Posamezna štev. 40 vin, Stev. 224. Poštnina -w t™ - pavšalirana. v LjoDlloDi, v torek, dne 30. septembra m LetO XLYIL • SLO V kiNEC« velja p* polti na Tss strani Jugoslavije la v Ljubljani: /a oalo leto naprti.. K 84*— ia pol leta M .. „ ■a četrt lata » . . „ 31*— sa en mesec „ •> „ 7"— 'ln tnozenutvo celoletno K85-— ea Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 13'— za Inozemstvo.... ,, 20 — as— Inseratis mam Unoitolpna petltvrsta (59 ma široka ln 3 mm visoka ali n]« prostor) za enkrat ... po K 1'20 uradni razglasi . «e K 180 Pri naročila nad 10 objav popust Najmanjši oglas 50/9 mm K 4"— i Poslano: i_mia Enostolpna petltvrsta K 3'— Uhaja vsak dan Izvzemši ponedeljek ln dan po praznik n, ob G. url ztntraj. HT Uredništvo j« v Kopitarjevi ollol ttev. B/OL Bouoplel ee ne vračajo; nelranklrane pisma se M sprejemajo. Uredn. telet. štv. 80, oprava, it«. 828. Političen list za slovenski narofl. Oprave je v Kopitarjevi al. 8. — Radon poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino In št 349 za oglaao, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero. 7583. Tittoni o mejah z Jagoslanijo. Ldu Trst, 28. septembra. Včeraj je bila seja zbornice poslancev, katere se je udeležilo preko 370 poslancev. Ob največji pozornosti je govoril minister za zunanje stvari Tittoni ter podal svoj ekspoze o mednarodnem položaju, o razmerah na pariški konferenci in o jadranskem vprašanju. Velik Wilsonov vpliv. Glasom besedila njogovega govora, Objavljenega v italijanskih listih, je Tittoni očrtal težki položaj, ki ga je našla nova italijanska delegacija v Parizu po odstopu prejšnje italijanske delegacije. Orisal je veliki vpliv, ki ga ima predsednik Wilson na odločitev konference. Wilson je postal razsodnik na konferenci ne samo radi okolnosti, ker je amerikanska intervencija odločila zmago zaveznikov, nego posebno raditega, ker je rešitev krize v produkciji in v prehrani spričo dejstva, da more Evropa od svojih 475 milijonov prebivalcev preliraniti komaj 375 milijonov, mogoča le s pomočjo Amerike, ki bo morala poskrbeti za prehrano ostalih 100 milijonov ljudi. Pod gospodarsko krizo pa trpi posebno Italija, ker ji manjkajo premog in sirovine in ker ima nezadostno množino potrebnih živil. V Italiji se bo treba navaditi na več resnosti v življenju; dvigniti se mora produkcija, omejiti bo treba na najmanj mogoče uvoz in dvigniti na največjo mero izvoz. Zaman se bo zahtevalo od vlade, naj vodi nacionalno in samostojno zunanjo politiko, dokler bo država gospodarski odvisna od drugih držav. Bistveni pogoj, da dobi Italija kredit od Ameriko, je definitivna ureditev mednarodnega položaja, ki bo zajamčila dolgo dobo miru. Narodi še nadalje tudi po sklopu premirja živijo od dolgov in trosijo še več, nego so to storili med vojno. Italija n. pr. je zvišala v času od 31. decembra 1918 do 31. avgusta 1919 svojo dolg za 20 milijard. VVilson se je izjavil v svoji zadnji poslanici, da položaj ne more postati toliko časa normalen, dokler bo vladala negotovost glede mirovnih pogojev in dokler Evropa nc bo znala natančno, kako financijelno podporo lahko dobi od Amerike. Jadransko vprašanje. Glede na vse to, jc morala italijanska delegacija poizkušati, da reši čimprej jadransko vprašanje. Slo se je za circulus vitiosus; ali Reka brez londonskega pakta ali pa londonski pakt LISTE Da opišem tugo, žalost, obup, ki me je t&del ob nenadni smrti mojega predragega soproga Ignacija, da opišem strah in grozo, ko sem stala ob smrtni postelji mojega soproga, ko jc trmast in svojeglav, čudak do zadnjih trenotkov svojega živije no! milijona Nemcev, 850.000 Mažarov, 140.000 Ukrajincev in 80.000 Poljakov. Runiunija bo obsegala brez Besarabiic 120.000 Bolgarov, 700.000 Nemcev ,1,070.000 Mažarov in 70,000 Srbov. Država Srbov, Hrvatov 1 a Slovencev bo obsegala 530.000 Nemcev, 590.000 Mažarov, 650.000 Albancev, 590 tiseč Bolgarov in 165.000 Turkov. Grška, glede katere ni konferenca še ničesar odločila, bo obsegala v ozemljih, pridobljenih vsled bukareštanskih pogodb 370 tisoč Albancev, 130.000 Vlahov in 380.000 Bolgarov. Italija bo obsegala 180.000 Nemcev; kaj pa značijo ti in nekaj malo Slovencev, radi katerih je začel ropotati ves svet, napram 7 milijonom prebivalcem drugih narodnosti, ki jih jc konferenca žc prisodila peterim državam? Kdo se bo drznil, če enkrat to primerja, obtožiti Italijo ,da si hoče anektirati prebivalstva, ki niso njena. Kdo more vreči prvi kamen proti Italiji. Ne more sc predvideti z gotovostjo, kakšno bo zadržanje teh etničnih manjšin in čc sc bo moglo zabraniti, da postanejo središče iredentizma. Mnogo bo odvisno od načina, kako se bo z njimi ravnalo. Glede spoštovanja jezika, vere, kulture, šole, in v obče vsakega svobodnega izraženja so Poljska, Čehoslovška, Rumunija in Srbija obvezane cd vrste odredb, ki so v mirovn:h pogodbah. Neizogibno potrebno je, da se te odredbe lojalno in odkritosrčno izvedejo. Lepe besede, slabi zgledi. Kakor druge štiri velesile — zaveznice tudi Italija nima nobene pravne obveze, pač pa ima Italija po mojem mnenju, je rekel Tittoni, največjo moralno obvezo glede liberalnih tradicij, ki so njen ponos in njena slava. Pre'- d.dva drugih narodnosti, ki bodo zdru:-... r.a /. nami, naj vedo, je izjavil Tittoni, da mi odklanjamo in zavračamo vsako misel tlačenja in raznarodovanja, naj vedo, da bodo njih jezik in Jj!>: "kulturne naprnve spoštovane. Da bodo njih upravni zastopniki uživali vse pravice natio /iberalne in demokratični zakonodaje, da bodo njih. politični poslanci našli prisrčen sprejem v italijanskem parlamentu, ki jih bo poslušal z umevanjem, kadar bodo govorili v imenu od njih zastopanega prebivalstva. Mi lahko zagotavljamo prebivalstvo ob zgornji Adiži, da nc bo nikdar občutilo policijski režim preganjanja in samovoljnosti, kateremu so bili podvrženi toliko let s strani avstrijske vlado Italijani Julijske Benečije in ono prebivalstvo, nai Tridenta. Mi vabimo nam stisne roko. katero jim bratski nudimo. Sicer pa je kakor lo prebivalstvo tudi ono nemško onkraj meje, iz Tirolske, Koroške in Štajerske 'dvignilo soglasno glas pohvale za naše vojake, ki so s vojim korektnim, discipliniranim in človeškim ravnanjem pridobili občudovanje in spoštovanje vseh. Tittoni jc nadalje razložil še koloni jalna vprašanja iu govoril o kompenzacijah, ki jih zahteva Italija v Mali Aziji, in je slednjič apeliral na zbornico, naj presodi vsa predložena vprašanja po svoji modrosti in po svojem patriotizmu. Z di- sam s seboj, ker kol človek ni bil dovolj krepak, da nadvlada svoje pre-čudne posebnosti — posebnosti nepojmljivega čudaka Ljubil je svojo ženo, ali hotel je biti sam! Prečudna njegova ideja, da hoče biti sam, ker je pisatelj Ibsen rekel: »Najmočnejši jc tisti človek, ki je sam!« — t a, biti sani in vendar ljubiti svojo ženo — to je bilo krivo našemu zagonetnemu zakonu, lo je prineslo marsikaj s seboj. Ta izrek njegov, o katerem so sedaj ob njegovi smrti toliko pisali zagrebški časopisi, ta njegov: »Jaz hočem bili sam!« je bil najhujši ino) sovražnik, moj nevidni sovražnik, neki fantom, proti kateremu sem se jaz, soproga njegeva, borila skozi vse življenje brez uspeha. Samo ta »S a ni« je bil nepremagljiv sovražnik naš! Nadvladal je vedno vse solze — vse prisege — vsa večno se ponavljajoča odpuščanja, vse, vse! Ko je prišel za kratek čas večkrat tajno k meni, da za to niso vedeli ne naši kolegi, ne nihče, razeu moje služabnice, tedaj sem štela ure in dneve, kdaj me bo premagal ta nevidni Sam«. Navadno je bilo to v teku tedna dni — in mojega soproga ni bilo več domov, sledilo pa jc pismo: »Poskusil bom, da sc. nadvladam, ali za sedaj ostanem še s a m! Srčni pozrav! Ignjat.« Čez delj časa sc je ponovilo isto in zopet je sledilo pismo: »Oprosti, jaz sem v grozni apatiji, za sedaj bi bila to grozna žrtev, ki bi mc ubila. Srčni pozdrav! Tvoj Ignjat. Pisal mi je vedno: »Draga!« Bili so pa tudi časi, ko me je nazival v pismu. »Spoštovana gospa!« ter se podpisal: »Z odličnim spoštovanjem Borštnik.« In ko je bila njegova petindvaj-setletnica, ni pozabil na svojo Zofko, poslal mi je vabilo. Ko je bil pred leti po nesreči obstreljen ter ležal bolan, hitela sem k njemu, stregla sem mu, prenašala ga s krepkimi svojimi rokami s postelje na divan in zopet nazaj v posteljo kol malega otroka; jokala sva oba, ko sem prihitela k njemu ranjenemu. »Odslej ne bo več ločitve,« je sklenil, ali ozdravel je in hotel biti sam! In zopet je sledilo pismo čez delj časa: »Prisezam Ti, da je bilo lo zadnjikrat, Odpusti, ne boš se nikoli kesala, odpusti.« Ali zopet se je med nama postavilo tisto strašilo »Sam!«. Po presledku jc zopet ta moj čudak pisal: Sedaj vidim, da sem vsemu jaz kriv! Sramujem sc, in Bog mi jc priča, da se bom sedaj spreobrnil. Bližal se Ti bom in prišel Ic, kadar boš Ti želela. Vidim in razumem prepozno, da sem vsemu sam kriv! Odpustil« A sledil je zopet ta njegov, za mene toli strašni: — »Hočem biti sam!«, ki jc meni in njemu uničil vse življenje in vso mladostno srečo! Vsega ne morem opisati; nastala bi od tega debela knjiga. Moje življenje je bilo vsled tejja njegovega hira pravo mu- čeništvo. Prihajal in odhajal jc vedno skozi celo življenje. Ko nisva bivala skupaj in sva stala za kulisami ter čakala na najin nastop, tedaj sem ga morala večkrat držati za roko ali kaj podobnega. Tedaj sem čutila, kako je drhtel, in ko sem mu žalostno pogledala v oči — so se mu zalesketale solze in stisnil mi je roko. Ko sva igrala skupaj na odru, tedaj sva oba jokala in občinstvo je drhtelo in jokalo z nama. Ta njegov »Sam!