štev. 19.
U LJubljani, v sredo dne 23. januarja 1907.
Velja po pošti: ta celo leto naprej K 26-—
» 13—
„ 6 50 „ 2-20
za pol leta
P
za tetrt leta „ za en mesec „
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — ia pol leta „ „ 10' — sa čelrt leta „ „ 5' — ta en mesec „ „ 1'70
la poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Leto XXXV.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . za je! ko trikrat
h
ll
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO )e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ——Vsprejema naročnino, inserate iu reklamacije. UpravnlSkega telefona Ste v. 188.
Reforma vojaškega kazenskega prava na Francoskem.
Francoska bo prva med evropskimi državami v kratkem uvedla zares moderni vojaški kazenskopravni red, ki je ravnokar predložen francoski zbornici. V Avstriji izdeluje vo.ino ministrstvo nov vojaški kazenski red, da pa niti oddaleč ne bo podoben francoskemu, je skoro samoposebi umevno. O novem francoskem zakonskem načrtu se ne da reči nič drugega, kot to, da je teoretično dovršen, ni pa verjetno, da bo v vsakem slučaju praktično v prid disciplini. Ta novi vojaški kazenskopravni red bo dvorezen meč v rokah anti-militaristiških sodnikov in pravnikov, katerih je na Francoskem precej. Tudi v Italiji uvajajo ravnokar novi vojaški kazenskopravni red; bistveno nove so v njem določbe, s kate-rimi se odpravlja smrtna kazen za vojake, ki v vojski na straži zaspč ali pa s svojim neprevidnim postopanjem brez zlega namena, spravijo armado v kritičen položaj, da sovražniku podleže.
Francoski vojaški kazensko pravni red, ki jc v ministrskem svetu odobren in ga v kratkem rešita tudi zbornici, določa v glavnem sledeče:
Vojaška sodišča za armado na kopnem in za mornarico se odpravijo. Zločine in prestopke vojakov sodijo navadna porotna in policijska sodišča. Kazenske določbe vojaškega armadnega in mornariškega kazenskopravnega zakonika se uvrstijo v občni kazenskopravni zakonik. V mirnem času velja torej za vse Francoze le en zakonik. Pri nekaterih zločinih in prestopkih bo vojaški značaj obtožencev Ic obteževalni razlog; vendar pa se bodo skoro vse kazni, ki so bile doslej v vojaškem kazenskopravnem redu določene, znatno olajšale. Popolnoma se odpravita smrtna kazen in prisilna ječa. Za državnega pravd-nika in za preiskovalnega sodnika veljajo določbe občega prava, le v nekaterih slučajih se kazen v interesu vojaške discipline poojstri. Kadar sc gre za gotove prestopke, oddaljenje od straže, insubordinacijo, upor, beg, dejanski napad na predstojnike ali na podložnike, raz-žaljenje višjih, se sestava civilnega policijskega sodišča izpremeni v toliko, da sc predsed-
niku dodasta dva vojaška votanta. V takih slučajih sc bo tudi prizivno sodišče, ki ima odločevati o prizivih proti razsodbam policijskih sodišč, sestavilo iz civilnega predsednika in iz več vojaških votantov. Kadar bo porotno sodišče imelo razsojevati o takih dejanjih vojakov proti oboroženi sili«, se bodo za porotnike imenovali vojaki. Razsodbo in kazen izreče civilno porotno sodišče. Posebne vojaške kaznilnice se odpravijo; manjše disciplinarne kazni nalaga pri vsaki stotniji stotnik.
V slučaju vojske veljajo seveda posebne določbe, kakor doslej. Kljub tej ali oni pomanjkljivosti je novi francoski vojaški kazenskopravni red edino primeren za moderno državo. Nobenega razloga ni, da bi v miru za vojake v kazenskopravnih zadevah veljali izjemni zakoni.
Korupcija na Ogrskem.
Kdo se ne spominja, kako strastno so ogrski Košutovci, ko še niso sedeli in se redili pri vladnih jaslih, napadali ministrstvo Feyerva-ryjevo in Khuen-Hedervaryjevo? Šli so v boj proti korupciji in prva med temi vitezi-križarji sta bila Polonyi in Franc Košut. Geslo košu-tovske stranke je bila neodvisna Ogrska, ki bo pošteno lahko gledala svojemu kralju v licc, brez intimnih zvez z Dunajem, mogočna in svetla pred svetom. V tem imenu je ogrska koalicija vrgla ministrstvo, pridobila zase kralja, preslepila Hrvate. Intimni prijatelj Su-pilov, Polonyi, je imel poleg Košuta največ opravka pri reški resoluciji, ki naj bi Hrvaško odtegnila od Dunaja in jo tesneje priklopila Budimpešti, odkoder je, kakor hitro so zavladali Košutovci, dihala svoboda po vseh deželah Štefanove krone. Prišla je naposled znana pogodba s krono. Košutovci so v novem koalicijskem ministrstvu prišli skoro do neomejene vlade in jeli so graditi neodvisno Ogrsko. Pravi Mažari pa se vendar niso mogli iznebiti vseh dvomov; opazili so namreč, da so prejšnji revolucionarci postali precej krotki. O vojaških koncesijah ni bilo nič več čuti, Wcckerlc, ministrski predsednik, ni imel velikih preglavic s svojimi ministri-tovariši iz neodvisne Košutove stranke.
Kriza se je pričela najprej v Košutovi stranki, ki sc je ločila v radikalno krilo in V brezpogojne pristaše Košutove in PoIonyjeve. trgovinskega in pravosodnega ministra. Od tedaj je bil neprestan spor v neodvisni stranki, ki so ga pa Ogri pred svetom spretno zatajevali. Gotovo je, da so se možje, ki jim ni po volji neomejena vlada Košutovcev, zaro-
tili, da odkrijejo svetu, kakšni so pravzaprav ti ministri, kateri vživajo zaupanje kraljevo in reformujejo vso Ogrsko.
Prvi je udaril bivši budimpeštanski župan Halmos, ki ie odkril skrajne umazanosti, katere jc uganjal pravosodni minister Polonyi, ko je bil še advokat. Tudi drugi so se oglasili, tako, da ga ni kmalu enega zločina v kazenskem zakoniku, katerega ne bi bil Polonyi po izjavah svojih nasprotnikov kriv.
To bi naposled ne bilo nič nenavadnega. O ministrih se navadno nc govore posebno lepe stvari. Vsa brezmejna mažarska korupcija je prišla šele na dan, ko se je cela neodvisna stranka zavzela za obtoženega ministra. Mesto, da bi tožil, je Polonyi izročil svojo afero neodvisni, svoji lastni stranki, ki jc seveda pod pritiskom načelnika in ministra Košuta izjavila, da jc cela stvar poravnana, Polonyi jc opran in nedolžen. PoIonyi si jc med tem časom tudi preskrbel izjavo Halmosovo, ki je preklical svojo obtožbo. Dasi so sinovi Halmosovi izjavili, da je na očeta pritiskal po naročilu Polonyja samega domači zdravnik Wein, ki je Halmosa strašil s smrtjo in blaz-nico, ako ne prekliče tako usodnih obtožb, je neodvisna stranka s Košutom na čelu izjavljala, da stvar smatra za poravnano. Polonyi jc prišel pri obravnavi o pravosodnem proračunu celo v zbornico in žel mnogo navdušenih Fljen-klicev.
Ne tako v ministrskem svetu. Izpočetka tudi tukaj niso hoteli ukreniti ničesar, da varujejo ugled vlade nazunaj; brezdvomno so s Polonyijem v zvezi šc drugi ministri, predvsem* njegov pftjtftclj Košut. Mislili so, da bodo vso stvar pokrili. Kakor je videti, je pri vsem najmanj kompromitiran ministrski predsednik Weckerle in izpočetka je bil videti tudi Rrof Andrassy, minister za notranje zadeve. Andrassy je namreč najbolj silil, naj Polonyi sam spravi svoio stvar pred sodišče, da tam reši svojo čast.
Račune je vsem od kraja do konca prekrižal poslanec Lengycl, katerega jc izključila neodvisna stranka iz svoje srede, ker je nastopal v stranki proti Polonyju. Lengyel jc hud Mažar, toda pošten človek. Predno sc je lotil Polonyja, je imel opravka s podpredsed,-nikom Košutove stranke, Gabriel. Ugronom, kateremu je očital, da se da podkupiti. Ko so stvari prikipele do vrha, jc Lengyel objavil v listu »A Nap« obtožnico proti Polonyiju. Članek se začenja z znanimi besedami, katere je rabil tudi Zola v aferi Dreyfusovi: »Jaz dvigam obtožbo.« Lengyel obtožuje Polonyja med drugim ravno tistih zločinov, katerih ga .ic obtožil Halmos, ki jc pa svojo obtožbo preklical. Povrh pa Lengyel spravlja na dan še druge gorostasne stvari. Bistveno dolži Len-gyel pravosodnega ministra sledečih stvari:
Člani sedanje Košutove stranke so bili z ministrstvom Feyervaryjcm, proti kateremu
so se v javnosti kruto bojevali, v vedni tajni zvezi. Sedanji podpredsednik Košutove stranke, Gabriel Ugron, sc je celo domenil s Fe-jervaryjem glede neke pravde, ki jo je imel. Pritiskal je namreč na Feyervaryja, naj ta iz-posluje pri tedanjem justičnemu ministru La-r.yju, da bo v pravdi proti Ugronu izročil obtožbo drugemu državnemu pravdniku, ki je bil Ugronov prijatelj. Ugron je v tej zadevi s Feyervaryjem sklenil popoln kompromis.
Polonyi pa jc kriv goljufije, krivičnega pritiskanja na stranke, krivih priseg in izpovedi) v sledečih slučajih, katere jc navedel že Halmos: I. v zadevi Czeryjevi, 2. v pravdi donavske parobrodne družbe, 3. v pravdi električne mestne želcznice, 4. v pravdi Gsclnvindtove tovarne. Konečno jc Polonyi
v zvezi z neko Elizabeto Beke, sedanjega guvernerja na Reki prisilil do krivičnega dejanja. Kar pa Polonyja najbolj kompromituje, jc to, da je špiioniral cesarja in sicer neprestano. Imel .ic stalno zvezo z baronico Belo Schoneberger neko Židinjo in intimno prijateljico cesarjevega adjutanta, grofa Paara. Še ko jc bil odvetnikje Polonyi od Bele Sclion-berger izvedel vse o naklepih in mislih cesarjevih, tc novice pa potem prodajal okolu. S temi novicami sc jc Polonyi okoriščeval na dve strani. Povedal jih jc Francu KoŠutu in kakor sedai Polonyi sam priznava grofu Andrassyju; ta sta potem, natančno poučena o razpoloženju cesarjevem, s cesarjem o pravem času pogajala,ga pridobivala zase, prepričevala itd. Na drugi strani pa je Polonyi stvari, ki jih je pravil cesar, pri javnem banketu radikalnega Sas-kluba, porabil za to, da je žalil kralja in se je proti njemu dvignila obtožba zaradi razžaljenja veličanstva, ki pa je bila, kakor hitro je Polonyi postal minister, ustavljena. Prijateljstvo z baronico Schoneberger sc jc pa kmalu razdrlo. Koncem marca I. 1905 je namreč baronica Schoneberger prišla k tedanjemu šefu budimpeštanske policijc Rudnayu ter mu potožila nekako sledeče: Polonyi me je obiskal v moji dunajski vili ter me prosil, naj svoje razmere s cesarjevim generalnim ad-jutantom grofom Paarom, porabim za to, da ogrski koaliciji izdani vse, kar po zvijači izvem o kraljevih namerah in načrtih od grofa Paara. Zato bom dobila od koalicije 50.000 K, ki jih bosta dala dva grofa, katera sta v koaliciji. (Andrassy?) Baronica jc res pri koaliciji potom Polonyja opravljala posel špijonicc. Ko pa je izvedela, da sta grofa v koaliciji izročila Polonyiti 50.000 kron za baronico, jih je ta od Polonyja res zahtevala. Poionyi pa jih ji ni hotel izročiti. Policijski šef Rudnay jc v tej zadevi konferiral z ministrom za notranje zadeve Kristoffyjem, ki je pa odločil, da pri tako kočljivi stvari ni moč ničesar storiti. Ko jc Polon.vi postal pravosodni minister, je pregovarjal baronico, naj mu vrne njegova pisma. Povabil io je k sebi in, ko mu pisem ni hotela izročiti, jo je vrgel na divan in jo preiskal. Ba-
Lijreit.
