemu Sina Maribor, Gosposka ni. 13 Ure, zlatnina, očala. Popravila hitro, dobro ln po ceni. 1444 9M Sveže Zagorsko apno la irftoveljsM Porfianfi temeni kakor tudi cementni izdelki vsaki čas na razpolago vn »vrani c. pichel, Maribor 1 Ročna delaš ■ 1 kuhinjske preproge, priičke, bla- | | zinice itd. Vseh vrst D.M.C. prejice a a w Velika zaloga volne! I I LPHIAM, Celic S B 179 Ustanovljeno leta 1898 B ■ a B9BgBSGBIBI8BBB9E3llflBlfillliBI Vaše prSI-aranice naložite popolnoma varno pri lil * PlcilsKa c. s©, registrovena zadrtima z neomejeno zavezo Renta I davek se vlagateljem ne odSegne. ©bresfl: Za vloge: nevezane §—!•/•, vezane ?Vi— Čeh. zev. v Ljubljani roí. $1.14349. POSOjtla pO 9 — l®-/». 65 Nalagajte po poloZnlcofil cftdor v, Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha se ra daje! Najvarnejše in najboljše naložite denar pri i posojilnici v reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo v m lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice /llllllllllliniHmillUlIlllllHllllllIlHUlIllllllHllllllllllh. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000-Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Mnmttii!HinHHiiHiiiii«!«HtiHiiiim«iHH««H»nitiiHimi»' Za hranilne vloge Jamgl poleg rezerv to hiš nad 300Q Clanov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem, 191 Jll!HtlllllllllU!ll!ll!ltlHllllUIIUIlllllflllWlttimi11lllim Rentnl davek plafiuje posojilnica iz svojega In ga ne odteguje vlagateljem. ^niniHinniiRHiAHinnjiiiuniiuiRiiiiHiiinniiiiiRffir llllllllilSl lilis® ra«ü HIBO Zdrava flcca je veselje matere. Zdravje je pa doma le tam, kjer vlada čistoča. Ta pa Be odraža v lepem belem perila, ki ga gospodinja doseže le s pravim terpentinovim milom Gazela. Tiskar: Tiskarna sv. Ctrila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Janui Goleč, novinar y Maribor«. Isdaiatslj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Gole« s Maribor«,