« pa sc je včasih pojavil v še bolj zagonetni obliki. Ko sva skupaj popolovala, mc je včasih v kakem velikem mestu — tako na primer na Du-naiu — ko sva se vračala ponoči kasno domov, v kakem meni neznanem pred-j mestju naenkrat pustil na cesti samo —» j stekel je od mene, bežal po ulici, kot bi ga podili vsi strahovi, dokler ni izginil, i Me ni ni preostalo dragega, kot da sem j naprosila prvega stražnika, naj mi pokaže pot na stanovanje, Podobno je premno-. gokrat storil. Ko sva bila na Gorenjskem, sem hodila z njim na sprehod, hodila sva daleč po gozdu — naenkrat je zopet stekel ter me pustil samo. Obupno sem pre« strašena klicala njegovo ime — ali brez odziva. Kaj jc to bilo? Kdo jc bil listi nevidni Sam? Kdo bi mi mogel to razkriti? Tako je bilo skozi cclo življenje. Zadnje pismo, ki sem ga prejela ta mesec, se je zopet glasilo: »Spoštovana gospa!« itd. V našem zakonu smo bile tri osebe: sciplino in edinostjo je Italija izšla tudi drutfe krati obnovljena in očiščena iz težavnih položajev. Naj bodo tudi v sedanjem hipu vodilni pot tradicije in slavni vzori pradedov. OrSsuski praznih na iforoškem. Tabor v Dobrli vesi. Svečan je bil trenutek, ko so v soboto zvečer orlovske čete stopile na slovensko koroško zemljo. Posebni vlak, ki jc bil ves ovenčan z zelenjem, jc vozil slovenske Orle na Koroško. Spredaj na lokomotivi so vihrale tri velike trobojnice, godbe so svirale v vlaku, trobentaški zbori so daleč preko poljan naznanjali polet slovenskega Orla k svojim bratom v staroslavni Korotan. Orlov v kroju je bilo do 350, okrog 200 Orlic, višnjegorska in selška orlovska godba. Na celi progi je bil orlovski vlak predmet prisrčnih pozdravov. V Celju sta med kratkim odmorom priredili orlovski godbi na kolodvoru koncert. Na mnogih postajah je ljudstvo obsipavalo vlak in Orle s cvetjem in zelenjem. Posebno lepo je pozdravila Orle na postaji Štore tebarjanska dekleta, ki so prinesla k vlaku cvetja in zelenih vencev. Najlepši jc bil pozdrav v Mariboru. Tu so Orli izstopili ter peš korakali skozi celo mesto ra koroški kolodvor. Mariborski Orel s številnim naraščajem je priredil orlovskim četam bratski sprejem. Pred ko-lod% c rom so se orlovske stotine razvrstile v čete. Predsednik mariborskega Orla brat dr. C e p u d e r je pozdravil orlovske čete v lepem govoru, v katerem je povdar-ial važnost orlovske misli za nadaljni kulturni in narodni razvoj našega naroda, posebno tu v Mariboru. Povdarjal je dalje ob velikem odobravanju, da ravno prvemu predsedniku mariborskega Orla gre zasluga, da je ta Maribor, skozi katerega bomo danes korakali, naš, jugoslovanski, Za pozdrav se je v imenu Orlov zahvalil br. Pire, nakar sc je začel pohod skozi Maribor. Na čelu višnjegorska godba, nato Orlice, selška godba, trobentači in čete Orlov — to je bila nepopisno lepa slika, kakršnih Maribor dotlej še ni videl. Nasprotniki so osupnjeno gledali vzorne vrste naših fantov. To je bil prvi večji pohod slovenskega Orlovstva skozi jugoslovanski Maribor. Na norc?kih postajah so povsod pričakovala or'o»skega vlaka tastopstva ko' roških Slovencev ter mladega, junaškega koroškega Orla. V Sinčoves je dospel vlak še le po deseti uri zvečer, odkoder so Orli prikorakali v Dobrloves še le okrog 11 ure po noči. Vkljub pozni uri so tudi tu domačini lepo in gostoljubno sprejeli. Slovenski Orel v Dobrli vesi. Zjutraj po telovadni skušnji se je vršil obhod po vasi. Spredaj je jezdila orlovska konjenica. Za njo je -korakala višnjegorska godba, Orlice, selška godba, trobentači in čete z zastavami. S hiš so vihrale zastave, topiči so gromeli — bil je lep dan, poln veselja in solnca. Korporativno se je udeležil Orel sv. maše v lepi benediktinski cerkvi, ki jo je služil premil. g. prošt Matija R a n d 1, generalni vikar slovenske Koroške. Pri sv. maši, ki so sc je udeležili tudi gg. general Maister, poverjenik dr. Vcrstovšek in ka-petan Dolar, jc umetniško sviral orkester vojaške godbe. Po sv. maši se je pričel tabor na obširnem dvorišču starodavnega benediktinskega samostana. Tik pred zborovanjem so prikorakali na zborovališče mladi koroški Orli ter se pridružili ostalim orlovskim četam. Sprejelo jih je gromovito navdušenje, Zgodilo se je prvič, da se je Koroška mladina pod orlovskim praporom združila v orlovski misli in idealu z za- moj Ignacij in naš zvesti spremljevalec »Sam«! Ta Sam! Sta! je ob njegovi postelji tudi sedaj, ko je bil na smrt bolan. Seveda moj soprog ni verjel, da bi bilo mogoče, da bi umrl; do zadnjih trenotkov ne. Zato je bil svojeglav. Ko sem takoj hitela k njemu, ga nisem hotela razburiti in sem poslala sestro strežnico notri, da me poprej naznani. Ko ga je sestra vprašala, je rekel trmasto: »Ne!«, in ko mu je rekla, da njegova gospa joka, je rekel svojeglavo: »Naj se, saj sem se zaradi nje tudi jaz v življenju mnogo jokal.« Trepetala sem ves čas za njega v silnem strahu in bila sem pri njem, ko je umiral in klical Jezusa na pomoč. Revček moj! Čudak moj! Da si ostal živ, bi zopet rekel, da Ti je žal — ali to pot je bilo po božji volji prepozno. Toda Tvojo vročo željo, katero si mi tolikokrat izrazil, ko sva stala na malem pokopališču v Tvojih ljubljenih Cerkljah, to Ti bom kmalu izpolnila. Potoval boš kmalu s svojo Zofko v Cerklje pod Tvoje gore, kakor si želel. Ti moj prediagi čudak, moj predragi Ignacij! Zofija Borštnik-Zvonarjeva. stopniki ostale slovenske mladine Na ta- I boru v Dobrli vesi so si podali roke v večno bratstvo Orli iz neodrošene Primorske, iz Kranjske, štajerske, Koroške in iz Prekmurja; tudi Prckmurci namreč so poslali svoje Orle na Koroško. Tabor jc otvoril, burno pozdravljen general Maister. Govoril bom v imenu Narodnega sveta za Koroško. Poživljam vas vse ko narodno armado, da zahtevate tisto pravico, ki Vam gre ko sinovom pradavnih lastnikov prelepe koroške dežele. Koroških Slovencev zgodovina je zgodovina groze in bridkega strahu. Nešteta nasilja so vam nekoč prizadevali Turki, ki so onečaščali Vaše žene in dekleta iz slovenski sinov pa vzgajali janičarje. Za Turkom je prišel Nemec. Pod Nemcem je bil vaš delež tlaka, trdo težko delo od zore do mraka. Od Vaših žuljev je živel Nemec, v plačilo pa ste bili vsepovsod zatirani in zaničevani. Nemška Avstrija dela s silo in zvijačo, da bi dobila v posest koroško deželo. Antantne države so pomagale Nemcem, da bi tudi tista peščica Nemcev, kar jih Švi med Slovenci na Koroškem, pomagala pri glasovanju Nemcem, da bi ne bila tako slaba žrtev za Nemce. Ali vedite, da bodo podaniki Nemške Avstrije tudi plačniki vseh njenih dolgov. Dolg morda še poplača pridna roka, a ne otrese Vam z vratu jarma sužnosti. Strašno bi bilo za Vas, če bi Vas otroci preklinjali, da ste jih pahnili v večno suženjstvo. Mar bi mogli mirno umreti, če bi ostavili sužne sinove. Da rešite otroke in otrok otroke nemškega jarma, treba Vam je oddati glasovnico za Jugoslavijo. (Viharen živio.) Ves naš narod mora biti združen, ves pod eno streho. Prisegamo ter kličemo zelene gore in zlato soince za pričo, da bomo delali na to, da bo ob plebiscitu vsa koroška dežela naša jugoslovanska dežela! (Viharno odobravanje.) Nato je govoril poverjenik dr. Verstovšek. Dragi Korošci, vrle Korošice, cenjeni gostje iz Kranjske in zelene Štajerske. V imenu deželne vlade vas pozdravljam ter izročam pozdrav drja Brejca. Kličem vam v večjo odločnost in pogum, da zaupate svojim prvoboriteljem. Poglejte danes okoli sebe, koliko jih je prihitelo k vam, pi so z vami ene krvi, enega plemena. Kakor skrbna mati gleda na vas vsa Slovenija in goji živo željo, da se ji pridružite. Vaš največji greh bi bil, ako bi se je ne oprijeli. Ako odrežeš zdrav ud od telesa je mrtev. Tisočletno pravice imamo na koroške brate. Z vami bi se zgodilo kakor z odsekanim udom, ako bi ne glasovali za Jugoslavijo. Koroški Slovenci sodijo v Jugoslavijo, a nikamor drugam. (Odobravanje.) Če so med vami še nekateri omahljivci, naj vprašajo le zdravo svojo pamet, pa se bodo prepričali, v kakšni zmoti so bili. Vem, da ste mnogo trpeli. Svetovna vojska je bila; vse trpi vsled nje. A v Jugoslaviji je še vendar stokrat bolje ko povsod drugje. A kdo je kriv vsega tega gorja? Dunaj in Be-rolin ter židje ter velekapitalistje. Tega ne smete pozabiti, kdo je zakrivil to vojsko. Le pomislite, kako je bilo še pred letom dni. Kako je danes med nemškimi kmeti ter kako je pri nas, ( V tem se je prikazal nad postranskim samostanskim poslopjem aeroplan. General Maister je metal iistke Korošcem in Korošicam. Bil je burno pozdravljen.) V Nemški Avstriji imajo že z avse reči in potrebščine karte, ker jim od vseh strani preti pomanjkanje. Tako presneto jim prede, da nam ponujajo najboljši materijal vojnega plena, samo da bi jim dovolili kupovati pri nas živež. V Nem. Avstriji je siromaštvo in beda, torej ne moremo pripustiti, da bi bili naši bratje pahnjeni v pomanjkanje. Draginja je vsepovsod, draginja je tudi na Francoskem, Angleškem, celo iz Amerike prihajajo dan na dan poročila o veliki draginji. A vedeti je treba, da je draginja naravna posledica vsake vojske. Nemec Angerer tarna in toži, da mora Nemška Avstrija poginiti, ko ne more pre-hraniti mestnega prebivalstva. Ker njih denar presneto malo velja, so zastavili že vse gozde, celo kmečke, zdaj hočejo zastavit še železnice, da bi se preživeli. Ali boste tako neprevidni, da ne boste glasovali za Jugoslavijo? V kakšno mizerijo pahnete potomce, če bi ne glasovali za jugoslovansko državo?! Ne poslušajte nemških sleparjev. Vsem nam je še v živem spomi-| nu, kako so Lahi obetali in begali, ali glei-' te goriške Slovence sedaj. Dovolj, preveč je, da trpe goriški naši ljudje, ni treba, da bi trpeli tudi naši vrli koroški bratje. Zatorej delajmo in agitirajmo vsi kakor en mož za našo slovensko domovino. Tako bomo najbolje pokazali, da smo edini, Kar je bilo na Koroškem kmetske