Črni Peter.
Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.)
»Kakšen norec sem vendar bil!« je vzkliknil. »Seveda se tako glasi. Torej moremo še pomen črk J. H. W. raztolmačiti. Pregledal sem že stare zaznamke borznih mešetar-jev, ne moreni pa leta 1883 najti imena, ki bi odgovarjalo tem začetnim črkam. Toda vendar se mi dozdeva, da jc to najvažnejši sled, katerega imam. Te črke bi tudi lahko pome-njale ime morilčevo. Ali sc vam to nc zdi mogoče, gospod Holmes. Razen tega jc pa ta dokument, ki obsega zaznamek tako številnih vrednostnih papirjev, za umor vsaj zdaj zelo važen.«
Holmesu se je na obrazu poznalo, da je prišel, ker so se stvari tako zasukale, popolnoma iz tira.
»Strinjam se z Vašim domnevanjem,« je rekel. »Priznati moram, da ta belježnica, ki v protokolu ui omenjena, mojim hipotezam nekoliko škoduje. Napravil sem si teorijo, v kateri pa ni prostora za to knjigo. Ali ste žc Poskusili kateri tu označenih papirjev najti.«
»Ravnokar sc povprašuje po bankah. Seveda jc najbrže popolni register delničarjev teh južnoamerikanskih vrednostij v Ameriki m trajalo bo par tednov, predno dobimo potrebno sporočilo.«
Holmes jc s povečalnim steklem opazoval platnice belježnice.
»Tu jc madež«, ie rekel.
»Gotovo, od krvi. Vsaj sem Vam vendar povedal, da sem knjigo pobral na tleh.«
»Ali je bil madež zgoraj ali zdolaj?«
»Na strani, ki sc jc dotikala tal.«
»Iz tega sledi, da je knjiga padla na tla, ko jc bilo hudodelstvo že napravljeno.«
»Vsckako, gospod Holmes. To okoliščino sem tudi vpošteval in dozdeva se mi, da jc morilec kniigo na begu izgubil. Ležala jc blizu vrat.«
»Pri umorjencu seveda niste našli nobenega izmed označenih papirjev.«
»Nc.«
»Ali mislite morda iz tega ali onega vzroka, da je bil kapitan tudi oropan.
»Nc. gospod Holmes. Vse je nedotaknjeno.«
»Ve to Bog! Intcrcsantcn slučaj. Našli ste razventega tudi šc nož?«
»Da, bodalo, ki je bilo še v nožnici. Ležalo je pri njegovih nogah in Carcycva žena ga je spoznaia kot moževo lastnino.«
Holmes jc nekaj časa premišljeval.
»Dobro«, jc rekel konečno, vendar moram iti z Vami, da si sam vse ogledam.
Hopkins je veselo vzkliknil.
»Hvala Vam, gospod Holmes. S tem me oprostite velikih skrbij.«
»Pred osmimi dnevi bi šlo to lažje,« jc odgovoril Holmes. »Toda tudi zdaj morda nc bo moj obisk popolnoma brezvspešen. Wat-son, če imaš čas, sedaj bi mi bilo zelo ljubo, če me spremljaš. Cc hočete naročiti voz, gospod Hopkins v četrt ure bomo gotovi za odhod v Forcst Roso.«
Nekaj milj smo se vozili skozi ostanke nekdanjih velikanskih gozdov, ki so del velikega saškega gozda. Ta gozd jc te osvoie-valce dolgo časa oviral in branil Britc skozi šestdeset let. Veliki del tega gozda je žc posekan. Tu so nastale prve železarne, in z lesom dreves so topih prvo rudo. Ker so našli na severu bogatejša pol a, so opustili tc sklade. In lc opustošenj gozdovi in velike luknje v zemlji pričajo o delu preteklih časov. Tu je stala ob vznožju zelenega hriba dolga, nizka, iz kamnja zidana hiša, ne daleč od nje je vodila steza. Bližje te steze jc stala mala hiša, ki jc bila od treh strani obdana od drevja in grmičevja. Vrata in eno okno sc jc videlo s steze. V tej hišici se jc zgodil umor.
Hopkins naju jc peljal najprej v hišo, kjer
naju jc predstavil stari ženi z osivelimi lasmi vdovi Careyjevi. Njen prepadel obraz z globokimi brazdami in rdeče obrobljenimi očmi, iz katerih se jc videl šc strah, jc pričat o bedi in žalosti, katero je pretrpela. Poleg nje je stala hči, bledo, plavolaso dekle, ki je naju nekako kljubovalno gledala, ter dejala, da je vesela radi očetove smrti in da blagoslovi roko, ki ga jc prebodla. Bile so grozne družinske razmere, katere smo videli. In občutili smo olajšanje, ko smo prišli zopet na prosto ter stopali po stezi, po kateri je hodil umorjeni, proti njegovi kajuti.
Ta hišica ie bila popolnoma primitivna. Stene so bile lesene, streha iz desk, poleg in nasproti vrat jc bilo okno. Hopkins jc potegnil ključ iz žepa iu jc hotel odkleniti, toda naenkrat je obstal iu na njegovem obrazu sc ic bralo začudenje in presenečenje.
»Nekdo je bil pri vratih,« jc rekel.
To je bilo vsekako neizpodbitno dejstvo. Na I e s 11 so sc videle zareze, praske, ki so bile šc popolnoma nove. kakor da bi bile ravnokar napravljene. Holmes jc preiskal okno.
»Tudi tukai jc nekdo skušal vdreti. Naj bo že kdorkoli, vendar posrečilo sc mu ni. Prav žalosten vlomilec je moral biti.«
»Stvar je največje važnosti,« je rekel inšpektor. »prisegel bi da teh sledov včeraj zvečer šc ni bilo.«
ronica mu jc nato pljunila v obraz in izjavila, da pisem nikoli nc dobi, ker so v drugih rokah. Baronica je pisma izročila Lengyelu, ki jc eno izmed teh pisem objavil v »A Napu«. To pismo se glasi:
Budimpešta, I. februarja 1905.
Milostljiva gospa baronica!
Vi bi lahko zelo koristili celemu narodu, ako bi se hoteli informirati o vseh podrobnostih o sprejemu Tisze in me o tem obvestiti. Jaz bi siccr sam šel na Dunaj, toda to bi vzbudilo preveliko pozornost in bi mi nakopalo neprijetnosti. Bilo bi nekaj velikega, ako bi jaz izvedel, kai je kralj dejal Tiszi. Kakšno je razpoloženje na dvoru in so Ii tam za to, da kralj sprejme tudi Košuta? Ce kralj to stori, bo užival toliko popularnosti, kakor še noben kralj. Ce imate kakšno važno in nujno vest zame, mi lahko popoldne med 3. in 6. uro telefonirate, kadar hočete. Na vsak način pa odpišite ali pa pridite sami v Budimpešto. Vaš častilec Geza Polonyi.« Adresa je: »Gospa baronica Bela Schonberger, Dunaj, Johann Straussgasse 34.«
Pismo je v »A Napu« objavljeno v faksi-milu.
Stvar je vzbudila velikansko razburjenje. 22. t. m. zvečer se je zbrala neodvisna stranka. Polonyi sc jc zagovarjal sam. Dejal je, da je izročil vse dokumente predsedstvu neodvisne stranke, ki se je na tej podlagi prepričalo, da je Polonyi nedolžen. Sodišču ne gre izročiti zadevo justičnega ministra samega, ki je edinole parlamentu odgovoren. V neodvisni stranki ni nobene edinosti. Ratkay izjavi, da bi bilo vendar boljše, če bi Polonyi tožil pred sodiščem. Nato pravi Košut: »Prosim, ne pregreva.imo več te stvari!« Kar se tiče pisem na baronico Schonberger, izjavi Polonyi, da sta za ta pisma vedela Prane Košut in grof Andrassv. Polonyi se vedno bolj razburja. Nagy in Kmethy zahtevata, naj Po-lonyi izroči stvar sodišču. Nato razglasi Košut, ne da bi se vršilo glasovanje, sklep: Po-lonyiju se izreče zaupanje Ko se gre za izključitev Lengyela, se večina članov neodvisne stranke odstrani, le 50 glasuje za izključitev. Šele, ko preti Polonyi z različnimi neprijetnostmi, izključijo Leng.vela.
Še hujše jc cela stvar zadela ministra. 22. t. m. se ie zbral ministrski svet dvakrat k seji. Grof Andrassy z vso odločnostjo taji, da bi bil on kaj v zvezi s špionažo baronese Schonbcrger lin Polony.ia. Atidrassy izjavi, da s Polonyjem ne mara več skupaj sedeti v ministrstvu. Izpočetka se je raznesel glas, da bo odstopil Andrassv, nozneje, da odstopi Po-lonyi, konečno pa da bo odstopil celi kabinet. Najnovejša poročila so sledeča:
Budimpešta, 22. jan. Ministrski predsednik dr. Weckerle se poda 23. t. m. po ministrskem svetu na Dunaj.
Budimpešta, 22. jan. Dr. Weckcrle je v ustavni stranki dejal, da upa, da bo celo zadevo poravnal. V neodvisni stranki pa je izjavil Košut, da je treba vztrajati pri prvotnem sklepu: Stvar je že poravnana.
Budimpešta, 22. jan. 15 najodličnejših članov neodvisne stranke je izjavilo, da se stvar tako dolgo ne more smatrati za poravnano, dokler Polonyi ne toži pred sodiščem. Tako dolgo ne more stranka ne izreči zaupanja, ne sklepati o zadevi meritorično.
Budimpešta, 22. januarja. Za naslednika Polonyjevega imenujejo šefredakterja lista *Magyar Orszag« Hollota.
O zadevi Polonyjevi so se seveda izrazile že vse stranke. Ljudska stranka je na iniciativo podpredsednika Rakovskega, izjavila, da mora Polonyi izstopiti iz kabineta, ker drugače je edinost koalicijo v največji nevarnosti. Cesar se seveda za zadevo Polonyjevo izredno zanima. Cesar je pooblastil ministra za zunanje zadeve Aerenthala, naj se telefonično informira o celi stvari pri podpredsedniku ljud-
»Morda kak radoveden vaščan,« sem opomnil.
»Zelo negotovo. Ti se ne upajo niti na kapitanovo zemljišče stopiti, tem manj pa v kajuto vdreti. Kako mislite vi o tem, gospod Holmes?«
»Zdi se mi, da nam je sreča zelo naklonjena.«
»Ali menite, da bo dotičnik že prišel?«
»Najbrže. Mislil jc. da bodo vrata odprta. Poskušal je, ključavnico z nožem odpreti, kar pa ni šlo. Kaj bo torej napravil?«
»Prišel bo to noč z boljšim orodjem.«
»Tudi jaz tako mislim. Torej bo naša krivda, če ga ne sprejmemo. Za enkrat si hočemo kajuto od znotraj ogledati.«
Sledovi krvi so bili izbrisani, toda oprava tega malega prostora jc stala še vedno tako kakor v oni noči. v kateri se jc zgodil umor. Dve uri je Holmes preiskoval vsako stvar z največjo pozornostjo, toda videl sem na njegovem obrazu, da vzlic temu ni imel uspeha. Samo enkrat jc prenehal s svojim tru-dapolnim delom.
»Ali ste od te deske na steni kaj proč vzeli. Hopkins?«
Ne, absolutno nič.«
»Toda vendar jc nekdo nekaj proč vrgel. Tu v kotu jc manj pralni kot drugod. Morda je ležala na tem mestu kakšna knjiga, morda tudi škatlja. Sicer pa ne opravim tukaj ničesar. Pojdiva. Watson, za par ur v gozd, tam bova gledala cvctlicc in poslušala petje ptic. Snidemo se pozneje zopet tukaj, gospod Hopkins in potem počakamo skupaj, da se na-
ske stranke Rakovskemu. Kako bo izpadla j cela zadeva, je najbolj odvisno od grofa Ala- j darja Zichyja, ogrskega ministra a latere na kraljevem dvoru. V današnjem ministrskem svetu (21. t. m.) bo Zichy poročal, kako je odločil cesar.
Najbolj zanimivo je to, kako se je 22. t. m. vršila seja poslanske zbornice. K justični debati namreč PoIonyi ni prišel, zastopal ga ie Giintler. Vsi Specialni in generalni govorniki so se črtali iz govorniške listine. Vse je bilo hladno sprejeto brez debate, ravnotako proračun honvedskega ministra. Nikdo se ni oglasil za nacionalne vojaške zahteve.
Celo stvar jc dramatično spravila do vrhunca baronica Schiinbcrg. Poizkusila sc je v svoji vili zastrupiti z morfijem. 22. t. m. poročajo, da ji je že odleglo in da ni nobene nevarnosti več za njeno življenje. Baje je, predno se je zastrupljala, konferirala vso noč s Polonyjem.
Najboli obtežilno za Polonyja jc, kar je izjavil bivši minister za notranje zadeve Kri-stoffy. Ta jc namreč v celem obsegu potrdil stvar z baronico Schonberger. Dejal je, da jc svojčas bil v celi stvari obveščen od budim-peštanskega policijskega ravnatelja Rudnaya, v katero se pa ni hotel vtikati, ker se je takrat politiško obzorje jelo jasniti in je Franc Košut dosegel v pogajanjih z dvorom že toliko vspe-hov, da bi bilo neumestno, položaj zopet zaplesti z afero Polonyi — Schonberger. Sicer pa — pravi Kristoffy — ima cela stvar zelo kočljivo politiško ozadje, kar nočem odkriti sedaj, ampak le, kadar bom pozvan pred sodišče za pričo.
To je izpodmaknilo Polonyju tla tudi v neodvistji stranki. Polonyi jc namreč izjavil, da je tudi eksekutivni odbor neodvisne stranke vedel za špijonažo Schonbergerce. Ko je prišel Polonyi 22. t. m. zvečer v klub svoje stranke, ga je malokdo pozdravil. Vrhtega pa Lengyel izjavlja, da bo objavil o Polonyju in Košutu vse druge stvari ter jih dokazal v zbornici in pred sodiščem. Lengyel je že začel. Piše sledeče:
»Glasilo neodvisne stranke »Fiiggetlcn Magyar Orszag« je bilo od kabineta Feyerva-ryjevega, proti kateremu se je bojevalo, sub-vencijonirano z 29.000 kronami, katere pa Fe-yervary ni izplačal. Sedaj se trudi uprava lista dobiti teh 29.000 K od sedanje vlade. Košut ve za celo stvar, ker je bil nekoč z založnikom lista v najtesnejši zvezi.
Vladni korespondenčni biro je po stari navadi utajil, kako sc ie v resnici vršila seja neodvisne stranke, kjer jc Košut, ne da bi pustil glasovati, izrekel Polonyju zaupanje in Len-gyela izključil. Hrvaškim listom poročajo z Dunaja, da v avstrijskili poslaniških krogih vše odločno zahteva, naj skupna vlada stori vse korake, da ne bo treba avstrijskim resortnim ministrom občevati z ogrskimi resortnimi ministri, proti katerim se dvigajo take obtožbe.
»Pesti Naplo« objavlja, kaj je Poloriyi v neodvisni stranki navedel v svojo opravičbo. Dejal je, da je baronica Schonberger bila njegova klijentinja. Pisal ji je, ker je vedel, da ta ženska občuje z visokimi osebami na dvoru. Po Ion y i pravi, da jc s tem izvršil veliko patri-otično dejanje, kajti bila je v nevarnosti ustava. Na drugi način ni mogel dobiti z Dunaja poročil. Siccr pa so o tej zvezi vedeli člani izvrševalnega odbora neodvisne stranke.
Zelo prizadet mora biti pri celi stvari tudi podpredsednik neodvisne stranke Ugron. Dasi ga je Lengyel obdolžil nečuvenih stvari, izjavlja Ugron v »Pester Lloydu«, da proti Len-gyelu ne bo ničesar ukrenil, kajti Lengyel jc zelo domišljav človek, katerega nikdo ne upošteva. Ugron pravi, da je bil sicer res prijatelj z nekaterimi ministri v Khuenovem kabinetu, da pa je Lengvel ravno tako intimno občeval s Khuenovci.
Eden drugega tlačijo v blato. Cela res-
tančneje seznanimo z gospodom, ki jc bil v
pretočeni noči tukaj.«
* * *
Bila je enajst ura, ko smo se pripravili za sprejem. Hopkins jc bil za to, da se puste vrata odprta, toda Holmes jc menil, da bi to pri neznancu vzbudilo sum. Ključavnica je bila zelo enostavna, in treba je bilo močnega noža, da se odpre. Holtnes jc tudi predlagal, da ne čakamo znotraj, temveč zunaj v grmičevju pred zadnjim oknom. Na ta način bi lahko obiskovalca opazovali in videli, če bi prižgal luč in kaj pravzaprav pri svojih (točnih obiskih išče.
Dolgo, mučno čakanje je bilo. Toda vendar s m o bili vznemirjeni kakor lovec, ki leži blizu izvira in čaka na žejno zver. Kakšno divje bitje to bode, ki se priplazi v tej temni noči? Ali bo grozoviti tiger z ostrimi zobmi in kremplji, katerega bomo šele po trdem boju zmagali, ali bo boječi šakal, ki jc le sla-botnikom in neoboroženim nevaren?
Tiho in na vse pripravljeni smo ležali pod grmom. Začetkoma so nas zabavali koraki posameznih vaščanov in pa glasovi, ki so prihajali iz vasi. Toda polagoma je tudi to prenehalo in nastala jc popolna tihota. Le udarci s stolpa vaške cerkve so razodevali, da čas poteka. Skozi listje nad nami jc padal droben dež.
Ura jc odbila pol treh, ko smo zaslišali od vrtnih vrat sem oster glas. Nekdo jc vrata zaloputnil. Potem jc bilo dalj časa zopet vse mirno. In že sem mislil, da smo sc zmotili, i Tedaj smo pa zaslišali od druge strani hišice
niča sc bo težkekdaj izvedela. Vsa ta korupcija pa tudi vzlic aferi Polonyjevi ne bo prej padla, predno ne pade ves brutalni režim sedanje mažarske parlamentarne vlade, ki se naslanja na parlament, v katerem je komaj 10% vsega ogrskega ljudstva zastopanih. Bolj kot le kdaj, se je sedaj pokazalo, kako potrebna je volivna reforma pri nas in na Ogrskem. Pri nas — da se Ogroni postavi nasproti vsa ljudska volja tostran Litve, onstran Litve pa zato, da se stere krivična samovlada številno in moralno propalega mažarskega plemena.
Državni zbor.
Dunaj, 22. jan.
Uradniške plače.
Gosposka zbornica je včeraj rešila izpre-nicnibo temeljnega zakona, s katerim je volivna preosnova gotova. V četrtek reši gosposka zbornica še zakon v varstvo volivne svobode. S tem je končan dolgoletni boj za splošno in enako volivno pravico. V ponedeljek ima sedanja poslanska zbornica zadnjo sejo, meseca maja vrše se nove volitve.
Pred zaključkom pa je v zbornici navadno največja vihravost. Ta in oni hoče še za svoje volivcc nekaj spraviti v razgovor, in zbornica ima hvale vreden namen v zadnjih sejah na vrat na nos nadomestiti zamujeno delo. Minole dni je zbornica sklenila žc več važnih zakonov; ni pa pretirano, ako trdim, da morda polovica poslancev ni preči-tala vseh zakonskih načrtov. Več zanimanja je izprva zbornica kazala za uradniške in profesorske plače. Sinoči pa zbornica ni bila več sklepčna. Seja se je pričela ob 3. uri. Do pol 9. ure so govorili Peschka, Heilinger, grof Sternberg, dr. Lflcker, Scitz, Shiertnia; Pro-hazka, dr. Gessmann, finančni minister in po-lanec Pacher. Zadnji govornik jc tako dolgo mučil poslance s svojo »govoranco«, da so mnogi pobrali klobuke in odšli. To priliko je porabil ob pol 9. uri grof Sternberg, da sc maščuje, ker mu je bil predsednik zaradi raznih napadov odtegnil besedo. Predlagal je, naj se soštejejo navzoči poslanci. Našteli so jih lc 92. Ker ni bilo prisotnih 100 poslancev, in zbornica ni bila sklepčna, je moral predsednik zaključiti sejo. Zbornični sluge so v pozni noči tavali po Dunaju z naznanili, da je danes zopet seja. Z vso pravico vprašamo: Kje so bili sinoči tisti poslanci, ki so tako strašno prijazni gospodom uradnikom in profesorjem? Niti sinoči niti danes, ko so se vršila glasovanja, nismo opazili niti enega slovenskega naprednjaka. To samo konstatuje-mo brez vsacega komentarja.
Danes so govorili šc Slama, Hofer, dr. Kramar, Seitz, dr. Petelenz, minister dr. Mar-chet, dr. Straucher, Bendel in Schreiter ter poročevalec Skene. Skoraj vsi govorniki so v resolucijah in predlogih izražali še posebne želje. Ker pa jc včeraj finančni minister dr. Korytovski izjavil z vso odločnostjo v imenu vlade, da odklanja vse predloge, ki bi še povišali troške, je zbornica odklonila vse predloge, ki niso bili sprejeti žc v finančnem odseku. Ob 4. uri so bile uradniške in profesorske plače rešene. Zbornica je sprejela tudi celo kopico resolucij, ki naj jih vlada uvažuje ali pa položi na polico. Proračunski odsek pa jc tudi sklenil zakon, ki pooblašča vlado, da sme vse višje troške, s kongruo okroglo 33 milijonov, v tekočem letu pokriti z blagajnič-nimi preostanki. S tem hoče in mora parlament varovati svojo pravico, ki pa je v Avstriji že davno jako dvomljive vrednosti. Dr. pl. Korber je izdajal denar brez parlamentarnega dovoljenja, sklicujoč se edino na paragraf 14.
korake in takoj nato praskanje z nekim železnim orodjem. Neznanec ie skušal ključavnico vlomiti. Danes je bil spretnejši ali je bilo pa njegovo orodje boljše, pero jc zapokalo — in vrata so zaškripala. Prižgal je žveplenko in takoj nato smo videli nemirno gorečo luč v kaiuti. Skozi tanek zastor smo lahko vse opazovali, kar se je godilo v kajuti.
Nočni obiskovalec je bil mlad, tanek in slaboten človek z majhnimi črnimi brkami, kar jc delalo njegov obraz šc bledejši. Star še ni bil dosti čez dvajset let. Nisem videl še človeka, ki bi se bolj bal. Klepetal jc z zobmi in se tresel na celem telesu. Bil je dobro oblečen, imel je jopič, hlače do kolen in suk-njeno čepico. Videli smo, kako se je s strahom oziral. Potem je vtaknil svečo v steklenico, jo postavil na mizo in izginil v kotu sobe. Ko smo ga zopet zagledali, imel jc veliko knjigo, jeden zvezek izmed dnevnikov, ki so bili na polici. Naslonil sc jc na mizo ter naglo listal po knjigi, dokler tli našel mesta, katerega je iskal. Potem je jezno stisnil pest, zaprl zopet knjigo, jo postavil na prejšnje mesto in ugasnil iuč. Ko sc jc ravno pripravljal k odhodu, ga jc Hopkins prijel za roko. Zakričal je od strahu, ko je videl, da je prijet. Svečo smo zopet prižgali in tako smo videli našega usmiljenja vrednega ujetnika tresočega sc v rokah policijskega uradnika. Padel jc na kov-čcg ob steni ter nas nekako proseče gledal.