zemlje, mora priti zopet v kmetijsko last. Tisti grof, ki je pokupil v teku let čez 50 kmetskih posestev, jih bo moral kmetom vrniti. Koroška zemlja je last koroškega kmeta, nc pa nemškega potepenca. Torej vstani slovenski Korotan, ti najlepši del slovenske zemlje! (Viharno odobravanje.) Burno pozdravljena je govorila koroškim ženam tfdčna Cilka Krekova. Težko svojo nalogo jc vršila žena vse čase 'vestno dostojanstveno. V vojski pa mučeniško in junaško. Svojo nalogo je vršila zvesto in tiho. Njena luč ni ugasnila, njen kolovrat sc ni ustavil. Pesem ob zi-beli Ln kolovratu, izliv njene duše, glasna priča njene notranjosti je vezala nekdanje rodove s sedanjimi. Naše prababicc so bile prve slovenske pesnice in pripovedoval-ke. Prospeh vsakega naroda je odvisen od matere, žene in gospodinie. Kulturni napredek je onemogočen tam, kjer ni dobrih mater, zvestih žen, skrbnih gospodinj in poštenih deklet. Kar je svetlo soince celemu svetu, je dobra žena svoji hiši. Svetla luč in zlat steber. Pomočnica, svetovalka in najzanesljivejša zaupnica svojemu možu. Pri vsem gospodarskem delu je treba njene besede, njene podpore in njenega sodelovanja. Vojska je posurovela in podivjala vse. Mehka ženska roka, njeno toplo srce in velika ljubezen njena mora ublažiti in zaceliti rane, ki se šc prisajajo. Trdno zaupajmo v zmago naše lepe Jugoslavije, ker obup in r.trah rodi smrt. Ob pogledu na to lepo vašo zemljo, na lepe njive in travnike, na temne gozdove in sive skale vaših gora, ob pogledu na vas zbrane, čile in zdrave, sc mi poraja misel, da ta narod je in bo samo naš za vedno. Zrem vas. Ni me strah! Bodite trdne, kakor so trdne skale vaših gor. Podpirajte in navdušujte vaše može za prelepo narodno stvar. Ne dopustite, da zgine z vaših brd in gor čarobna narodna pesem. Skrbite, da oživi zopet tudi tam, kjer so je nesrečne razmere prisilile, da je utihnila. Prekmurski Orel Godina je vihamo pozdravljen pozdravljal koroške brate. Dobro vemo, kaj je tujčev jarem. Toliko, da smo nekaj tednov svobodni, smo srečni in veseli. Če bi danes kdo vprašal Prekmurce: »Kam si želite, pod Madžarsko ali v Jugoslavijo?« Vem da bi soglasno odgovorili: »V Jugoslavijo, zakaj dobro nam je v njej.« Prekmurski Orli so me poslali, da vas pozdravim v njih imenu. Prek-murje se mu zdi njiva, želeča sad roditi. Pred nekaj tedni smo vrgli orlovsko misel, ki obeta obilo sadu. Še enkrat vsem skupaj preiskren prekmurski Na zdar! Burno je bila pozdravljena nadaijna govornica, koroška rojakinja dr. Angela Piskernik ki je govorila koroškim ženam in dekletom. želela bi, da bi ne govorila zdaj, ampak, da bi stopila pred vas povestnica vsega, kar se je skoz sto in sto let godilo, Že od 6. stoletja po Kr. r, je ta dežela naša narodna last. Žalostno je in krivično, da si moramo s plebiscitom priboriti naš Korotan nazaj. Nekaj nenavadnega se je zgodilo v Nemški Avstriji: slovensko Koroško snubi. Fant snubi dekle, aH dekle mora pomisliti, če je snubec dober gospodar. Seveda Ncmci nas snubijo zaradi naših gozdov, živil in naše živine. Nemec Angerer pravi, da je Nemška Avstrija najrevnejša dežela na svetu, saj pride 83 milijard dolga na 6 milijonov prebivalcev. V Švici ima nemška krona samo 8 vinarjev vrednosti. Nemška Avstrija je žp brez kredita. Če hoče kaj kupiti, mora dobiti prej poroke, da jamčijo za plačilo. H koncu gre vse. Še premoga nima več. Nekdaj je dobivala premog iz Češke in slovenskih dežel. Zdaj tega ni več, in odtod vsa mizerija njene industrije, Dve tretjini njenih tvornic stojite. Taka reva je torej naš snubač. A Jugoslavija se predobro zaveda svojega bogastva, da bi se menila za kankerotnega snubača. Da ie naša mlada bogata Jugoslavija vse kaj drugega ko Nemška Avstrija, je razvidno ludi iz besed ki jih je govoril cesar Karel našemu ministru Žolgerju: »Ekscelenca, izmed vseh držav, ki bodo nastale na razvalinah Avstrije, bo najlepša Vaša Jugoslavija.« Zatorej Bog živi Jugoslavijo!« — Govor koroške rojakinje doktorice Piskerni-kove je napravil na vse taborjane, posebno pa na njene koroške rojake največji vtis. Opoldne je g. kaplan K r a š n a , ki se je največ trudil za prireditev, zaključil ta-hor ob velikem navdušenju. Popoldne se jc vršila javna telovadba Orlov in Orlic, pri kateri je nastopilo nad sto Orlov in okrog 80 Orlic. Vse telovadne točke so žele veliko priznanja od vseh udeležnikov. Med posameznimi telovadnimi točkami so se pršili pozdravni govori ter petje lepega pevskega zbora vojakov tržaškega bataljona pod vodstvom podporočnika Plani-ščeka. Prvi pozdravni govor je govoril poslanec Smodej koroški prvoboritelj, viharno pozdravljen. Prinašam vam pozdrave od Srbov in Hrvatov, od naših poslancev, posebno od dr. Korošca, z željo, da bi zmagali v končni borbi. Nemci delajo zahrbtno. Previdni in oprezni moramo biti, da nas ne ukaniio. Koroški Nemci pošiljajo agitatorje v naše vasi, kjer nesramno lažejo in begajo ne- vedno ljudstvo Tako govorijo, da vlada v Slovencih strašen glad. da vlada žito re-kvirira ter plačuje kg pšcnice po 18 vin. Nato razkrinka nekaj nemških laži, ki so jih Nemci trosili pred vojsko o Srbih, n. pr. o umoru Franca Ferdinanda, ko ie danes dokazano, da ni bila Srbiia v nobeni zvezi s sarajevskim umorom. Na dunajskem dvoru sta bili dve stranki, namreč Karlova in Ferdinandova. Vprašanje je bilo, katbra bo zmagala. Karlova stranka je učinila, da je šel Ferdinand v Sarajevo — v smrt. Domneva se, da so bili morilci najeli. Nekateri naši ljudje se boje, da bi težko živeli brez Celovca, češ, kam bi potem prodajali pridelke. Ali njih strah je neopravičen. Saj bomo vendar meje odprli, da bo naš kmet vse lahko v denar spravil. Nemci bodo v prvi vrsti na nas navezani in bodo veseli, če jim bomo hoteli kaj prodati. Celovec in Beljak si želita v Jugoslavijo, Posebno trgovci in obrtniki so za nas. Proti nam je le uradništvo, ker se boji za službo. Na vas jc, predragi moji Korošci in Kor»šice, ali si volite življenje ali smrt. Kakor si boste postlali, tako boste ležali, Jaz vam tako povem, da rajši umrjem, kakor da bi prišel pod Nemško Avstrijo. (Velikansko navdušenje.) Govorili so še razni govorniki. V ima« nu Orlovske zveze je pozdravil tabor viharno pozdravljen brat Jože Pire. Dalje so govorili jurist Krek, rtadpoštar R a v -n i h a r ter zastopniki primorskih Slovea-cev. Sklepne besede je govoril g. župnflž P o 1 j a n e c , ki se je zahvalil Orlom za dohod, telovadbo ter za lepi vzgled, ld so ga s svojim nastopom dali koroški slovenski mladini. Po taboru so se taborjani razšli v posamezne veselične prostore, kjer je pel pevski zbor vojakov ter igrala vojaška godba. Orli pa so odšli k občnemu zbore svoje Orlovske zveze. Po večerji »o Orli takoj odkorakali na vlak. Pri celi prireditvi je vladal vzoren red ter bo ta orlovski dan v Dobrli vesi velik mejnik v narodnem gibanju koroških Slovencev. Vtis prvega orlovskega tabo na Koroškem je bil neizbrisen. Narodni tabor u Ločab. Idilične Loče v Zg. Rožu so si preteklo nedeljo nadele praznično obleko« Prijazna vasica je razobesila slovenske trobojnice, narodna šola je bila v zastavah in okrašena z venci in ob cesti so stali krasni mlaji in slavoloki Dopoldne je bila najprvo sv. maša, katere se je udeležila mnogobrojna množica domačega ljudstva in drugih Slovencev, ki so prišli čez Karavanke, da zedi-njeni z Rožani skupno manifestirajo za Jugoslavijo. Po sv. maši se je vršil tabor na prostem. Domači župnik g. Ogris je otvoril zborovanje v imenu Narodnega sveta v Ločah ter predlagal za predsednika župnika-domačina g. Jurija Trunka. Po običajnem pozdravu vseh navzočih je govoril prvi kot zastopnik dež. vlade, poverjenik-po-slanec g. dr. Vladimir Ravnihar, ki je v krasnem govoru razkril nakane Nemcev, ki so hoteli čez trupla koroških Slovencev sezidati nemški most do Trsta — do Adrije. Gosp. poslanec Grafenauer je omenjal narodne razmere na Koroškea pred petimi leti in jih primerjal z današnjimi. Primerja plebiscit z dvema osebama: z lastno materjo na eni in s sosedom-tujcem na drugi strani, ki naju oba vabita pod svojo streho: Mati v svoje naročje, sosed v svoje mreže. Kam naj se odločimo? K materi, ki ima dosti kruha za nas vse, ali za soseda, ld nam nikdar ni bil zvest, pač pa vedno nevoščljiv in škodljiv. Spri-deni otroci se bodo žal prodali svojemu zapeljivcu, zvesti in previdni otroci pa se bodo podali v naročje svoje bogate matere — Jugoslavije. Med to vrsto pridnih, zvestih otrok štejem tudi vas, svoje zavedne rojake — Rožane. Niti enega izdajalca naj ne bo med nami. Dr. Rožič je najprvo poudaril svetost m pomen tabora kot prvega svertega, zgodovinskega narodnega praznika v Rožu, ko so se Rožani prosto zbrali pod »svobodnim solncem« brez tujih gospodarjev, da prosto govore, odločajo o svoji bodoči usodi. Že narodni tabor v Ločah nam je dokaz, kaj je prostost, svoboda, ko nam ni treba več zborovati v senci nemških bajonetov. Nadalje je obrazložil veliko razliko tostran in onstran demarkacijske črte: pri nas v Jugoslaviji ni več nobenih rekvizicij — v avstrijski (nemški) republiki se vse rekvirira, kar se more; pri nas ni nobenih maksimalnih cen — v Avstriji jc vse pod paragrafom. Dalje nI v Jugoslaviji nobenih kart razun za sladkor, a Nemci onstran imajo skoro več papirnatih kart kot jedil in karte jim gledajo že iz grla. Konečno je govoril šc o šoli, ki sc bo za obmejne kraje na podlagi materinega jezika tako preustrojila, da bo odgovarjala obmejnim potrebam domačih prebivalcev. Gosp. Brandner govori v imenu neosvobojenih bratov iz bcljaške okolicc in Ziljske doline: Njihova goreča želja je, čimpreje sc združiti z Jugoslavijo. —■ Ne-osvobojenc brate moramo osvoboditi, jih ne pozabiti, dokler ne bodo