»No, vi lepi dečko,« jc rekel Hopkins, »kdo ste, in kaj iščete tukaj?«
Mož je zbledel. Ko se je konečno vendar zopet nekoliko ojačil, ic odgovoril:
Kongrua.
Stojan utemeljuje nujnost predloge o kongrui. Proti nujnosti govori socialni demokrat Schuhmeier, ki klobasa o cerkvi, ki je veliko podjetje in zahteva od države, naj se zvišajo njenim delavcem plače. Tudi niso duhovniki uradniki države, ampak podaniki tuje oblasti. Cerkev ima v Avstriji 950 milijonov premoženja, vsako leto pa k svojemu kapitalu pridene 35 milijonov čistega dobička. Govornik govori o kulturnem boju na Francoskem, katerega je kriva cerkev, ker hoče vladati nad državo. Cerkev tudi ni vredna podpore, ker sc bori proti svobodni šoli z vsemi sredstvi. Krščanstvo je siccr dobro in pravo, toda, katoličaristvo so duhovniki ubili. Katoli-čanstvo je sovražno kulturi, napredku in delavstvu, zato bodo socialni demokratje glasovali proti nujnosti. Ko se je Schuhmeier oddahnil, jc govoril protestant poslanec Giin-tlicr. Branil je religijo sploh, govoril o položaju protestantovske duhovščine ter izjavil, da bo glasoval za nujnost. Tschan naznani, da bo pri generalni debati predlagal, naj sc vrši tretje branje predloge šele tedaj, ko bo državna zbornica žc glasovala o reformi zo-kona. Po končani debati govorita' generalna govornika Choc proti, Thurnher za predolgo. Pri glasovanju je sprejeta nujnost proti glasovom socialnih demokratov in skoro vseli svobodomiselnih Nemcev, ki mislijo ustanoviti svoj svobodoljubni blok. Poročevalec dr. Fuchs okrajša debato znatno, ker nc govori, ampak se sklicuje na tozadevno tiskano poročilo proračunskega odseka. Dobcrnig predlaga konec seje, toda predlog je odklonjen. Nato govori naučili minister dr. Marchet, ki priporoča zakon. Ker socialni demokratje in mnogo Nemcev neprestano zahteva konec seje, se seja zaključi ob četrt na 11. uro ponoči. Prihodnja seja jutri, 23. t. m., ob 11. uri zjutraj.
• » *
Kdaj bodo nove volitve?
Beležili smo dozdaj vse raznovrstne vesti o bodočih volitvah. Iz zanesljivega vira po moremo danes poročati, da so vse dosedanje trditve prezgodnje. Dunajska vlada se še ni odločila; na noben način nc bodo pred koncem aprila, dalje ie to tudi gotovo, da bodo meseca maja gotovo dovršene; vse drugo so same podmene.
Zo obrtnibe.
Dunaj, 22. jan.
Danes je zboroval obrtniški odsek, v katerem so poleg nekaterih poslancev obrtniški veščaki iz raznih kronovin. Ta korporaci.ia ima jako lep namen, z nasveti in predlogi pospeševati razvoj obrtništva. Zal, da ostanejo mnogi nasveti le na papirju. Vzrokov je več, poglavitna pa sta: Prvič še vedno v mero-da.inih krogih ni prodrlo prepričanje, da ie rokodelec, mali obrtnik, bolj potreben državne moralne in gmotne podpore, nego velika industrija. Naj nas nihče krivo ne razume. Poznamo in priznamo veliki gospodarski in finančni pomen industrije za državo in posamezne narode. Toda ona navadno razpolaga s kapitalom, in denar je sveta vladar. Mali obrtnik pa se bori za obstanek, podoben je večkrat vrabcu med kragulji Povsod najde industrija več zavetja in zagovornikov, nego rokodelstvo. Posledica je ta prikazen tudi našega fiskalnega zistetna. Finančna uprava raje išče davkov pri enem velikem podjetniku, nego pri stoterih malih obrtnikih. To opažamo tudi pri zalaganju armade.
Drugi vzrok obrtniške bede pa je, da je država do najnovejšega časa premalo storila za obrtniški stan. Veljalo je načelo o prosti
»Vi ste gotovo taini policaji? Vi mislite, da smo v zvezi z umorom Petra Careya? Zagotavljam Vas, da sem nedolžen.«
»O tem bomo pozneje govorili,« je odgovoril Hopkins. »Najpreje, kako se imenujete?«
»John Hopley Neligan.«
Zapazil sem, kako sta se Holmes in Hopkins pogledala.
»Kaj počenjate tukaj?«
»Ali morem privatno in zaupno z Vami govoriti?«
»Ne, prav gotovo ne.«
»Zakaj naj Vam pa potem sploh kaj pripovedujem ?«
»Ce nočete odgovarjati, se Vam bo pred sodiščem slabo godilo.«
Mladi mož se je hotel najprej izogibati, toda vendar je naposled izpovedal.
»Torej dobro, hočem Vam povedati,« ;c začel. »Zakaj bi pa ne? Seveda mi je zoprna misel, da se bo zopet govorilo o tem starem škandalu. Ali ste že slišali o Dawsonu in Nc-liganu?«
Na Hopkinsovetn obrazu sem videl, da mu jc bilo to popolnoma neznano. Nasprotno se je moj prijatelj Holmes zelo živo zanimal.
»Vi menite bančno firmo,« je rekel. »Napravila sta s pol milijonom funtov bankrot, uničila skoraj vse rodbine v celi grofiji corn-uallški, Neligan je ušel ter popolnoma izginila
»Da, in ta Neligan ie bil moj oče.«
(Dalje prihodnjič.)
Priloga 17. fttev. f,Slovenca" dw6 23. januarja 1907.
konkurenci. Plavaj ali v toni! Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal' Trebalo je mnogo govorov iu bojev, da je bila vlada primorana vsako leto postaviti v proračun stalno svoto \ prospeh obrtništva. Lani je znašal ta drž. prispevek 730.000 K. Proračunski odsek pa je zahteval en miljon, a ostalo je še pri starem. Za I. 1907 jc trgovinsko ministrstvo, oziroma obrtniški svet določil 782 950 kron troškov in S1.000 kron lastnega pokritja iz povračil. Troški se razdelc: Plače 248.180 kron (večinoma za obrtni muzej), dnevninc 23.640, rcmuncracijc 16.000. potni stroški 28.000, obratni stroški 27.000, mojstrski kurzi, potni učitelji itd. 45.000, tiskovine 3200, knjižnica 3000, poprave 10.000, razstave 8000, ustanove za udeležence kurzov 56,000, vzorni obratni (stalni mojstrski teča.ii) 10.000, podpore obrtnim zavodom 94.500, za vajence 19.000, za stroje, ki se prepuščajo zadrugam 80.000, posojilo zadrugam za prodajalnice, skladišča itd. 62.800, podpore za razne obrte 45.000 itd.
Sek. šer dr. E.\ner, ki hoče imeti prvo besedo v tej stvari, je danes pojasnil, da sc snujejo obrtniški sveti, oziroma odbori v prospeh obrtništva tudi v Ljubljani, Opavi in Solnogradti. Te naprave, katerih je žc 15 v Avstriji, so velikega pomena, ako so v pravih rokah. Kako pa naj n. pr. deželni odbor kaj stori v tem oziru, ako nima na razpolago ve-ščakov? Isto velja več ali manj tudi o trg. in obrt. zbornici. Natančneje poročilo o delovanju obrtniškega sveta in zalaganju armade sestavim bodoče dni.
Francoski Kulturni boj.
Liberalni listi, katerim v izmišljanju vesti iz razprav škofovske konference v Parizu, načeluie list za seksualne in druge temu podobne senzacije, »Journal«, vsevprek poročajo o različnih sklepih francoskih škofov, ki pa so sc vsi porodili v uredništvih »svobodomiselnih« glasil. Doslej pa je iz komunikejev konference znano zgolj to: 15. t. m. so se škofje ob 10. zjutraj zbrali v gradu La Muette. Škofje stanujejo v obližju, obedujejo pa v gradu kot gostje grofa in grofice Franquevil!e. Shod je izvolil štiri odbore. Prvi proučuje organizacijo javnega bogoslužja, drugi finančna vprašanja in bogoslužni prostovoljni donesek, tretji kakšno stališče naj nasproti vladi zavzame duhovščina, četrti vprašanje o semeniščih. Shod je poslal papežu udanostno izjavo ter bo v kratkem pdposlal tudi adreso vsem katoliškim škofom po vsem svetu.
»Temps« objavlja pogovor svojega rimskega dopisnika s papeževim tajnikom, kardinalom Meri"v del Val. Merry del Val jc dejal sledeče: Papež Pij X. je že pred Božičem sestavil svojo encikliko. Pij X. se v svoji okrožnici ni dotaknil notranje uredbe bogoslužja na Francoskem, ker jc naloga škofov, posvetovati se o posameznostih. Načelo itak poznajo. Posamezne stvari ureja papež le, ako ga v posameznih slučajih naprosijo škofje, naj odloči. Pij X. v treh točkah nikoli nc bo koncediral najmanjše stvari: tam, kjer se gre za avtonomijo hierarhije v notranjih cerkvenih zadevah, za nedotakljivost cerkvenega premoženja in za svobodo, katero določujejo že splošne francoske postave. Taka postava pa ni postava iz leta 1901, katero bi rad uveljavil Combes, kajti tudi ta postava jc izjemna.
Volitve u rusko dumo.
Varšava, 15. jan.
Vse se povprašuje, kako bodo na Ruskem izpadle volitve v drugo dumo. Značilno je za pohtiški položaj na Ruskem in za nenormalno stanje, ki vsak dan povzroči nova presenečenja, pokaže nove struje in naziranja ter se giblje v skrajnih ekstremih, da nihče ne ve in ne more zanaprej preračunati, kakšna bo druga duma. Dobri poznavalci razmer sodijo, da bo druga duma še bolj revolucionarna kot prva, dasi je vlada volivno pravico odtegnila potoni ministeriajnih, senatskih in guberna-torskih naredb vsem notoričnim nasprotnikom vlade. Tajno delo revolucionarcev pa je nepreračunjeno.
Gotovo je le to: V 18 gubernijah evropske Rusije, ki volijo 121 poslancev, jc absolutna \ečina za kmečke volivne knriic, v dveh gubernijah, ki volijo 21 poslancev, jc absolutna \ ečina veleposestniška, v drugih dveh gubernijah z 12 poslanci ie absolutna večina meščanska, v 33 gubernijah pa, ki volijo 2.37 poslancev, nima nobena od teh kurij absolutne večine.
Toda, težkoča, preračunati izid volitev, leži še drugje. Nove Stolypinove volivne na-redbe določajo namreč, da mora volivec v volivnem prostoru sam svojeročno zapisati na volivni listek ime kandidata; volivne listke razdeljuje ljudem policija; volivec mora sprejem listka sam v posebni knjigi, ki mu jo prinese policaj, potrditi. Neglede na to. da bo policija pritiskala na volivce, na stotisoče pisanja neveščih ne bo šlo volit. Volivna agitacija jc vsaj za stranko kadetov, socialne demokrate in socialne revolucionarce sploh skoraj docela nemogoča. Volivnih shodov kadeti ne bodo smeli prirejati, ker so »nepostavna« stranka, kvečjemu bodo na volivnih shodih oktabristov lahko posamič govorili. Po mestih agitirajo kadeti natihem, na kmetih ie pa to zelo težko, ker vsakogar takoj zasledijo in zapro.
Najmočnejša stranka na papirju— ie »Zveza ruskih ljudi«. V zapisku te stranke jc zaznamovanih tri milijone imen. Večina teli liudi ie nevednih in zbobnanih skupaj samo od polici e. Zelo dvomljivo je, ako bo 20 odstotkov teli vpisanih ljudi šlo volit. Fn miljon volivcev ima ustavna oktabristiška stranka.
Pristaši te frakcije, ki plačujejo v mestih en rubelj, na kmetih pa 10—20 kopejk strankinega davka, so še precej zavedni. Stranka »mirnega obnovlienja«, kateri načeluje grof Hcy-den, šteje komaj desettisoč pristašev. Ta stranka je po načelih nekako med kadeti in med oktabristi.