osvobojeni, toliko časa naše vstajenje — veselje nc bo popolno. Pozval je na delo za narod v imenu sloge — brez strankarstva. V imenu Orlov je tabor pozdravil načelnik Orlovskega okrožja Jesenice brat K r i v e c in v imenu Sokolske zveze brat Eogumil K a j z c 1 j. Oba sta bila navdušeno sprejeta. Med govorom poslanca Grafenaucrja jc iz Dobrlevasi v zrakoplovu priplul na tabor general Majster, ki je tabor pozdravil v iskrenih besedah. Med govorom dr. Rožiča je general Majster burno pozdravljen zopet odplul nazaj na tabor v Dobrlovas. Tako je bila Podjuna in Rož ta dan duševno zvezana kljub vsem prometnim zaprekam in oviram. Kot zastopnik prvih narodnih bojevnikov za osvoboditev Koroške je govoril g. poročnik U d e , ki se je svojčas kot prostovoljec prvi oglasil h koroškim legionarjem in se hrabro boril za Koroško. Zborovanje je trajalo nad štiri ure, od pol 11. do 3. ure popoldne. Nato je bilo kosilo v Narodni šoli. Po kosilu so nastopili Orli in Orlice, Sokoli in Sokolice. Na do-mačine-Korošce je točna, precizna telovadba obeh društev napravila najboljši utis in izzvala neomejeno priznanje. Po telovadbi se je pričela domača veselica z godbo in srečolovom. Vmes so se zopet vrstili razni navdušeni govori in so se pele prelepe koroške narodne pesmi. Iz Ljubljane je prišlo več pevskih društev, ki so pela naše narodne himne in druge umetne pesmi med odmorom govornikov. Tabor je bil sijajno obiskan. Do 2000 ljudi je bilo prišlo. Iz Ljubljane je bil posebni vlak popolnoma poln. Prireditev se je izvršila v najlepšem redu in upajmo, da rodi zaželjeni sad! Ljudskega tabora v Ločah na Koroškem so se udeležila gorenjska okrožja Orlovske Zveze po 120 članih v kroju in 84 Orlicah. Tabor je pozdravil v imenu Orlov predsednik jeseniškega odseka brat Krivec. Pri javni telovadbi ob pol 3. uri popoldne je nastopilo 64 članov s prostimi vajami, moreško in na orodju; 72 Orlic s prostimi-, češkimi- in vajami s šerpami ter 24 jeseniškega naraščaja. Posebno všeč je bila občinstvu moreška, ki so jo izvajali člani Škofjeloškega odseka. Pri vseh telovadnih točkah, kakor tudi pri sv. maši in na ljudski veselici je igrala naša jeseniška društvena godba. Brzojavno so tabor pozdravili: general Smiljanič, predsednik deželne vlade dr. Brejc in poverj. za kmetijstvo prošt Kalan. Šolski nadzornik je prebral in predlagal več primernih resolucij, ki so se vse z navdušenjem sprejele. lHlilson in Reka. LDU Berlin, 28. septembra. (DKU) »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: Kakor se javlja »Secolu« iz Rima, je Wil-son obljubil prosti reški državi vse kvar-nerske otoke, katere je oprostil tudi prej nameravanega varstva zveze narodov. Za-dar postane prosto mesto, otoka Vis in Korčula in nekaj drugih malih otokov pripadejo Italiji, ki dobi obenem tudi Valono in protektorat v vsej Albaniji. Razen tega je Wilson privolil, da sme samo Italija imeti na Jadranskem morju vojno mornarico. VpraSanfe Galicije. LDU Moravska Ostrova, 28. septembra. (ČTU) Poljski listi so zaradi odločitve mirovne konference glede Vzhodne Galicije zelo razburjeni. Vrhovni svet je sklenil, priznati zahodni del Galicije končno-veljavno Poljski, o usodi Lvova in okolice pa bo odločevalo ljudsko glasovanje, Razna poročila. Gdansko — Jadransko morje. LDU Dunaj, 27. sept. (ČTU) Od Gdan-skega do Jadranskega morja se bo ustvarila direktna železniška zveza. Jugoslovanska vlada se strinja s tem načrtom. Sibirski ujetniki. LDU Pariz, 28. septembra. (DKU) Agence Havas poroča: Vrhovni svet jc sklenil, sestaviti komisijo, da prouči, kako naj se nemški in avstrijski vojni ujetniki iz Sibirije spravijo domov. Zgodilo se bo to, kadar bodo odpravljene češkoslovaške ičete. Prijeti anarhisti LDU Ženeva, 28. septembra. (ČTU) Mewyorški varnostni organi so opozorili napoljsko policijo, da se vozi pet ameriških anairhistov na parniiku »Evropa« v Napolj. Njihov namen je, izvršiti bombni atentat na kralja. Pri izkrcanju so našli res vseh pet anarhistov, in sicer dva med potniki prvega razreda, dva med potniki drugega razreda in enega med kurjači. Pri aretaciji so se anarhisti hoteli braniti, bili ga zvezani in odpeljani v zapore. Politične novice. -j- Reforma šolstva. Iz Bohinjske Bistrice: Krajni šolski svet je pri svoji seji 28. septembra soglasno sklenil, da se glede preustrojitve šolstva in preureditve šolskega pouka strinja z nazori Jugoslovanske Kmetske Zveze, 4 Gerenstvo v Železni Kapli, Prejeli smo: Občinski sosvet občine Železna Ka-pla odgovarja na članek v »Slov. Narodu« z dne 17. t. m,, da ni resnično, da gosp. gerent Drobnič deluje brez sosveta. Resnično pa je, da sosvet že od začetka ge-renstva obstoja in da mora vsak pošten in resnicoljuben Slovenec priznati, da se je gospod gerent Drobnič z vsemi svojimi močm ižrtvoval Jugoslaviji in vse ukrenil kar je bilo v korist Slovencev; ne moremo mu očitati le najmanjšega občevanja z nemškutarji ali nemškutarskega mišljenja, vse drugo je osebnost in sovraštvo. — Železna Kapla, 24. sept. 1919. Za občinski sosvet: Anton Piskernik, Peter Piskernik, Jakob Grubelnik, + Gosp. Ivan Podlesnik ml., v zadnjem času ravnatelj »Vojne zveze«, je naznanil tajništvu V. L. S., da odlaga od stranke mu poverjeni mandat v trgovski in obrtni zbornici ter da izstopa iz V. L, S. Dasi še ne vemo, kateremu krilu socialistov se bo priklopil, mu želimo v vsakem slučaju srečno pot! + Socialnodemokratska doslednost. Včerajšnji »Naprej« prinaša dopis iz Kamnika o državni smodnišnici, ki je z ozirom na znano socialnodemokrat-sko stališče o združevalni »svobodi« značilen. Med drugim piše »Naprej«: »Le-to odločno zahtevamo, da se delavstvu prostovoljno pusti izbiro svoje lastne organizacije, zahtevamo za vse delavce v smodnišnici enake pravice. Kar je dovoljeno v tovarni delavstvu drugega prepričanja, to mora biti dovoljeno v tovarni tudi našemu delavstvu. Odločno prepovedujemo, da bi se našim pristašem v tvornici grozilo z odpustom iz dela in odpovedjo stanovanja, radi tega, ker pripadajo naši strokovni organizaciji. Nadalje piše »Naprej«: »Prepovedana je našim zaupnikom v tvornici agitacija za našo strokovno organizacijo, zvezarjem pa to ni le dovoljeno, temveč tudi uradništvo naravnost skuša z grožnjami prisiliti naše sodruge k pristopu v »Narodno socialno zvezo«. Odločno zahtevamo, da se tudi nasprotnim organizacijam prepove agitacija v tovarni kakor nam; ali pa dovoli isto svobodo agitacijo v tovarni, ki jo seclaj uživajo zvezarji.« Prav. Vse to tudi mi podpišemo. Toda pove naj nam »Naprej« in socialni demokrati, ali se še spominjajo, kako so oni metali in še mečejo krščansko misleče delavstvo, organizirano v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, iz podjetij v Guštanju, Borovljah, v Bistrici, v Rožu, v Celju in drugod, zato, ker posamezniki niso hoteli zatajiti svojih načel in se vpisati v socialno-demokratsko organizacijo. Svobodo združevanja, ki so jo socialni demokrati vedno zahtevali, so dejansko teptali na najbrutalnejši način. Svobodo prepričanja in združevanja zahtevamo mi, zahtevajo jo tudi demokrati. Ako vam to ni le fraza, potem bodite tudi dejansko dosledni in pustite to svobodo, ki je sicer po zakonu zajamčena, neokrnjeno tudi onim, ki niso vaši somišljeniki. Potem bodo imele vaše pri-tožbe proti nepravilni agitaciji narodnih »socialistov« vsaj kaj zmisla. -f- Socialisti med seboj. Iz Trbovija: Zanimiv soc. dem. shod se je vršil preteklo nedeljo 12. t. m. pri nas. Shod jc bil mnogoštevilno obiskan. Govoril je prvi neki Furlan iz Ljubljane, komunist baje do kože. Udrihal je najhuje čez kapitaliste in verižnike. Konec govora pa je bil: mi ne rabimo nobene vlade, ne žendarja, ne farja, ne vojaštva, ne policije, mi se znamo sami regirati. Poslušalci so mu strastno pritrjevali. Nato je nastopil Kocmur (?) iz Ljubljane. Tudi on. je pritrdil Fur-lanu v zabavljanju čez kapitalizem in verižnike; potem se je pa obrnil proti Furlanu in govoril kazoč na njega s po-vzdignjenim glasom: eden najgrših veriž-nikov je pa ta-le. Furlan si je v Nemčiji priverižil toliko in toliko tisočev. On je tudi drugače lump in falot. V Dalmaciji je poneveril pri naši organizaciji več tisoč in ušel. On še ni pograbil nikdar za kako delo, zapravi pa vsak dan nad 200 kron. Jaz sem ga že pozival, da mc pokliče radi teh očitanj pred sodišče, pa si ne upa itd. Furlan se je zagnal proti govorniku in ni mnogo manjkalo, da ni nastal splošen pokol. Značilno pri vsem pa je, da jc večina zborovalcev potegnila s komunistom F., tudi še po Kocmurjevih očitkih. -f- »Naši nazori.« Včerajšnji »Naprej« zavrača našo kritiko Lotričvih člankov s tem, da nas pošilja v Pariz na Sorbono za javnega vratarja. To so res argumenti. Pri-biiemo šc, da sc »^.ppej« z dr. Lotričem istovetujc in imenuje njegova plitvoverska izvajanja »naše mnenje o verstvu«, -j- Demokratske laži, »Domovina«, ki jc glasilo demokratskih »kmetov v fraku«, ima to lastnost, da obstoja vsa njena politika v kopičenju laži in saramotenju poslancev Jugoslovanskega kluba. Nedavno jc napadla dr. Korošca, češ, da se je vozil na agitacijo z državnim avtomobilom in da jc pustil na postaji baje v Mitrovici stati večje število vagonov pšenice, na katero se ie popolnoma pozabilo. Kmetom v fraku, ki se zbirajo okoli »Domovine«, povemo samo, da se dr. Korošec še nikdar ni vozil z državnim avtomobilom na agitacijskc shode. Na tako obrekovanje tudi ni vredno več odgovarjati. Kar se pa tiče pozabljene pšenice, pa povemo, da je bil ravno član demokratske zajednice sla-boznani prometni minister Vulovič oni, ki ni hotel dati in ni pravočasno preskrbel vagonov za prevoz pšenice, ki pa seveda kljub temu ni ostala pozabljena. Demokrati naj se ne tolčejo samih sebe po zobeh. + Vestnost. »Slov. Narod« od 28. t. m. ima med političnimi vestmi beležko »Orli na Češkem«, ki začenja s stavkom: »Kako češko ljudstvo misli o svojih Orlih, nam kaže sledeče poročilo v čeških časnikih ...