Nikdo pa ne ve, kako bo s skrajno levimi, revolucionarnimi strankami, ki delajo »pod zemljo«. Med Poljaki, pravijo, da bo prišla na površje močna nacionalna avtonomistiška stranka. Da pa bodo prodrli na dan tudi poljski socialni rcvolucionarci, ni dvoma. Seveda, njihovi voditelji ne bodo voljeni, ker jih je vlada potaknila v ječe in jih še bo. Ce pride kdo do veljave, bodo čisto neznani teroristi.
Na vsak način ako pri volitvah propade vlada in zmagajo revolucionarci, pridejo zli dnevi za Rusiio. Vlada bo na revolucijo od spodaj odgovorila z revolucijo od zgoraj, preklicala bo oktobrski ustavni manifest ter proglasila vseohčo vojaško diktaturo._
OD AVSTRIJSKO-ITALIJANSKE MEJE.
Iz južnih Tirol poročajo dunajskim listom, da v severni Italiji zalagajo na meji mnogo orožja v skladišča, da bodo z njim v slučaju vojske oborožili prebivalstvo. Na vrhove gora spravljajo velike metalce svetlobe.
OBLETNICA RUSKE REVOLUCIJE.
Lodz, 22. januarja. Ob današnji obletnici revolucije se v nobeni tovarni nc dela. Tudi trgovine in banke so zaprte.
Varšava, 22. januarja. Ob obletnici revolucije nameravana stavka se ni posrečila. Na povelje oblasti so šole zaprte.
RUSIJA IN JAPONSKA.
V	otvoritveni seji japonskega parlamenta je ministrski predsednik Saionji izjavil, da se trgovinska pogajanja z Rusijo inirno nadaljujejo in se ni bati nobenih konfliktov. Angle-ško-japonska zveza je trdna.
SRBIJA.
Srbska vlada je izročila avstrijskemu poslaniku v Belgradu odgovor na zadnjo noto Avstrije v zadevi trgovinsk. razpora. Srbska vlada izjavlja, da bo konkurenca nasproti av-stroogrski industriji lojalna.
KRVAV BOJ ZA SEMENIŠČE.
V	mesto Beaupreau, ki ima 4.000 prebivalcev, v bližini Angersa, kjer je bil rojen predsednik francoske ljudovlade Falliercs, so došli ponoči vojaki iz Choleta in Angersa, da preženejo iz semenišča semeniščnike in profesorje. Na napad so odposlali vojake skrivaj, a z avtomobili jc bilo obveščeno beaupreau-ško prebivalstvo o nakani francoske vlade. Ob treh zjutraj jc začelo prebivalstvo zvoniti na plat zvona. Od vseh strani so prihajali možje, ki so zasedli semeniško poslopje. Ko je došel prefekt s svojimi uradniki, je stala pred semeniščem množica, močna več tisoč mož. Tla so posuli s črepinjami, da onemogočijo napad dragoncev. Vodstvo semenišča se .ie branilo odpreti vrata. Vojaki so nato naskočili semenišče. Začel se je boj. Na vojake so metali kamne in opeko. Podprefekt se jc zgrudil z rano na glavi, ki mu jo je zadal vržen tram. Rana; jc nevarna. Ranjen je bil tudi, polkovnik 77. pešpolka d' Amadc, več častnikov in vojakov; d'Amade ima razdrobljeno čeljust. Vojaki so se morali umakniti in počakati oja-čenj. Šele čez nekaj ur so došli ženijski vojaki, katerim se je posrečilo, da so prišli do vrat semenišča. Podtaknili so pred vrata dinamitno patrono in jo zažgali. Pok je bil silen, seineni-ška vrata so bila razstreljena, na sto korakov daleč pobite vse šipe. A šc se ni posrečila zmaga vojakom, za vrati so namreč zgradili branitelji barikado. Ob 2. popoldne ic došel iz Angersa prefekt z novimi vojaškimi silami. Ob 3. popoldne so navalili vojaki na semenišče z nasajenimi bodalci in s trobentaiiijem, a ponesrečil sc je tudi ta naval, ker so metali na vojake stole in mize. Napadalci so se nato začeli pogajati. Prefekt je obljubil, da ne bodo zasledovali sodnijsko branilcev semenišča. Posredoval .ie superior, da se je razkropila množica. V boju za semenišče je bilo ranjenih 150 oseb, večinoma vojaki.
JAPONCI NA KOREJI.
Dokler so gospodarili Rusi s svojim vplivom na Koreji, so poleg njih lahko shajali Angleži in Američani, Kitajci in Japonci. Od inozemcev so Rusi jemali davek, a zato so smeli svobodno kupčevati. Zdaj pa Japonci ne trpe na Koreji poleg sebe niti »prijateljev Angležev. Jemljejo jim konccsije, ki so jih imeli pred vojsko in jih pridržujejo sebi. Nič boljše se ne godi drugim Evropcem. Šc neugodnejše pa poročajo Angleži o razmerah v južni Mandžuriji. Japonci so tam vzeli trgovino v svoje roke in je ž njimi konkurenca nemogoča. Angleški trgovci v Nučvanu se z žalostjo spominjajo časov ruske okupacije v Mandžuriji, ko so imeli trgovino v svojih rokah. Zdaj jih odrivajo Japonci. Južna Mandžurija je prenapolnjena Japoncev. Angleški listi naglašuio, da kljub lojalnosti do zaveznikov Japoncev ne more izostati nasprotstvo, ker ruši zaveznik ravnopravnost in načelo »odprtih duri« v Mandžuriji na škodo Angležev. Znano jc, da so izgubili Japonci simpatije Amciičanov, Ki sc upirajo japonski povodnji v Kalltorniii. Radikalni angleški listi pišejo zdaj, da ne sme angleška vlada podpirati Japoncev nasprot, Američanom.

Ali ste že ponovili naročnino na »Slovenca? Blagovolite to takoj storiti. Pridobivajte »Slovencu« novih naročnikov.
Prvo leto PUeveja društva.
Pijevo društvo, ki je bilo ustanovljeno šele meseca marca lani razpošilja svoje poročilo o dosedanjem delovanju. Članov je imelo društvo dne 31. decembra lanskega leta 17.808. Deželnih svetov je osem, v Brcgencti, Gradcu, Inomostu, Celovcu, Lincu, Pragi, Solnogradti, Št. Hipolitu. Krajevnih skupin je 140, shodov je priredilo društvo več sto.
Letaka jc izdalo društvo dva. Pijevo društvo ima tudi dopisovalni urad, katerega se katoliško časopisje marljivo poslužuje. Osrednje društvo .ic imelo okroglo 177.000 kron dohodkov. Izdali so 48.000 kron za ustanovitev, upravo, letake, za dopisovalni urad, za podporo časopisju, tiskarnam, pisateljem in trgovcem. Ostalo je premoženja še okroglo 129.000 kron.
Leta 1907 se nameraval izpopolniti organizacija. Nabirali se bodo novi člani, ustanavljale nove krajevne skupine in prirejali živahno shodi. Do konca meseca februarja moram prirediti vse krajevne skupine svoje letno zborovanje in izvoliti zastopnike za občni zbor, ki bode spomladi. Veliko slavnostno zborovanje pa priredi Pijevo društvo jeseni ob šestem avstrijskem katoliškem shodu.
Tiska sc tretji društveni letak in skrbelo se bo za redno izdajo društvenih del. Kore-spondenčni urad sc namerava izpremeniti v velikem obsegu, tako, da bo skrbel tudi časnikom glede na poročila.
SlovensKo gledališče.
Hudi mraz ljubljanski ni ostal brez vpliva na slovensko gledališče. Čeprav se je igrala prelepa Donizettijeva »Lticia di Latnmermoor« prvikrat na našem odru, — bilo je gledališče znatno manj obiskano kakor siccr pri premi-jerah. A ravno sinočna opera nam je izredno ugajala. Pelo se je vsestransko dobro in tudi orkestru nc moremo odrekati hvale. V ospredju jc stala gospa Skalova kot Lucija; bila jc dobro disponirana in so ji šle zlasti ko-loraturne partije gladko. V mimiki je dosegla svoj višek v tretjem dejanju kot zblaznela Lucija; koje blazni posmeh je prav naravno pogodila. Gg. Oufednik in pl. Rezunov sta bila istotako zelo dobra. Pisati bi sc dalo mnogo o podrobnostih, a naša kritika ima preozko začrtan okvir, zato povdarjamo samo dvoje: Partija Henrika je za g. Ourednika bolj hvaležna kot katerasibodi druga in jc tudi g. Oufednik bil hvaležen interpret svoji vlogi, g. Rezunov nam ie pa posebno ugajal v svojih tihih flaggeoletih. Zaostajal obema tudi ni g. Betteto kot Rajmund. Imel je masko in nastop svečenika, kakor ga na našem odru navadno ni videti. Kaj naj rečemo o zboru! Peli so dobro, a reči moramo, da so imeli srečo, kaj ti nastop je kazal, da je bilo vaje premalo. Opazili smo tudi sicer, da je bil ■sufler včeraj preglasen. Vse v vsem pa jc bila igra prav dobra in zasluži drugič boljš' obisk!
iz sej »Slovenske Kršč. soc. zveze".
Na Koroškem sc priredi ob priliki delavska akademija.
Ukrene se potrebno zaradi v Podljubelju nameravanih mesečnih predavanj. Dne 13. januarja je predaval v Podljubelju Jožef Go-stinčar.
»Zvezin« odbor stopi v dotiko s katoliško organizacijo američanskih Slovencev.
V	»S. K. S. Z.« sc sprejme »Delavsko izobraževalno in podporno društvo v Boljuncu« pri Trstu.
Hvaležno se vzame na znanje ponudba »Slomškove zveze«, predavati po »Zvczinih« društvih.
V	Gorici se jc ustanovil odbor za Gregorčičev spomenik. Slavnemu pesniku rajnemu Gregorčiču gotovo pristoja spomenik. Zato se naroča -društvom »S. K. S. Z.«, naj prirejajo zabave v korist Gregorčičevemu spomeniku.
Večkrat sc čtijejo opravičene pritožbe, da primanjkuje dobrih predstav za društvene odre. So društva, ki imajo v rokopisu šc neobjavljene dobre za predstavljanje po društvih primerne igre. Društva se naprošajo, naj take igre dopošljejo »Zvezinemu« odboru, da jih objavi, če so primerne zato.
Izšli so osnutki predavanj dr. Kreka in dr. Lampeta o »Svobodni šoli« in o »Zakonu«. Posamtii izvod stane 10 h. Naroči naj se po »Zvezi«.
Književnost in umetnost.
* Slovenski učitelj. Letnik VIII. št. I. Izhaja enkrat na mcscc. Cena na leto 4 K- »Slovenski Učitelj«, edina krščanska pedagoška revija med Slovenci povdarja v svojem vabilu sledeče: »Iznova vas obišče naš list. Današnja številka začenja osmi letnik »Slov. Učitelja . To že nekaj pomenja v naši, hitro se menjajoči dobi. V dokaz nam je da slovenska jav nost u videva nujno potrebo krščanskega šolskega lista. In kako bi tudi nc? Prav preteklo leto nam jc prineslo ljutc napade na krščanski značaj šol in versko vzgojo mladine. Društvo »svobodna šola« neprestano ruie proti verskim vajam v šoli m skuša iz nje iztrebiti zadnje sledove krščanstva. Vsa znamenja kažejo, da ta boj v prihodnjem letu nc bode ponehal, temveč sc še strastneje razvnel in razširil. Ali nai v takih razmerah odložimo orožje? Ali nai zamre edini slovenski šolski list, ki zagovarja krščanska načela pri pouku iu vzgoji, in ki skuša na njih podlagi svetno in duhovsko učiteljstvo združiti k vzajemnemu delu v prid slovenske mladine? — ■
Čeprav položaj doslej za nas ni bil ugoden in v marsikaterih krogih nismo našli pričakovane podpore, vendar nas razmere silijo, da vstra-jamo pri začetem delu. Upamo, da bode slovensko razumništvo znalo ceniti naše napore. Vse svoje somišljenike duhovskega in svetnega stanu poživljamo in nujno prosimo, da nas v novem letu vstrajno podpirajo z naročeva-njem in sodelovanjem. Obstanek in razvoj lista sta odvisna od te moralne in gmotne podpore. Oblika in cena »Slovenskega Učitelja« ostane v tem letu ista kot je bila v preteklem.« Prva številka letošnjega letnika je posebno dovršena kar sc tiče raznovrstnosti vsebine in strokovno izdelane tvarine. Dr. A. Levičnik jc priobčil članek o »Šoli in etiki«, kjer obravnava o naravni etiki, ki jo priporoča za šolo dr. Fbrster v svoji knjigi »Ein Buch fiir Eltern, Lclircr und Geistliche«. (Berlin. Georg Rei-sner 1906.) Predvsem aktualna so razmotri-vanja o podučevanju v seksualnih stvareh F. T. (Metoda v vzgoji) obravnava vpliv, ki ga imajo različna metodiška načela na celotno izobrazbo učenčevo. Sledijo članki: »Občni zbor »Slovenske Šolske Matice« 27. decembra«, »Vzgojni smoter pri pouku« (Ivan Štrukelj), »Katehetsko gibanje na Hrvaškem«. (G.) Dopisi. Šolske vesti. Drobtine.