« (Tu navaja besedilo napada na Orle, in sicer zelo netočno). Da pa se izkaže častni-karska vestnost in hitrost poročanja, pristavljamo: Zgoraj imenovano češko »ljudstvo« je Češka Obcc Sokolskti, ki je s svobodomiselstvom kar prenapolnjena in napad je njen proizvod, ki pa je bil objavljen 2. februarja 1919 in potem od Čehoslovaškega Orla dostojno in ostro zavrnjen z oklicem »Češko-slovenske vefejnosti« od dne 13. februarja 1919. Da pa izve ves kulturni svet o postopanju čeških Sokolov, je bil zadnji oklic doposlan v francoskem jeziku vsem francoskim in ameriškim katoliškim časnikom. In kaj je bilo potem, bo vedel menda »Slov. Narod« bolje ko pa mi; če ne, mu pojasnimo še to. Sokoli so obmolknili in so se sramovali tako nekulturnega in neresničnega napada. Z lažjo sc ne pride nikamor! In tako bomo še zvedeli, kolikšna je raca o zaporu »voditeljev orlovskih organizacij, ki so pripravljali protirevolucijo za llabsburgovce« in da so jih zaprli pred nekaj dnevi v Dragi. Bratje, ali vas je res strah? -j- Stojan Protič in demokrati. Belgrad, 29. septembra. Ko so se danes zbrali načelniki strank pri seji, je vstal tudi minister Pribičevič,' da bi dal roko Stojan Protiču. Stojan Protič pa mu ni hotel dati roke in je rekel, da so ne rokuje več ž njim radi »svinjarij«, ki sta jih prinesla »Slovenski Narod« in »Riječ SHS« v članku »Izza kulis«. -f O položaju na Hrvatskem razpravlja sarajevska »Srpska Zora«. Opozarja na globoko tajno nezadovoljstvo, ki tli na Hrvatskem. Temu nezadovoljstvu cenzura in policija ne dasta clo besede, zato se pa javlja o večjih ali manjših nemirih in štrajkih. Notranja politika Sv. Pribičeviča učinkuje na to razpoloženje kakor olje na ogenj. Že sama oseba Pribičeviča na položaju, ki nadkriljuje visokega funkcionarja iz palače na Markovem trgu, izziva v Zagrebu gnev in zlovoljo. Potem piše list o štrajku bančnih uradnikov kot simptomatičnem pojavu in pravi: »Morda so sami štrajkovci nezavestno orodje v veščih rokah takih, ki imajo skrit cilj in bi radi napravili zmedo. Zanimivo je tudi ravnanje bank v tem štrajku. One so kršile svobodo tiska in izzvale s svojim postopanjem na štrajk iz solidarnosti tudi ostale delavske sindikate. Ako morda tudi one ne služijo nevede nekemu skritemu cilju?! Zdi se, da se nekomu hoče zmede, nereda, nerednih razmer pod izgovorom socialne borbe. In modri novi državniki v Belgradu mislijo, da bodo ta položaj zmagali — z diktaturo!! S tem bi ravno storili tisto, kar se morda želi, da bi se imel ne povod, ampak razlog za naj-ostrejšo borbo z grobo silo. Razmere na Hrvatskem treba zdraviti na drug način.« Kakšen bodi ta način, »Srpska Zora« no pove. Ampak gotovo je tista skrajna plemenska nestrpnost in na-pihnjenost, ki jo zagovarja »Srpska Zora«, mnogo kriva nezadovoljstvu na Hrvatskem, o katerem ve tako skrivnostno namigovati. + O muslimanskem vprašanju piše v belgrajski »Demokraciji« Šukrija Kurtovič. Pisec opozarja bosenske muslimane, ki so ostali kot najzapadnejša muslimanska oaza brez vsakega stika s celino, naj se odrečejo posebne muslimanske politike, ki jih bo neprestano dovajala v nasprotje z državo in narodom. V tej borbi bi morali muslimani, ki so po številu najšibkejši, a tudi kulturno zelo zaostali, podleči. Edina pot za muslimane je ta, da se po zgledu Židov prilagodijo razmeram in oklenejo narodne politike. -f- Zveza narodov bo utrdila prvenstvo Anglije. Zadnjič smo poročali o strankarskih bojih v Ameriki in pripomnili, da je izid teh borb velike važnosti za potek peltičnih dogodkov vsega sveta. Časopisje entente zasleduje z veliko napetostjo dogodke v Združenih državah in naglaša, da je pariški mir neizvršljiv, če odkloni ameriški parlament zvezo narodov. «L' echo de Pariš« od 26. septembra priobčuje govor senatorja Reed-a v katerem obraz-ložujc ta voditelj republikancev nasprot-stvo svoje stranke proti zvezi narodov. Ker je ta govor za umevanjc parlamentarnega boja v Ameriki važen, poročamo o njem obširneje: »Senator Reed je poskusil osvetliti oblast, ki jo bo dobila po vojni Britanija vsled porazdelitve glasov, ki ji je bila dovoljena v zvezi narodov. Doslej so bili vsi mnenja, da bo izvršilni cdbor zveze narodov združeval v sebi vso oblast te naprave; kajti občni zbor zveze narodov, obstoječ iz zastopnikov vseh včlanjenih držav da nima nobene prave moči. Gospod Reed jc dokazal, da bo občni zbor v resnici orodje, ki se ga bo posluževala Anglija v utrditev svoje premoči. Opozoril je senat na odstavek načrta zveze narodov, kateri določa, da se sporne točke, predložene izvršilnemu odboru zwe-ze narodov lahko prenesejo pred občni zbor, kateri končno o stvari odloča. Na cbčoem zberu je afklep pvavornočen, če glasuje zanj večina enih držav, ki v izvršilnem odboru niso zastopane. Ker je vsega skupaj 23 držav, ki n;so zasicpane v izvršilnem odboru, zadostuje na občnem zboru število 12 držav, da razveljavi ukrep izvršilnega odbora. »Vzemimo, da izbruhne spor mecl Ameriko in. Anglijo«, nadaljuje Reed. Čc bo uvidela Anglija, da misli izvršilni odbor sklepati v njeno škodo, bo spravila zadevo na občni 7bor, na katerem bo prav lahko razpolagala s številom 12 glasov: 5 glascv imaio njeni Do-mionj, pridržijo se glasovi Arabcev, Si-ama, Perzije, Portugalske in vseh drugih majhnih držav, ki stoje pod angleškim vplivom, Anglija je tedaj gotova, da ne bo nikdar v manjšini.« Reed je končal: »Zveza narodov je bila organizirana tako, da zagotavlja in posvečuje prvenstvo Velike Britanije.« Ta govor je vzbudil veliko navdušenje na galerijah, ki so ploskale kljub vsemu naporu predsednika. Gospa Alice Roosevelt, hči prejš. predsednika Združenih držav, jc dala znamenje za manifestacijo. Vse kaže, da bo predlog, ki zahteva v zvezi narodov za Ameriko isto število glasov kot za Anglijo, v senatu sprejet. Republikanska opozicija jc izja-r vila, da odkloni mirovno pogodbo ,če sc to določilo ne sprejme. D navit« novke. — Z letalom iz Ljubljane v Dobrlo-ves in nazaj. Znani naš lctalcc g. poročnik Peternel Viljem, ki je v nedeljo vozil generala Maistra iz Dobrlevasi v Loče in nazaj, je v soboto popoldne preletel z letalom progo od Ljubljane v Dobrloves v 35 minutah. Iz Dobrlevesi je nato z generalom v nedeljo ob 11. dopoldne poletel v Borovlje, odtod v Loče. Nazaj v Borov-lje ob Vrbskem jezeru, desno od Celovca, ter nato v Dobrloves, kamor je dospel ob 3. popoldne. Ob tričetrt na pet se je g. Peternel v Dobrlivesi dvignil 7. letalom, v katero je sedel poverjenik dr. Verstov-šek, da poleti v Ljubljano. Na povratku v Ljubljano pa sta z dr. Verstovškom imela neugoden veter in slabo vreme v višinah. Vrh Karavank je zmanjkalo bencina ter sta morala pristati v Savinjski dolini, odkoder sta se v ponedeljek zjutraj zdrava in čila vrnila v Ljubljano. — Iz Ljubljane je v nedeljo zjutraj poletelo na Koroško še drugo letalo, ki pa se je med potjo ponesrečilo in pokvarilo pfi Domžalah ter ni tako moglo dospeti v Dobrloves, kamor je tudi bilo namenjeno. — Slomškova zveza, podružnica za kočevski, ribniški in velikolaški okraj priredi dne 9. oktobra t. 1. zborovanje na Velikih Poljanah v šolskih prostorih, in sicer dopoldne takoj po dohodu ljubljanskega vlaka. — Na programu je načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdelan od »Prosvetnega odbora« v Belgradu. Ker je zborovanje velikega pomena, zato so vabljeni vsi člani imenovane podružnice. Sedaj je prilika, da se oglasi vsakdo s svojimi predlogi in nasveti, zato naj nihče ne ostane doma. Za kosilo bo preskrbljeno pri g. Andreju Cvaru, gostilničarju v Ort-neku. Kdor reflektira, naj to takoj javi po dopisnici g. gostilničarju samemu. — Čekovni urad mora ostati v Ljubljani. Piše se nam: Trdovratno se vzdržujejo govorice, da se preseli poštni čekovni urad iz Ljubljane v Zagreb in to morda v kratkem. Mi smo m oddali namc-nola do sedaj o tem zavodu, ker smo hoteli počakati izida znane afere ravnatelja gospoda dr. Maričiča. Preteklo je sedaj dovolj časa in nič se ne gane, zdi se, kakor da hoče stvar zgubiti svojo aktualnost. Mi smo drugega mnenja, mi Hočemo vedeti, kak uradnik načeljuje uradu ,k.i jc /a najširše plasti slovenskega naroda največjega pomena. Deželna vlada, ki ima dolžnost, da nadzira in pazi na delovanje državnih uradnikov in ki je moralno odgovorna za cvcntuclno slabo, zavoženo ali celo gnilo državno gospodarstvo v Sloveniji, vprašamo: Ali ima gospod dr. Mari-čič šc zaupanje, kakoršnega mora imeti uradnik denarnega zavoda s toliko milijonskim prometom? Ako ga nima, proč z njim! Nikakor pa nc bomo trpeli, da nam prepeljejo čekovni urad v Zagreb. Mi občutimo žc dovolj popolno desorganizacijo »hrvaške« železniške uprave in si prav nič ne želimo še hrvaškega čekovnega urada. Teh razmer ne mislimo očitati bratom Hrvatom, ki sami dovolj težko občutijo korumpirano javno upravo in si nc morejo pomagati, ker centralna vlada nima moči ali pa noče pomesti s starimi razvadami. Nehote se nam vsiljuje misel, da sc hoče gospod dr. Maričič znebiti nadležnih in preveč vestnih uradnikov, ki so mu napravili cclo afero, kajti on prav dobro vc, da mu v Zagreb radi neznosne draginje najbrž nihče nc bo sledil. Torej slovenske uradnike in uradnicc na cesto, da si gospod dr. Maričič v Zagrebu lahko izbere bolj poslušnih podložnikov? Mi pa pravimo, čekovni urad mora ostati v Ljubljani in tako mislijo vsi, katerim je točen, hiter in soliden denarni promet življenjska potreba. Zalo opozarjamo na ta poskus, *zboljšati'< našo upravo, posebno naše denarne zavode, podjetja, trgovce, delniške družbe in pa tudi finančno ravnateljstvo, da naj bodo na straži. Deželno vlado pa še vprašamo, če ji je kaj znanega o preiskavi radi poizkušenega izvoza zlata, ki je s tem, o čemer pišemo, v zvezi? — Franc Jaklič: Ljudske povesti. Danes je izšla kniiga z gornjim naslovom, ki jo je izdala Nova založba v Ljubljani, Knjiga jc zanimiva in bo prijetno čtivo najširšim plastem našega ljudstva. Obsega dve lepi, v živem jeziku pisani povesti »Sin« in »Od hiše do hiše« na 153 straneh. Knjiga ima tudi pisateljev avtogram. Knjiga stane 8 K in se dobi v vseh knjigarnah. — Vinarska zadruga ni prišla dne 25. t. m. do zborovanja, ker je bila udeležba prcpičla. Od 122 članov jc prišlo k zborovanju komaj 18 zadružnikov. Od teh je pa štelo načelstvo samo 12 članov. Člani se niso udeležili zborovanja, ker niso zvedeli za to zborovanje in ker jih ni načelstvo zadostno obvestilo. Samo z enkratnim inseriranjem v ljubljanskih dnevnikih ne bo šlo, ker ne moremo zahtevati, da bi bil vsak član ali vsaj večina članov po deželi naročenih na en ali drug dnevnik in da bi čitali inserate. Za ljubljanske člane to velja, za člane po deželi pa ne. In vendar bi moral biti vsak član primerno obveščen pri tako važni zadevi, kakor jc n. pr. razdružitev zadruge. Toliko čuta in obzirnosti napram zadružnikom bi moralo imeti tudi načelstvo! Vipavci, ki tvorijo bistven del te organizacije, se tudi niso mogli udeležiti zborovanja in je sploh vprašanje, čc se da brez njih izvesti likvidacijo zadruge. Po našem mnenju ne. — Bled. V nedeljo, okoli polnoči se je slišalo grozno vpitje s srede jezera. Bi) je Ivan Černe, posestnik pod kolodvorom, ki sc je celo uro boril s smrtjo. Šele okoli polnoči sta. ga slišala in prišla na pomoč župnik Jakob Kleindienst in ribič Franc Mandelc, katerima sc je prav zadnji trenutek posrečilo, cla sta že nezavestnega rešila in spravila k Pretnarju, kjer sc je po dolgem času zavedel. — Koča na Golici jc zatvorjena. — Laško, Dne 22. septembra smo si na ustanovnem občnem zboru osnovali Narodno čitalnico za Laško. Obisk je bil povoljen. Odobrena pravila nam jc preči-tal in razložil odvetnik dr. Roš, ki nam je v poljudnih besedah predočii vzgojcvalne in narodne cilje takega društva. Priglasilo sc jih jc takoj 65 članov. Društvo bo skrbelo za čtivo, gledališke predstave, godbo in poučna predavanja. Prvi odbor se je sestavil tako-le: Predsednik poštar Ivan Slavec, namestnik dr. Čede, tajnica učiteljica Stegenšekova, blagajničarka dr. Ro-šova, gospodar nadučitelj Četina, knjižničar Stanko Plcskovič, odborniki: finančni rešpecijent Fcrenčak, čevljarski mojster Kokol in učitelj Kislinger. Društvo čaka mnogo dela, trud bo hvaležen in laško prebivalstvo upa najboljših uspehov. — Narodne noše. Prejeli smo: Slavnostnega sprejema Njegovega Veličanstva f>restol©naslednika v Ljubljani naj se ude-eži več žena in deklet v slovenskih narodnih nošah: gorenjskih, belokranjskih in koroških. Vse noše pa morajo biti pravilne, za kar bo skrbel poseben odsek. Priporočamo prav toplo, da vse one, ki sc nameravajo udeležiti slavnostnega sprejema, prečitajo knjižico »0 slovenskih narodnih noša h«, ki jo je spisal prof. A. Sič. V tej knjižici, ki se dobi po vseh naših knjigarnah, so vse naše narodne noše podrobno opisane. Cena knjižici je 3 K 20 vin. — Živinski sejmi v novomeškem okraju so do preklica prepovedani. Več v razglasu na mestni deski. — Gospodje, ki sc zanimajo, da sc ustanovi v Ljubljani konjsko dirka-ško društvo, naj blagovolijo svoj naslov naznaniti z dopisnico podpolkovniku Ravr.iharju v žrebčarni na Selu pri Ljubljani. — Vojni ujetniki na Angleškem. Vsi oni, ki imajo svojce v angleškem ujetništvu, naj pismeno prijavijo do 10. oktobra 1.1. svoj in njihov naslov »Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu v Ljubljani«, — Svojci vojnega ujetnika Teresiner Anton, naj sporoče svoj naslov na »Slov. Rdeči križ« v Ljubljani. — Zvišanje zaraenjalninc za poštne vrednotnice: Z veljavnostjo od 1. oktobra 1919 jc morala poštna uprava zaradi visokih nabavnih ccn za poštne vrednotnice zvišati za menjevalno pristojbino za poštne vrednotnice od 1 na 6 vinarjev. — Biografija Dostojevskega: Hči Dostojevskega, ki živi danes v Švici, je napisala biografijo svojega očeta. Nc glede na bedo v kateri danes živi, se je odpovedala v takemu honorarju in (.»osi samo češko in jugoslovansko vlado, da dovole izdaio nekega dela. »M-v«, društve čeških pisateljev bo financiralo to izdajo. — Breškovska. 19. sept. je odpotovala it Frage teta ru^ke revolucije E. K. Breškovska. V Pragi je bila 16 dni. Na svojem potovanju bo ptišla ludi v Jugoslavijo, — Pariz-Varšava. Kmalu se bo vpeljala direktna želejniška zveza iz Pariza čez Salzburg in Prago v Varšavo. Promet bo popolen, tubdi tovorni vagoni. — Dve ladji sta trčili na ustju Save prihajajoč iz Zemuna in Pančeva. Na potniški ladji je nastal nepopisen strah ter se je mnogo oseb onesvestilo. Ladji sta se le neznatno poškodovali. Šfaserske novice. š Naše obmejne straže. Ni še dolgo, da smo poročali, kako so naše vojaške straže med Ernovžem in Svcčino našim ljudem odvzemale v Ernovžu nakupljeno usnje in drugo. Zdaj nam pa od širokega obmejnega pasu dohajajo pismene in ustne pritožbe in izrazi ljudskega .gnjeva nad tem, ka»" počenjajo te straže napram našim ljudem. Posebno razdraženo je radi tega videti prebivalstvo med Lučanami pa Sv. Jurjem na Pesnici. Poleg številnih tatvin in poškodovanja imetja naših ljudi odvzamejo zdaj našim ljudem skoraj vse, kar se jim še posreči onstran meje nakupiti: obleko, obutev, moko itd. Tihotapcem, ki radi umazanega dobička spravljajo blago od nas preko meje, naj se le brezobzirno na prste stopa. Toda vnebo-vpijoče jc, če se vzame najpotrebnejše, kar dobe naši ubogi ljudje za drag denar ker so naše oblasti že v minuli zimi sicer zasedle n. pr. občino Klane v lipniškem okraju, aprovizacije pa ji še do danes od naše strani niso oskrbeli! Tako te reveže naše civilnc in vojaške oblasti naravnost silijo k nepostavnostim, če sploh hočejo živi ostati. Nihče menda ne pomisli, kako se s tem pri tamošnjem ljudstvu naša država osovraži, pred zunanjim svetom pa smeši ter sama jemlje sebi ugled! Naj bi prišel plebiscit...! KCoroške novice. k Državna gimnazija v Velikovcu, Otvorita se 1. in 2. razred. Vpisovanje se vrši dne 1. oktobra od 10. do 12. ure v meščanski šoli. Sprejemni izpiti sc vrše popoldne. Vpisovanje v 2. razred se vrši 2. oktobra, istotako izpiti za privatiste, 3, oktobra bo sv. maša, 4, oktobra pa se prične pouk. k Državno učiteljišče v Velikovcu. Ker se jc priglasilo zadostno število gojen-cev in gojenk, se otvori I. letnik. Vpisovanje se vrši dne 1. oktobra od 8. do 10. ure v meščanski šoli v Velikovcu. Sprejemni izpiti se vrše dne 2. oktobra. k Dijaški dom v Velikovcu. Za sprejem v Dijaški dom je priglašenih 46 dijakov z gimnazije, učiteljišča in meščanske šole. k Grabštanj. Tukajšnje izobraževalno društvo »Skala« je zopet na novo oživelo. Imelo je 21, septembra svoj občni zbor, ki je pokazal, da v našem v narodnem oziru tako nevarnem kraju še klijejo med prešerno ljuliko dobra žitna zrna. Dasi je bilo vreme neugodno, je bil obisk precej povoljen. Gosp. župnik Bayer nam je v jedrnatih stavkih orisal ustanoviterv društva »Skale«, društveno delovanje za probujo narodne zavesti do časa vojne in uničujoč vpliv vojne dobe na njegov nadaljnji razvoj, Poudarjal jc tudi, da je dolžnost vsakega posameznega Slovenca, da pomaga graditi hišo, kjer nam bo v prihodnje treba stanovati. Gosp. Burdian nam ie očital v svojem predavanju program »Skale« in njeno delo v bodočnosti. Med vojsko se je razpaslo verižarstvo, zakonolomstvo itd., pregreški. katerih posledice trpi na- rod šc sedaj, posebno pa še naša mladina. Poslednjo zbirati, jo navajati na nova pola, bistriti ji um, utrjevati dobro voljo, to jc namen našega društva. S knjigami, časopisi in predavanji bomo povzdignili izobrazbo in narodno zavest; igre bodo pa nudile po dnevnem trdem delu blažilno razvedrilo, obenem pa priklenile nase ljudstvo, da ne bo pijančevalo po gostilnah. Zavedajmo se, da tudi kmetu je treba izobrazbe, kdor ne gre z duhom časa naprej, hiti v propast. Vzgojujmo narod, ki sc bo zavedal svojih dolžnosti in svojih pravic! — O potrehi ženske izobrazbe je govorila gdč, Mencingerjeva. Ženi je stavila vojska različne naloge, ki jih je ugodno rešila tudi brez moške pomoči. Naučila se je samostojnosti in odločnega nastopa, kar jc pokazala posebno pri majni-ški deklaraciji in taborih. Žena ima veliko zaslug, da stoji danes Jugoslavija tako lepo pred nami. In njeno delo sedaj? Država ji je dala dostop v skoraj vse službe, dala ji bo tudi vojilno pravico. Ženstvo tvori v vseh državah večino prebivalstva. Ali sc zavedamo naše naloge me žene? Izobra-zujmo sc, posebno me kmetske žene, zdru-žujmo sc, poučujmo druga drugo, ker glas kmečke dekle je vreden ravno toliko, kot glas zagrizenega nemčurskega veljaka. Med vojsko smo pogumno pokazale svojo voljo, pokažimo jo tudi sedaj brez ozira na levo in desno in osramotimo tisto omahljivost pri večini naših moških, ki še ved-n® škilijo čez Krko v Nemško Avstrijo. Gosp. Burdian je nato izpregovoril par besed o bodočm glasovanju ter pozval navzoče, da vsak izmed njih pove svoje mnenje, Razvila se je prav živahna debata, kar nas je posebno zadovoljilo. Le odkritosrčni bodimo in zaupajmo sil — Med posameznimi govori nas je kratkočasil s pesmicami domači pevski zbor. Uiibilanske novice* lj Zahvala. Vsem kolegom, znancem in prijateljem, vsem društvom, gledališkemu konzorciju, iz Zagreba prispelim Hrvatom, Glasbeni Matici, Sokolom, Orlom, Slavcu, Ljubljanskemu zvonu, Ljudskemu