*»Dušobrižnik« — hrvaški list za katoliške propovedi, izhaja letos XII. leto. Naročnina znaša 8 kron, in jo je pošiljati v Varaždin (samostan o. frančiškanov). Istotam izhaja »Ružičnjak sv. Franje Serafskoga«, list za katoliško ljudstvo in obenem glasilo božje poti Matere Božje na Trsatu.
*	Priručni rječnik tudjih »rieči i iraza«,
ki ga je sestavil Šeringer, jc izšel v založbi knjigarne L. Hartmana (St. Kugli) v Zagrebu (llica 30). To jc druga izdaja, ki je popravljena in povečana za 4.500 tujih besed. Cena 1 K 20 vin., trdo vezani knjigi 1 K 80 vin. Dobi se lahko v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
*	Nova opera. Novo opero, ki jo je vglas-bil Giacoiik PucJni in spisal Pavel Fer.'er so vprizorili v pariškem gledališču »Opera Co-micitie«. Dejanje se vrši na Japonskem in junakinja je nekaka Geiša, a junak pomorski častnik, ki je od početka z Japonko zadovoljen, a poroči pozneje v tujini neko Američanko. Geiša »Madame Butterfly« (to je obenem naslov trideianske opere) se vsled tega usmrti. Dejanje je torej slabotno, a operi sami manjka melodij. Vendar jo je sprejelo pariško občinstvo z velikim veseljem.
Štajerske novice.
š Slovenska kmečka zveza za Štajersko.
V	ponedeljek se je vršil v »Narodnem Domu« v Mariboru ustanovni shod »Slovenske kmečke zveze«, katerega se je udeležilo blizo 500 vrlih, katoliško-narodnih kmetov iz celega Spodnjega Štajerja. Bilo je impozantno gledati te številno zbrane može. Shod je otvoril poslanec Ivan Roškar, posestnik pri Sv. Jurju v Slov. goricah, ki je bil enoglasno in z vskli-kom izvoljen za predsednika shoda. Za podpredsednika sta bila izvoljena: župan Koren iz Petrovč in kmet Vrečko iz Zegra, za zapisnikarje ekonom Cerjakjz Rajhenburga, mladenič Franc Zebot iz Št. Ilja v Slov. goricah, kmet Filip Galunder od Sv. Križa nad Mariborom in odvetnik dr. Bcnkovič iz Brežic. K prvi točki dnevnega reda govori poslanec Roškar, ki govori o najvažnejših točkah, ti-čočih sc kmečkega stanu: o kmečkih delavcih, o šolskem zakonu, o lovskem zakonu, o domovinskem zakonu, o carinskih zadevah ter o zadružništvu. Burno pritrjevanje pri vsaki točki jc jasno pričalo, da govori iz srca vseh poslušalcev. V imenu vseh se zahvali za lepe besede podpredsednik Koren. K drugi točki povzame besedo dež. poslanec dr. Jankovič.
V	krasnem govoru opiše rane kmečkega stanu, katere odpraviti ie naloga danes ustanovljene kmečke zveze. Zahvali se ustanoviteljema le zveze, poslancema dr. Korošcu in Roš-karju. (Zivio-klici!) Nadalje razlaga delovanje zveze: 1. Razdolženje kmečkih posesti. 2. Za-braniti razkosavanje zemljišč. 3. Da se odpra-\i krivični zemljiški davek. 4. Prepove uvoz živine ni mesa. 5. Starostno zavarovanje kmečkih delavcev. 6. Zavarovanje cen. 7. Zadružništvo (ustanovitev slov. kmetijske družbe). 8. Razbrcmenjenje občin šolskih in cestnih stroškov. 9. Nadaljevalne šole. 10. Prodajanje kmečkih pridelkov vojaškim oblastim. Zveza pa hoče tudi skrbeti, da ohrani kmetsko ljudstvo zdravo na duši in na telesu in zvesto Bogu in domovini! (Burno ploskanje in živijo-klici!) Volitev odbora: Poslanec dr. Korošec predlaga, da sc izvoli za predsednika »Zveze« naš dični kmečki poslanec Ivan Roškar. Se sprejme z navdušenjem. Gosp. župnik Medved predlaga sledeči odbor, ki sc izvoli z vzklikom soglasno. Odborniki so gg.: Franc Pišck, župan, Orehova vas; Mlaker, župan, Hošnica; Franc Nidorfer, veleposestnik, Zalcc; dr. Fr. Jankovič, poslanec, Kozje; dr. Anton Korošec, poslanec, Maribor; Franc Pajdaš, veleposestnik, Zdolc; Jakob Zcmljič, veleposestnik, Radenci; Franc Rakun, župan, Rečica; Josip Schondorfcr, kmet, Stari trg; namestniki: Jakob Bovha, veleposestnik, Kozje; Janez Rudolf, posestnik, Konjice (ok.); Avgust Cof, posestnik, Šmarje; Karol Robar, posestnik, Mai-šperg; Ignacij Stross, posestnik, Trbovlje; Josip Rebov, posestnik, Teharje; Martin Ccrjak, Rajhcnburg; Franc Zebot, mlad.. Št. Ilj v Slov. gor.; Filip Galunder, kmet; Sv. Križ nad Mariborom; Josip Koser, poštar in posestnik, Sv. Lovrenc v Slov. gor. K programu in delovanju zveze so še govorili gg.: Vrečko iz Zegra, ekonom Ccrjak. Rober iz Majšpcrga, drž. poslanec Robič, Nemec od Sv..Jurija ob Ščavnici, Fr. Blatnik iz Artič, Janez Zaje iz
Sotle in Galunder od Sv. Križa nad Mari-rorom. Poslanec dr. Korošec je predlagal sledeče resolucije, ki so se z navdušenjem sprejele: Spodnještajerski slovenski kmetje, zbrani na ustanovnem zboru »Slov. kmečke zveze« slovesno izjavljajo, da kljub vsem gonjam zadnjega časa trdno in nepremično vstrajajo na dosedanjem verskem in narodnem programu spodnještajerskih Slovencev; istotako slove sno izjavljajo, da bodo povsod in z vsemi silami delovali za svoje kmečke pravice in koristi, ter poživljajo vse dobro misleče rojake na Sp. Štajerskem, da podpirajo težnje katol. slov. kmečkega stanu po zboljšanju njegovega položaja; zahtevajo od sedanje vlade, da nc odpre mej tuji živini in preko-morskemu mesu, ker bi to pomenilo hud udarec za našo živinorejo in blagostanje kmečkega stanu; naročajo odboru, naj strogo pazi na to, da bodo pri prihodnjih volitvah kandi-datje za državni zbor priznali brezpogojno kmečki program ter se ozirali na versko in narodno mišljenje slovenskega kmeta.
š Pojasnilo g. Strmšku nadučitelju. Kdo bi si mislil, da se bodetc na ono notico Vi oglasili, saj Vam nihče ni nič hotel. Kdo je pa rekel, da morda Vi niste prepričani o tem, kar ste govorili? Nihče! Ali niste čitali, da so se gospodi okrog »Narodnega Lista« pozivali naj govore odkrito. Kdo pa je Vas vprašal, če ste pristaš svobodne šole, ko ste vendar izjavili, da ste za versko šolo? Zdi se mi pa, da so se gospodje okrog »Narodnega Lista« hoteli na ta način izogniti odgovoru, ki sem ga pričakoval. Saj vendar povdarjajo, da je njih namen blag, nesebičen, odkrit, da žrtvujejo vse svoje sile narodu v korist. Ponavljam šc danes: »Gospodje okrog »Narodnega Lista«, ali pa »izvrševalni odbor« narodne stranke, povejte jasno, kakšno stališče zavzemate glede ločitve cerkve od države, ki se sedaj na Francoskem »ločuje« in kakšno je vaše stališče glede svobodne šole? Ali velja glede šole še vse, kar je napisanega v knjigi »Štajerski Slovenci, kaj hočemo?« ali ste to zavrgli in ste za versko šolo? Dokler pa tega jasno nc poveste, do tedaj vst rajam pri trditvi, da ne-čete svojih pristašev natanko podučiti o »svojem programu«.
š Dodatna izjava poslanca Vouška. V svoji šesti številki je »Slovenec« prinesel mojo izjavo, v kateri zanikam, da bi bil jaz pisec ali povzročitelj člankov, ki so pod naslovom »Dr. Korošec —mož beseda« izšli v »Narodnem Listu« in v »Slovenskem Narodu«. Tej moji izjavi je vendar »Slovenec« pristavil sledeče: »Mi nimamo povoda, da bi ne verjeli izjavi g. poslanca dr. Vouška. Toda, če še enkrat prečitamo napad, vendar ne moremo potlačiti misli, da vsaj nevede in nehote izvira napad iz njegove bližine.« Ta pri-stavek me sili celo zadevo nekoliko natančneje pojasniti. — Pred vsem povdarjam, da jaz govorim vedno resnico in da ne dovolim nikomur na verodostojnosti mojih izjav dvomiti. Glede stvari same pripomnim to-le: 1. Vsak razsoden človek se mora vendar vprašati, kateri povod naj bi jaz vendar imel, da bi zahrbtno napadel tovariša dr. Korošca. Ako bi zamogel misliti, da se bode dr. Korošec pri občinskih volitvah hotel vriniti v moi sedanji volivni okraj — bi ja bilo umevno, če bi si s takim ali enakim' napadom hotel tekmeca odvrniti — ali dr. Korošec — kolikor je meni znano, nikdar ni mislil v savinski dolini kandidirati. Torej ta — edino uvaževanja vreden razlog odpade. 2. V inkriminovanih člankih se dr. Korošcu predbaciva, da ni mož-beseda radi tega, ker je pred volitvijo obljubil vedno hoditi skupno s svojimi štajerskimi tovariši — da se je pa glede znanega predloga Robičevega izneveril tej svoji obljubi s tem, da ni glasoval za ta predlog, akoravno so ostali trije njegovi štajerski tovariši to storili. Ako je dr. Korošec le trenutek bil mnenja, da sem jaz pisec ali povzročitelj teh člankov, bi se koj moral spomniti, da sem se tudi jaz enakega »greha« krivega storil, da pri tretjem branju nisem ^glasoval za volivno reformo, akoravno so ostali moji štajerski tovariši glasovali za isto. Razlogi, ki so me napotili se v tem vprašanju ločiti od svojih štajerskih tovarišev, ne spadajo semkaj — a dejstvo samo na sebi jasno kaže, da je za razsodnega človeka nemogoče misliti, da bi jaz javno napadal dr. Korošca glede dejanja, katero sem pri drugi priliki v slični podobi sam učinil. To je vse, kar zamorem v svojo obrambo navesti. Želim pa, da bi prišla v tej zadevi polna resnica na dan in javno prosim gospoda pisca inkriminovanih člankov, da naj imenuje svoje ime in da naj pove vir njegovih informacij, ako isti le nekoliko cika na mojo osebo. Na Dunaju, 10. jan. 1907. Dr. Voušek, državni poslanec.