odru, duhovščini, zastopnikom našega naroda, odposlanstvu častniškega garnizijskega zbora, gg. dvorskim oficirjem, vsem dragim rojakom in rojakinjama, ki so toliko časti, priznanja in sožalja izkazali mojemu predragemu soprogu Ignaciju Borštniku ob njegovi nenadni smrti — moja globoko čuteča prisrčna hvala. — Zofija Borštnik-Zvonarjeva. lj Akademično starešinstvo priredi za svoje člane šestmesečni knjigovodski tečaj, ki ga bo vodil ravnatelj slov, trg. šole I. Gogola. Tovariše, ki se žele '.cčaja udeležiti, naj to naznanijo podpisanemu, do 5. oktobra t. 1. — Dr. M. Božič, Stre-hška ulica 29. lj Slomškova Zveza. Prijateljski sestanek članov se vrši v četrtek ob 3. uri popoldne v društveni dvorani — Ljudski dom. Na dnevnem redu je razprava o novem šolskem zakonu, podrobnih učnih načrtih itd. Vabljeni so posebno predsedniki podružnic. lj Predavanje g, Frana Dedina iz Kijeva bo v torek, 30. t. m., v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Začetek ob pol 20. uri. Predmet predavanja bo sledeči: (v češkem jeziku): Dve vrsti kapitala: produkcijski in spekulativni; mali in veliki buržuazijec; evropska inteligenca na krivem potu; dvoje agrarnih reform: revolu-cijska in evolucijska. (V slovenskem jeziku:) Sodba kazenskega sodišča v Darm-stadtu je pospešila vojsko; teorija Wag-nerjeva o polnem umetnem gnojenju (Voll-diingungstheorie) je spoznana kot škodljiva za narodno blagostanje; varanje kmeta začenja v šoli; zelo nizka plodovitost zemlje pri vseh narodih, posebno pri Slovanih; Rusija je iznenadila evropske statistike po povišani produkciji sladkorja; francoska ekspedicija komisije 'prof. Emila SaiUarda v Rusijo; rezultati redovnega umetnega gnojenja na Ruskem in na Češkem. (V ruskem jeziku:) Rezultati dveletne revolucije in revolucijske agrarne reforme; kakšna agrarna reforma je potrebna za Slovane. lj Za računskega praktikanta pri vladi je imenovan abiturient Jožef Langus. lj Tiskarska pomota. V odgovoru na Iv. Mazovčevo poročilo o »Kratki shrvatski slovnici, priobčeni v številki 223 »Slovenca«, čitaj v 1. odstavku pravilno: »... vkolikor me jc opozoril na tri-štiri pogreške ...« Ij Konec porotnega zasedanja. Dne 29. septembra je prisodila ljubljanska porota ponarejevalcem poštnih nakaznic Karlu Lnvtarju 3 leta, Vinčencu Seršcnu 2 leti, Josipu Petriču 1 leto, Vatroslavu Lahu 1 mcscc ječe; dalje sta bila. obsojena zaradi tatvin Fcrdo Mole na 5 let in Vincenc Stražar na šest mesecev težke ječe in Albert Lazar in Janez Brvar na 3 mesece ječe; zadnja dva sta okradla toplico pri Zagorju. lj Neznosne razmere. Prejeli smo: Jesen jc tukaj in kmetič spravlja svoje pridelke. Komaj pa je začel spravljati, žc hodijo po deželi razni ljudje, to so tihotapci, ki hočejo v Nemški Avstriji napraviti dobro kupčijo s krompirjem, za katerega obetajo za kg 1 K 40 vin. in več. Moja žena jc na trgu v petek plačala 1 K 10 vin. za kg krompirja in tako tudi druge. Ravno tako sc govori tudi danes, da bo stala moka 10 K kg. Ljudstvo jc skrajno ogorčeno in preplašeno. Zato sc prosi, cla deželna vlada stori temu konec. Da jc to jako važno in koristno, navedem par slučajev: »Na koroški meji prodajajo vtihotap-Ijcna jajca po 4 K komad, ravnotako oderuške ccne nastavljajo drugim pridelkom. Glavna mesta tihotapcev so: Št. Jakob v Rožu, v Jezerski dolini, proga proti Dunaju, pri Radgoni preko ogrske meje, demarkacijske črte pod Lipo nad Vrhniko čez žirovske hribe, postaja. Borovnica; med Dolom in Verdom so tihotapili živino. Na črti Bo-rovnica-Pokojišče-Bogunje-C.erknica je glavno zbirališče v gostilni v Podskraj-niku. Odtod gredo na Živšče-Rakek. V, Ljubljani je zbirališče pri Belem volku, Figovcu, v Iliriji, kjer menjujejo denar različne osebe, ki prihajajo od Trsta, Ravnotako po vinskih kleteh. — Prosi se, da se odpomero bednemu ljudstvu, ki ne more s svojo plačo izhajati, ker sicer, ako se šc nadalje tako dopušča, bo prišlo do težkih posledic. lj Babiški tečaj na porodniškem oddelku obče javne bolnice v Ljubljani se prične i. novembra 1919 in ne dne I. oktobra 1919, kakor jc bilo to prvotno razglašeno. Drama. 30. sept., torek: »Striček Vanja«. —• Abon. D. 1 oktobra, sreda: »Dnevi našega živ-* ljenja«. — Abon. B. 2. oktobra, četrtek popoldne: »Sne-gulčica in škratje«. Izven abon. — Zvečer: /Favn«, Abon. C. 3. oktobra, petek: »Striček Vanja*. Abon. E. 4. oktobra: »Tat«. Abon. B. 5. oktobra, nedelja popoldne: -Sne-gulčica in škratje«. Izven abon. — Zvečer: > Tat«. Opera, 30, sept., torek: »Postiljon iz Lonju-ineau«. — Abon. B. 1. oktobra, sreda: »Madame Butter-fly«. — Abon. E. 2 oktobra, četrtek: »Pikova dama«. Abon, A. 3. oktobra, pete v Manon«, Abon C. 4. ektolic., soboti: »Postiljon iz Lo-njumeau«. Abcn. D. 5. oktobra, nedelja: »Madame Butter-fly«, Izven abon. fDIfalki vestmk, d Omladinski kongres u Zagrebu. II., 12. in 13. oktobra t. g. bit če veliki kongres celokupne jugoslavenske omla-dinc u Zagrebu. Kongresu čc prisustvo-vati sve dačke grupe Jugoslavije. Svrha je kongresu, da manifestira za jedinstvo troimenog naroda i da konsoliduje ornla-dinske redove. I jug. kat, nar. daštvo hoče da uzme udela na ovom kongresu, pa kako je kongres zasnovan u velikom stilu, molimo vse drugove akademičare, da se u velikom broju odazovu. Na predkonfe-renci 10. oktobra dogovorit čemo se o našem nastopil i precizirati naše stanovište. — Poživljamo vse naše akademike in bo-goslovca — posebno one, ki študirajo v Zagrebu —, da sc v čim nn j obilnejšem števihi udeleže lega sestanka. Glede ugodnosti na žclcznicah bomo poročali pozneje. — d Slov. Dij. Zveza, Slov. Dij. Centrala in druge naše dijaške organizacije so sc preselile iz tretjega nadstropja Ljudskega doma v drugo nadstropje, levo, št. 25., ravnotam, nakar opozarjamo. d Gospode, ki smo jim dnnoslali oklic glede knjižnic, prosimo, da se v obilni meri odzovejo našemu pozivu. Oni, ki stanujejo v Ljubljani, naj nam blagovolijo naznaniti, kdaj in kje moremo dobili darovane knjige. Ker hočemo žc v letošnji jeseni započeli z našim delom, želimo, da se nam1 fdarovi skoraj c'opoš'I;Zoro«!M d Odborova seja S .D. C. sc vrši jutri, v sredo 1. oktobra, kot navadno. Vsi!! — Predsednik S, D. C, Naims^ziSa peročib. V štfrKiftivaisgtiSi urah« (Naše telefonsko poročilo.) Belgrad, 29. sept. Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je bil pri regentu v petek popoldne, v soboto dopoldne in popoldne in šele v soboto popoldne mu je mogel povedati uspeh svojih razgovorov. Imenovati ni mogel nobene osebe, ki naj bi sestavila kabinet. Rekel je, da obsto-jlta grupaciji: prvo bi tvorili demokrati s 137 glasovi, drugo pa radikalci, ki bi imeli 135 glasov. Regent je odgovori), da to ni zanj nobena rešitev, ampak da naj mu predsednik imenuje primerno osebo. Naročil mu je, da naj sporoči načelnikom klubov, da je njegova odločna želja, da se sestavi nova vlada v 24 urah. — Dr. Pavlovič se je vrnil v parlament, kjer so bile ravno zbrane opozicijonalne skupine. Značilno za zavlačevalno taktiko dr. Pavlo-viča je, da je na vprašanje načelnikov opozicije, kaj je s krizo, odgovoril, da on tega ne v6, ter je nato odšel iz parlamenta. Kmalu nato je prišel dvorni maršal Balugrič, ki je šele povedal, kaj je regent naročil dr. Pavloviču. O tej radnji avdijenci dr. Pavloviča je izšel poseben komunike, iz katerega se razvidi vsa krivda zavlačevanja po dr. Pavloviču. Belgrad, 29. sept. Demokratska zajednica je obljubila Narodnemu klubu, da izpolni vso njegove zahteve, da bodi novi hrvatski ban iz njegovih vrst, ako Narodni klub vstopi v njeno vlado brez radikalcev in brez Jugoslovanskega kluba. Glavni posredovalec za to je bil dr. Smodlaka. Narodni klub je to ponudbo soglasno odklonil. Belgrad, 29. sept. »Tribuna« piše o položaju: V ponedeljek ob 10. uri dopoldne so imeli predsedniki vseh par-lamentarnih klubov sejo, na kateri je bil tudi Nikola Pašič. Na tej seji bi morali klubi povedati svoje stališče glede sestave nove vlade. Takoj po tej seji bi sledila odločitev krone, ker so že načelniki vseh opozicijskih strank izjavili dr. Pavloviču, da je njihov kandidat za predsedstvo Protič, pa naj si bo to za koncentracijsko ali koalicijsko vlado. Belgrad, 29. sept. Danes ob pol 10. uri dopoldne so imeli sejo načelniki vsel opozicijskih strank, da določijo svoje postopanje za sejo, ki jo je sklical predsednik dr. Pavlovič za 10. uro dopoldne. Ker se demokratski zajednici ni posrečilo sestaviti življenja zmožne vlade in ker nevtralna osebnost dr. Pavloviča sploh ni mogla priti preko glavnih težkoč, je zato prevladalo mnenje, da je sedaj treba potekati primerne osebe z radikalne strani ter se je imenoval Stojan Protič kot najprimernejša oseba, da poizkusi sestavo nove vlade. S tem je dala opozicija dokaz, da naglo sklepa, kar se nje tiče, in da ni najmanj kriva zavlačevanja krize. Belgrad, 29. sept. Ko je minister Pribičevič zvedel za vladariev ukaz. da nai se kriza reši v 21 urah, je zaprosil za av-iijenco in ie bil snrejet ob pol 5. uri popoldne. Minister Pribičevič ie dal v parlamentarnih krogih razglasiti, da ga je re-lent poklical, kar pa ne odgovarja dejstvu. Belgrad, 29. seot. Izkušeni poslanci sodijo, da bi bil dr. Pavlovič po zadnji av-iijenci moral takoj sklicati vse načelnike raznih klubov ter jim sporočiti regentovo voljo. Dr. Pavlovič pa tega ni storil takoj ampak je šele za danes ob 10. uri sklical sejo. Belgrad, 29. sept. Šele za clanes cb 10 uri dopoldne je predsednik dr. Pavlovič sklical k sebi načelnike strank in sporočil regentov ukaz, da naj se kriza najhitrejše konča. Stojan Ribarac je v im~nu opozicijskih strank predlagal, da naj se sestava nove vlade poveri rad^kalcem in sicer Protiču. Minister Pribičevič se ni hotel jasno izjaviti, amnak ie samo predlagal, da naj sestavi nevtralna oseba vlado, izrecno pa ni imenoval nobene take osebe, Takoj pa ie odklonil Protičevo kandidaturo ter izjavil, da brez socialnih demokratov ne bodo v nobeno vhdo. Z zadnjo opombo je Pribičevič hotel izključiti Jugoslovanski klub. Črnogorci se niso izjavili pri tei se;i in so se šele d*nes oo-ooldne odločili za nevtralno osebo. Minister Korač je izjavil, da ne govori v imenu kluba, ampak samo za svojo ose bo, ter se je pridružil Pribičeviču. Povedal je, da bo odslej glasovalo vseh 13 »o-cijalnih demokratov za vlado v kateri bi bili tudi socijalsti. Predsednik dr. Pavlovič tega skleoa danes ni morfel snoro^iti 'egentu, ker je regent odpotoval v Vin-kovce, da snreime svojega bratranca ■princa Pavla. Regent bo o tem šele jutri do-rjo!d" an. Uo&odki užitek 3 njiv, žitna bera ter plača v denarju s prostim stanovanjem. Nastop lahko takoj ali po dogovoru. — 2upni urad uoi pil bjuMani. Spane io iediine šoke,opSSS stel|e, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne o »are, mize in stole iz trcteqa in mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohKtva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. — Vabimo na ogledi Kmečko dekle dobi službo proti pri- merni plačj. Ponudbe pod št. 50 na uprav-aiitvo Slovenca. 5f33 Deklico za vse sc išče k odlični _____________ rodbini 3 članov. — Plača po dogovoru. Ponudbe: Ruža Mo-•arič, Virje, Hrv. 5752 Kosil« posode od araerisvega nnlrn o a kupuje sever & komp. UKIIU.BJI Ljubljana, Wollova ul. St. 12. Nliva se proda KVe^r.!1- Prostor jc pripraven za trgovino ali go-•tilno. Natančnejši podatki se lahko po-Izvedo na Sv. Petra cesti št. 51. Prodem hišo pod štev. 5739. z vrtom v Ljubljani — Naslov dovc uorava lista Drnriaiall/n starejšo moč sprejmemo riUUDjDmU takoj Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. N Mesečna soba clannvaiip sc *pr«ime tak°i jIUIJUju IJC stna in poštena gospodična, ki je podnevi Ie malo časa doma. Bleiweisova c. 15, priti levo. sc odda samo popol- ....------—— noma samostojnemu državnemu uradniku v bližini sodnije. — Ogledati se tnore samo od 1.—i ure popoldne. Naslov v upravi lista pod 5751. [fnf>j|a težka, dvovprežna, na pol po-llUbljU krita, v dobrem stanju se zamenja za voz zapravljivčck, ozir. se tudi proda. Fr. Godnjavee, Stari trg pri Trebnjem 5755 noVlira k otrokom, pridna in poštena, UKMllU se išče. F. K. Kaiser. oušk»* Šcicnburtfova ul, t> Zenitna ponudba. Želez Ičar srednje starosti z U>.tno plačo, zaposlen v pisarni, želi znanja z gospodično v starosti 2 i-30 let; zna-nie gospodinjstvo in tukaj premoženja potrebno. P. nudbe z sliko, katera sc vrne, na upravo.S.ovenca" pod ± t. 5737. Narode »Slovenca"! Klobuki r poprav lo i. r.BTTE, lijuoljana. so zopet sprejemajo! mizarski pomoCn ki zJESSirz sprejmejo v delo pri Andre,u «wegar, |< stroino mizarstvo »t Vid nad Liub. u Iščem dve služabnici ki bi z''Bl 1 kuhali, peči kruh in molztl ki avc. Mesečna pla a 100 12( i\ Slufcba P — — _.—— . se more nastopiti takoj. Ja v 1 o nai so ---------- 1/1 CMA l/HllA ipisuieno ua naslov: Uusuu Natovev.č. PRIROUNM K!-SLA VUUHjj,ovl Slanaamcn. srem. ESSHJ1J Za manjšo posestvo na Uoren.is&em. se išče ! Sorodnikom, prijateljem iu znancem naznanjam, daje moj ljubljeni soprog zvoščeli in h'in? posestnik, po dolgotrajni bolezni prevl-den s sv. zakramenti v 67. letu ^taro-iti mirno v Gosp.zaspal. Pogreb predragega rajniku bo v torek, 30. t. m. iz hiše ža losti, SlomšKova ulica št. 21 k sv. Križu. LJubljana, 29. sept. 1919. Ana Trdina. z večletno praltso in s »jiričevali. izkušen v Kmetijstvu in gozdarstvu, samski ve*č nemščine iu slov v govoru m pi-suvi. Naslov pove upravn. pod št. 5742 Prodajo se 4 zelo lepo rejene (3 ovce in 1 oven) ukviške pasme. Cena po dogovoru — Poizvo se pri Jos. Lenarčič, Ve.d, posta Vrhn'ka. 5745 Pšenico, koruze, oves in ječmen dobavlja nujcenoje franco vsaka postaja, tvrdka Paiernost &. itenifc, trgovina z deželnimi pridelki na debelo, Ljubjana, Rimska cesta 2. Kupi se v mestu ali neposrednji bližini, če mogoče s kakim obratom ali pripravna za to. Ponudbe pod „Gotovina" na Anončni zavod Drago Beseljak. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Združene opekarne preje F. P. Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo nudijo: ne strešnike HfoPEii crep) in zidno opeho Iprašanja na llldic & Komp., Ljubljana. Predilnica in tkalnica v Tržiču sprejme takoj sposob , zanesljivega in treznega W 100.000 Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočustva povodom smrti našega nepozabnega soproga, sina, brata in svaka, gospoda za poklonjene vence in cvetke, kakor tudi za tako obilo in častno spremstvo na njega zadnji poti se vsem prisrčno zahvaljujejo žili razuib koledarjev za pisarno dobavi v slovenščini ROBERT FRANK, tovarniško zastopstvo Gradec. Lendfeai 33. Kompanjona" z 10 do 20.000 kron išče za plodonosno podjetje čevljarski moister. Kdor želi brc. dela dobro zaslužiti, se naj oglasi osebno ali pismeno s prilogo znamk za odgovor na naslov: Fr. Sajovic, čevlj. mojster, boel Mat<č, Ljubljana Na prodaj so trije mali pr prašiči po 10 tednov stari iu plemenska telica. Poizve se v Ljubljani, Poljanska c. 55. Pravo žolto domače milo za pranie 1 kg K 16 —, 1 za-bojček okoli 3'/j kg franko K 56 — pošilja po povzetju zavod za eksport. Milo za britje iv3 •—. 1 kg K 30- . Toaletno milo po dnevni ceni. Krema za britje porcel. lonček K 6 — t tuc. K 55-_ M. JttNKER, ZAGREB, št. 39, ..'etrtnjska ul ca 3.111 Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska. KROMPIR, pšenico, rž, oves, iižoi itd., prodaja na debelo po ugodnih cenah Franc Majdič. Kranj, trgovina z deželnimi pridelki. 5439 ki zna s konji dobro iti ljubeznivo ravnati, ter so more porabiti pr- kočiji in težki vožnji. Mlademu, krepkemu možu se daio prednost. Vstop takoj. Pismene ponudbe na zgornji naslov. !! KONJAK!! Hri slabostih vsled starosti, težkočah ▼ želodcu, pešanju moči je star vinski konjak pravo aiv.^enjo vzbujajoče sredstvo Dve potliterski steklenici pošlje z za bojem vrod za 60 K franko BENEDIKT ftEHTL, veleposestnik, grad GoUi pri Konjicah, štajersko. m N*icsip manufa&turnega blaga na debelo kakor: cefiri, šilom, barhenti, velour, ila-nele, modra tiskovina, kord-baržuni, hlačevina etc. Sam. PoSlak, Zagreb, Jelacicev trg 6. Pozor! Proda se razno pohištvo in perilo, žimnice in peresnice. kuhinjska posoda, porcelan, mize in stoli, kopalne garniture itd. — Poizve se v Zadružni centrali, Miklošičeva cesta 8 L nadstr., od 11. do 12. ki zna opravljati in molzti 2 kravi in 1 telico, se sprejme takoj proti prav dobri plači. Ponudbe pod: Purlan, Ljubljana Sodna u>lca 1. 5723 Prave planinske (vedrice) razpošilja v vsaki mno-žinitvrdka Martin Sumer Konjice ■ w ■ n Sprejme se v trgovino z mešanim blagom na deželi zdrav, krepak deček, s primerno Sol. izobr. kot učenec. Kje, pove upravništvo lista pod štev. 5741. Pozor kamnoseki io kiparji! se nekaj zlata za zlatenje čok. in drugih stvari, po jako nizki ceni pri Ivanu Novak Stozice 63 p, Ježica. 5690 Pristen, domač oorovničar jc najboljše sredstvo proti griži. Dobi se pri veležgaujarni sadja Hobert Dlebl Ceiie. Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 30 l dalje. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. iirma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Kierczl in Mollnarl. droilsta Dunai Kfil.SchSnbrumerstr.264 Brzojavni naslov: Drogenkienzl. t*rimTparfuierijske specijalitete, kakor tudi lastnih, odličnih, kvalitativno brezhibnih izdelkov. Priporočata se p. n. lekarjem, drož siom, parfnmerl-jam in veletrgovinam kosmetiške in parfumerijske stroke za vse najbolj idoče prima predmete in lastne specijalne izdelke. Obširni ceniki na željo zastonj. Gospod Herman Kienzl, družabnik tvrdke, si bo v kratkem dovolil osebno se zglasiti pri gg. interesentih. Zdravnik dr. Viktor Breskvar sc je preselil v Gradišče, Hilšerjeva ulica št. 7 I. nadstr. in ordinira od 10. do 12. ure dopoldne. ima moko, oves, pšenico in vse druge deželne pridelke dobavljamo na vagone i. s. franko na vsako železn. postajo. Zdravo otsgo! Zaiiievaite ponudbe! Prcvzaoaa zastopstva za vse pred mete. ki niso uvedeni v Hrvatski. Sprejemamo vse vrste blaga v Komisijo-nalno prodajo. B. ŠURJAK i drug, ZAGREB, Gunduličeva ulica 58. v svoji vinski kleti v Sp. šiški pristna, dobro vležana in sicer: 10'/2% staro ogrsko belo vino, letnik 1917, brez kisline, 9u/o štajersko belo vino, letnik 1917, s prijetno kislino, nadalje zdrava štajerska, hrvatska in dolenjska vina, dobrega okusa po najnižjih cenah. — Obenem naznanja, da je Banaško in Veršačko vino docela izkleteno, pričakuje pa v najkrajšem času velike dobave 11—12% Mlgd močnega vina, istega izvora, nakar svoje cenj. odjemalce vljudno opozarja. IKoncipijenta, po možnosti s substitucijsko pravico sprejme odvetnik dr. Jos. A. Tomšič v Ljubljani. V stalnom prol. s!agal*$tu Dravske divizijske oblasti v Mostah se vrši dne 3. oktobra 1.1. ob 9. uri dopoldne javna dražba 263 praznih sodov od kislega zelja razne velikosti. — Kupci se prijazno vabijo. Plača se na licu mesta. _Uprava stalnog prof, slagallšta Prav, diviz. oblasti. Vzafemna zavarovatnica v Ljubljani sprejme več praktikantov, katerih statriši stanujejo v Ljubljani ali v okolici. — Pogoji: Dovršitev višjih razredov srednjih šol in trgovske šole (nc tečaj). JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z. V Ljubljani, Marijin Trg 8, Wolfova ulica 1. Poštni čekovni račun št. 11.323. — Brzojavni naslov: Juuoslovanskl kredit, Ljubljana. — Telefon št. 54. — ^ sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4°|0 čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.