š Mraz. V Mariboru smo imeli dne 21. t. m. zjutraj 30° mraza. No, letos se vremenski preroki niso zmotili, da bo huda zima. Ce bo mraz vstrajal, bo naredil veliko škodo na sadnih drevesih in trtah.
š Samoumor na poskušnio. Dne 20. t. m. je skočil viničar Jožef Ferk iz Kamnice raz mariborskega mostiča v Dravo. V vodi pa mu je bilo najbrže premrzlo, ker je kakih 100 korakov pod mostičem zopet prišel na suho. Predno se je šel samoumorilec kopat, se je pošteno nasrkal ljubega »šnopseka«. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
š Med Nemci v Mariboru. Nova tiskarna, v kateri se tiska »Marburger Presse« bo razširila svoje prostore, ker imajo preveč dela. Pri Kraliku pa gre »gšeft« nazaj! Das stramm-ste alldeutsche Blatt« »Marburger Zeitung« nt privabi nič odjemalcev.
š Okrajni zastop slovenjebistrlškl. Volilni imenik za okrajne volitve jc že razpostavljen. Upamo, da bo sedaj vendar srečala nekatere volilce pamet. Teh šest let, kar gospodari Stiger, je napravil okraj 80.000 kron nepotrebnega dolga. Za kaj se je porabil ta denar, jc neumljivo.
š V Mariboru jc umrl mestni sluga Alojzij Srimpf v 72. letu.
š Štiger brez kredita. Iz Slovenske Bistrice se nam poroča, da jc baje okrajna hranilnica — odpovedala Štigerju kredit! In v hranilničnem odboru sedijo sami Štigerjevi prijatelji.
š Na Vranskem je umrl priden mladenič Mihael Grabnar v 21 letu svoje starosti. N. v m. p.!
š Radeckega veteran je umi i v Zakotu pri Brežicah, 84-letni starček Janez Poček. Svetila mu večna luč!
š Vagon prediva je zgorel na postaji Sv. Jurij ob Juž. žel. dne 20. t. m.
š Kaj je z rogaško okrajno hranilnico? —-Ljudje govorijo, da manjka večja svota denarja! Ali je res? Ljudstvo je razburjeno?
š Kletarskl tečaj v Mariboru se priredi na vinarski in sadjarski šoli, tako smo brali med inserati v zadnjem »Gospodarju«. Pri-stavljeno pa je, da je tečaj nemški. Za Boga. za koga je pa namenjen ta tečaj? Ali morebiti za gornještajerske kmete? To je škandal, prirejati na slovenskem Štajerskem nemške tečaje. S tem se samo naši kmetje za norca imajo!
š Živahen boj za ptujsko-lipniški državno-zborski mandat se je že pričel. Vsenemci kandidirajo kot nemškega radikalca ptujskega sodnika dr. Glasa, kandidira Malik in povrh še v imenu ljudske stranke g. Krebs z Dunaja. V nedeljo je bil v Lipnici shod, katerega so sc udeležili vsi trije kandidatje. Kreb-sova kandidatura je bila odklonjena, sedaj se bodeta pulila za mandat dr. Glas in Malik. V tem okraju namerava kandidirati tudi privatni inžener g. Radi.
š Nov kandidat za celjski volivni okraj. Pavel Pogatschnigg, znani protestant in poštni uradnik, je dobil baje vabilo, naj kandidira v državni zbor v celjski mestni skupini. Celo »Marburger Zeitung« je mnenja, dai bi bilo za Pogatschnigga grozdje prekislo.
š Železniški voz v plamenu je opazil železniški paznik v Št. Juriju ob Južni žclcznici. Ognjegasci voza niso mogli več rešiti in je zgorel. V vozu je bila bombaževina.
š Trikratni poizkušeni samoumor natakarice. V Mariboru se je s fosforjem zastrupila natakarica Marija Korošec. Prepeljali so jo v bolnišnico. To je že tretjič, da je ta natakarica poizkusila samoumor.
Dneune nouice.
+ Shod zaupnikov S. L. S. v četrtek, dne 28. februarja, bo obravnaval volivni oklic in kandidature. Te dni se prično razpošiljati vabila. Lahko je mogoče, da sc pri velikem številu zaupnikov kdo prezre. V tem slučaju prosi vodstvo obvestila.
+ V Informacijo. Glavno instanco,ki bo Slovencem določevala kandidate za prihodnje državnozborske volitve, že imamo. »Slovenski Narod« je postavil samega sebe za to instanco ter za sedaj določil, da v slovenskem delu Istre ne sme kandidirati profesor Spin-čič, »ampak kak Slovenec«, da tudi nc sme kandidirati dr. Laginja, ker je »skozinskoz klerikalec«, in končno tudi ne gosp. profesor Mandič. Pričakujemo, da določi »Narodovo« uredništvo za slovenski del Istre kandidaturo dr. Ferjančičevo, namestu dr. Laginje naj kandidira notar Plantan.ki ima kot »skozinskoz. liberalec« mnogo lepši, poštenejši značaj, kot dr. Laginja, namestu g. Mandiča naj pa kandidira g. Cotič od »Edinosti«.
+ Simon Gregorčičeva zapuščina. Piše se nam: Glede »Slovenčeve« notice o zapuščini Simona Gregorčiča blagovolite objaviti tole pojasnilo: Glavni dedič »Šolski dom « jc odbral iz pokojnikove zapuščine vse, kar sc lahko ohrani kakor spomin rajnega pesnika. Med drugim si jc pridržal pokojnikovo duhov-sko in mašilo obleko, razne podobe in knjige, nekaj lušne oprave itd, itd. Vso to ostalino hrani »Šolski dom« tačas v posebni sobi, ko bomo imeli Goričani svoj narodni muzej, jo izroči temu zavodu. Glavni dedič pa tudi ni pozabil prijateljev in častilcev pokojnega pesnika ter je objavil v listih tale poziv: Zapuščino pesnika Simona Gregorčiča, je prevzel glavni dedič »Šolski dom«. Prijatelji in častilci rajnikovi, ki želijo imeti proti primerni odškodnini kak pokojnikov spomin, si lahko ogledajo njegovo zapuščino knjig in druge drobnine od 7. do 10. januarja. In res so kupili pesnikovi častilci rajne spomine. Tudi g. dr. Vošnjak si je nabavil nekoliko knjig in neko pisalno mizo; drugo pisalno mizo si je ohranil »Šolski dom« za bodoči »narodni muzej«. Po teh pojasnilih sc tnenda nc bo zdelo več slavnemu uredništvu napačno, da so se nekatere reči oddale tudi Gregorčičevim prijateljem in častilcem. — Gorica, dne 21. januarja 1907. Z odličnim spoštovanjem Josip Ivančič.
+ Germanizacija. Gorica je postala nekak Eldorado germanizacije. Cc je le kje mogoče, pa je nastavljen nemški uradnik. Zadnji čas je razburilo javnost imenovanje Ncmca Wieser-ja za postajenačelnika na državnem kolodvoru. — Škandalozne so tudi razmere na goriških srednjih šolah. Na realki jc skoraj vse učno osobje nemško. Le malo boljše so razmere na gimnaziji. Ravnatelj Simzig, ki je po rodu Slovenec, po mišljenju Italijan, je bil pravičen v narodnem oziru. Čujemo pa, da gre kmalu v pokoj in na njegovo mesto upa z gotovostjo priti nemško-nacionalni profesor. Ako sc to vresniči, bi bil to največji škandal! Stvar priporočamo slovenskim poslancem. Sai jc absurdno, da bi bil na gimnaziji, katero obiskujejo skoro izključno Slovenci in Italijani, ravnatelj Nemec, ki ne razume nobenega deželnih jezikov. — Proti germanizaciji se treba upreti!
+ Dekan Fran Vidic se je rodil 27. septembra 1842. leta v Trnovem v LJubljani, sc šolal v Ljubljani in zadnja leta v Novem mestu. Leta 1807 jc vstopil v goriško semenišče in bil posvečen leta 1871 dne (>. septembra. Najprej jc bil kaplan v Kanalu pri rajnem dekanu Wolfu, nato je prišel v Gorico k sv. Ignaciju, kjer je ostal blizu šest let za mestnega kaplana. Po smrti VVolfovi je prišel v Kanal za dekana in deloval ondi blizu 27 let. Rajni knezonadškof Golmajer ga je imel posebno rad in tako .ic v mladih letih dosegel visoko stopnjo. Bil je pa vreden te ljubezni in zaupanja, kajti malo je tako možatih značajev, kakršen je bil rajni dekan Vidic. Vedno resnoben a zelo uljuden, dober pcvec, dober pridigar, zelo vnet spovednik in voditelj duš do zadnjega. Zategadel ga je ljubilo vse, mlado in staro, to si spoznal, če si šel ž njim po Kanalu. Edina šibka stran je bila pomanjkanje administrativnega talenta; zato pa človek ne more, ker darovi prihajajo od zgoraj. Dekan Vidic jc bil brat pokojnega P. Otmarja, ki je unirl 10. npvembra v ljubljanskem frančiškanskem samostanu tako nenadno. Bil je pri pogrebu, kdo bi se nadjal, da sledi bratu tako naglo. Poznalo se mu je pač, da ni več one čilosti, kot nekdaj, a govoril je le o pokoju, ki ga želi vživati v Gorici pri usmiljenih bratih. V pekoj so ga. silile zlasti oslabele oči. Sedaj naj mu .usmiljeni Bog podeli večni pokoj!
+ Iz ljubljanske okolice — iz šolskega okoliša pri sv. Petru. Dne 14. t. m. se je vršila volitev za krajni šolski svet. Zmagali so ljudje, ki bi radi zanesli liberalstvo v ta okoliš, a zmagali niso postavnim potom. Vsled tega ie bila volitev razveljavljena. Pri drugi volitvi, ki se je vršila 21. t. m. so bili izvoljeni gg.:' Miha Dimnik, Franc Plcvnik, Franc Krpi, vsi vrli možje Slovenske Ljudske Stranke. Nasprotniki so bili popolnoma poraženi. Neki Dol-ničar je mislil zasesti predsedniški stolcc, pa je obležal poleg stolca. Zapomni naj si Dol-ničar: Kdor drugim jamo koplje, sam globoko vanjo pade! Ce se bodete še nadalje jezili čez »klerikalce« po gostilnah, se bo pomedlo tudi v občinskem zastopu.
+ Osebne vesti. Davkar g. Feliks Nitsch je z Vrhnike prestavljen v Kočevje, na Vrhniko pride namestu njega g. Albin vitez Fo-dransperg iz Velikih Lašč.
+ Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila društvu: Vzajemno podporno društvo v nesrečah v Rovtah.
+ Z Breznice. Naše izobraževalno društvo je imelo zadnjo nedeljo zelo dobro obiskano predavanje. Predaval je dr. Krek o zemljiški odvezi.
—	Iz Cerkelj. V našem izobraževalnem društvu je predaval zadnjo nedeljo prof. Evgen Jajc iz Kranja o razvoju in bistvu naše ustave. Očrtal je, kako se je pod vplivom političnih in socialnih razmer absolutizem polagoma umikal konstitucionalizmu, ki dobi šele po novi volivni reformi pristno demokratično lice. Predavanju, ki se ga jc udeležilo jako veliko število vrlih mož in fantov, je sledil tudi razgovor.
—	Zimski izlet Tržačanov v Bohinj. Letošnja zima jc posebno mila. To .ie tudi povod, da vsako nedeljo jutranji brzovlak pripelje prav veliko tržaške gospode v Bohinj gledat sneg. Na kolodvoru čakajo že naročene sanke, in potem naglo na sankah skozi »Štenge« na Bled — ali k našemu jezeru. Drugi izletniki ostanejo na Bistrici in se radujejo nad zimsko gorsko panoramo. Razni vskliki go-spodičev in gospodičen pričajo, da je zanje sneg posebna natorna prikazen, koje še nikoli videli niso. Seveda, mi se jim smejamo in se spominjamo otročjih let, ko smo gazili sneg in delali snežene može. Prav tako in še boij otročje razposajeno se obnašajo tržaški zimski izletniki in izletnice. To vam gazijo, skačejo, bredejo po snegu! Seveda, večkrat se primeri, da vtone kaka gospodična v snegu in pri vsaki taki katastrofi da duška v raznih disharmoničnih visokih akordih. To .ie vika in krika! Pa tudi smeha! Prigodi se pač večkrat nesreča tudi onemu gospodiču, ki gre drage volje pomagat in reševat vbogo starico iz snežene odeje, da se tudi njemu vderc. In sedaj je nesreča dvojna. Ni drugače, morajo še dalj v sneg, da se siromaka izkobacata iz snega. Potem pa zebe. In zopet novo veselje. Nato se prične plezanje navzgor po sneženi odeji. Vendar prav posebno daleč nc prileze gospiea v tržaški toaleti. Prehitro opeša! Iu kaj sedaj? Dolgo nc premišljuje, vsede se ua svoja krila in hajdi navzdol. Za to junaško delo žanje mnogo pohvale od spodaj stoječih. Sedaj se še ti okorajžijo — in hajdi vnovič navkreber. Navzdol pa priromajo v različnih pozicijah. In zopet smeh in stok. — Drugi dan pa imajo tržaški zdravniki dovolj posla .in zaslužka. Vidite, tako je naše zimsko življenje. Ali ni interesantno? Ce vas zanima, pridite pogledat!
— Volitev župana mestne občine Črnomelj se jc vršila dne 20. t. m. Za župana jc bil izvoljen g. Matija Jožef Skubic, posestnik in gostilničar v Črnomlju. Novo izvoljeni župan je sicer priprost meščan-domačin, a jc vendar vnet za napredek mesta. Lahko trdimo, kolikor moremo soditi po občnem mnenju, da je bil ves čas, odkar je bil v odboru, vedno na svojem mestu in upamo, da bode s svojo vztrajno želio, posvetiti vse svoje moči blaginji mesta, tudi kot župan imel ta cilj vedno pred očmi. In če pogledamo na delo, ki ga čaka, na vse potrebe mesta na vseh koncih in krajih, mu moramo želeti kar največ sreče in poguma. V zadnjih letih se je mesto vendar nekoliko popravilo in to po zaslugi meščanov, na kar smo lahko opravičeno ponosni, ka.iti uradništvo ne kaže onega zanimanja za naše mesto, ki bi ga smeli od njega pričakovati in zasleduje pri svojem delu v prvi vrsti samo to, da bi mesto kazalo liberalno lice, pri tem pa pozablja, da pokaže svo-
je napredno mišljenje lahko še na kakšen drugačen način, kakor da ne sprejema pre-vzvišenega škofa. Želimo, da bi bil novoizvoljeni župan res napreden, toda v pravem pomenu besede, in v tem do skrajnosti. Proč s tisto potrpežljivostjo v takšnih stvareh, v katerih vsi lahko store svojo dolžnost, proč z umazanimi ulicami, raztrganimi poti, zanikrnimi in nemarnimi hišami, dvorišči, gnojišči! Proč z vsem tem, proč ziasti tam, kjer naj b:i svež in čist zrak, proč s tem — zlasti pred novo bolnišnico. -- Nočemo se spuščati v posameznosti. Naj nc bode naše mesto povsod vzgled za to, kakšna ne smejo biti mesta. Proč torej z neredom in z nemarnostjo! — Ubožne suknje se nc smemo sramovati, moramo pa sc sramovati raztrgane in zamazane! V tem oziru naj bodeta novi župan in novi odbor v resnici napredna. Upamo tudi, da bodo ohranili tudi vsi oni, ki so imeli prej res srce za napredek in blagor mesta, veselje in zanimanje za njegov napredek tudi nadalje in to — vsak po svojih močeh.
•— Premeščen je sodni avskultant g. Albert Komavec iz Gorice k okrajni sodniii v Kobaridu.
—	Avtomobili v poštnem prometu med Bovcem in Sv. Lucijo. Bovško županstvo jc dobilo od vlade vprašanje, če bi prispevalo primeren znesek za nabavo avtomobilov v svrho poštnega prometa med Bovcem in Sv. Lucijo. Županstvo jc žc v tem zmislu sklepalo in jc skoro zagotovljeno, da začno že z julijem voziti po trije avtomobili na dan.
Poročila sc jc 21. t. m. v Cepovanu gdč. Frančiška Podgornik, učiteljica c. kr. čipkarske šole z gosp. Jožefom Ba.itom, c. kr. stražniojstrom v Poreču. Bilo srečno!
Za odpust jc prosil reški policijski šef Attila Dolzajii. Njegov namestnik postane njegov dosedanji namestnik Ksavcr Derenčin.
—	Prvi avstrijski kongres za varstvo otrok na Di:naju leta IM07. Pripravljalni odsek prvega avstrijskega kongresa za varstvo ctrok je sprejel radovoljno ponudbe dobrodelne deželne zveze na Štajerskem, ki je ponudila svojo podpopro in sodeiovanje. V ta namen jc prejela omenjena zveza razna potrebna pravila in prijavne liste za tiste, ki sc mislijo kongresa za varstvo otrok udeležiti. -Zveza (Gradec, Mehlplatz št. I, I.) je pripravljena dajati brezplačna obvestila.
•— V zmoti ustrelili sinovi očeta. V gozdu pri Smilčiču v Dalmaciji .ic nekdo ukradel kmetu Ra.sku kravo. Kmet in njegovi sinovi so šli nato iskat po gozdu tatu. Kmalu sta opazila sinova od daleč ukradeno kravo in nekega oboroženega človeka, ki je skočil za njo. Tega sta ustrelila in ko sta prišla na mestu, sla spoznala v mrtvecu očeta.
—	- Stavka godcev v Avstriji. Zveza avstrijskih privatnih godcev, ki šteje do 3000 članov, trpi zelo vsled konkurence vojaških godb. V ta namen in da zboljša svoje stališče, je sklenila stavkati. Nekega dne torej bo prenehalo igranje po dvoranah, cerkvah, kavarnah, gostilnah, gledališčih itd.
—	Lep vspeli domače živinoreje. Posestnik g. Franc Miklavčič v Sv. Križu pri Litiji >c zredil prešiča, ki jc tehtal 313 kg, dal 170 kg slanine ter je bil prodan za 350 K.
V Trebnjem so pokopali danes posestnika m gostilničarja g. J. Malenšek. Ranjki, ki, je bolehal dali časa, jc bil priljubljen zlasti pri kmečkem ljudstvu. Naj počiva v miru!
—• Vesti iz Amerike. Janez Capsin (Ald-ridge, Fjark Co.) svari pred neko Josipino Rozman, ki jo je poročil po ifagovarianju njenega svaka in sestre. Njen svak Cajner ga je ogoljufal za večjo vsoto denarja in nato izginil. V Babertonu (Ohio) jc napadel in umoril baš na sveto noč neki Anglež 191etnega Ivana Kastclica, doma iz Zaloga pri Škofelici.
—	Nemška cesarica v Opatiji. Nemška cesarica pride v kratkem v Opatijo ter bode stanovala v vili »Angiolina«.
Ponesrečena mati. Ana Matojčič iz Gu-dovca na Hrvaškem, ki je peljala svojo hčer v Pasteurjev zavod v Budimpešto, ie vstopila nazaj grede v Križevcu v napačen vlak. Vla-kovodja, ki jc pregledaval listke, ji je zato zapreti 1, da jo bode dal zapreti. Žena se je tako prestrašila, da jc skočila iz vlaka in prišla pod kolesa, ki so ji odtrgala obe roki. Nesrečnica sc nahaja v bolnici. Vzrok nesreče jc sprevod-niška sirovost.
Ljubljanske nouice!
lj Predavanje v »Slov. krščansko-socialni
zvezi«. Včeraj je v »Krščansko-socialni zvezi« predaval predsednik, doktor Krek o posredovalnih sodiščih. Najprej jc predavatelj razjasnil, kateri so vzroki., ki nagibajo človeka; da si poišče pravno pomoč, med katerimi jc pr\ i storjena krivica, proti kateri se človek tembolj brani, čemboli ima razvit smisel za pravico. Kar pa zahteva vsak, je to. da pride do pravice poceni. Dandanes ni čut za pravico povsod in zadostno razvit, ker jc ljudstvo vsled sedanjih politiškili razmer, ki so v prid lc privilegiranim stanovom, prepričano, da pred postavo niso vsi enaki. Zato tudi mnogi pravne poti nc nastopijo. Zlasti delavec nc išče rad pomoči pri sodiščih in do legalne pravice nima nobenega spoštovanja, ker ic najbolj zatiran, socialna zakonodaja pa tudi med vsemi najslabša. Tudi pri obrtniku smisel za pravico, k: se jo da doseči pravdnim potom, ni bog-vekaj razvit. Bolj ic ta čut razvit pri trgovcu it: kmetu. Dočim delavec jako malo pozna postave, ki so v njegovo varstvo, jih pozna kmet boljše, povečini celo natančno. Nato jc predavatelj opisoval zgodovino postavodajc, ki zagotavlja kmetu pravno pomoč, počenši od domačih iu cenili graščinskih sodišč do zakona o posredovalnih občinskih sodiščih, ki ga jc zbornica pred par dnevi sprejela. Da ni že prc.ic prišlo do tega, da bi se kmetu zagotovila cena in hitra pravna pomoč s pomočjo
občinskih posredovalnih ali mirovnih sodišč, je krivo tudi odvetništvo, ki se je temu pro-tivilo, češ, ljudstvo je preveč zaostalo, da bi se mogle stranke brez zagovornikov, ki poznajo postave, poravnati. Tudi novi zakon je zelo nedostaten. Občinska poravnalna sodišča bi morala biti obvezna in imeti tudi v kazenskih zadevah toliko pravomoči, da bi se stranke morale brezpogojno zateči najprej k njim; vrhtega pa bi morala biti pravna pomoč popolnoma brezplačna. Do tega ljudstvo ne bo prišlo preje, dokler ne prodere s pomočjo splošne in enake volivne pravice načelo poli-tiške enakosti vseh, kar bo ugodno vplivalo na pravni čut med ljudstvom. Tudi na tem polju jc potrebna demokratizacija. Predavanje, ki je velikega praktiškega pomena za naše ljudstvo, je bilo zelo dobro obiskano.
lj Katoliško društvo za mladeniče je priredilo pretečeno nedeljo v »Rokodelskem domu« zabavni večer s petjem, govorom in igro. Pevci so nam pod vodstvom g. Gruma zapeli nekaj pesmic, med terni dva samospeva. V govoru nam je podal g. mestni kaplan Janko Petrič nekai misli o potrebi mladeniških društev in marijanskih kongregacij. Izborno so pogodili svoje vloge vrli naši mladeniči v igrokazu: »Sinovo maščevanje«. Ta igra bi se dala kaj lepo uporabiti na manjših odrih po deželi, priporočamo jo izobraževalnim društvom. Občinstva je bilo to pot nekoliko manj, saj je tudi v tem času povsod polno veselic. Počastili so društvo mil. g. stolni prošt Sa-jovic, stolni kanonik Fettich-Frankheim in še več drugih gospodov.
Ij Bivša članica slovenskega gledališče obtožena radi zakonolomstvo? »Pokret« poroča, da je soproga intendanta zagrebškega hrvaškega gledališča g. dr. Andriča uložila radi zakonolomstva tožbo proti članici hrvaškega dež. gledališča gdč. Riickovi..
lj Mestno drsališče. Vsled nastalega hudega mraza odpade, oziroma se preloži današnja kostumna veselica na mestnem drsališču za nekaj dni. Dan vesclice se bo naznanil pravočasno.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek (nepar), sc uprizori prvič na slovenskem odru tridejanjska drama »Arležan-ka«, spisal Alphonse Daudet, glasbo zložil Ge-orges Bizet. Glavne vloge so v rokah gospe Taborske, gospe Danilove, gospe Barjaktaro-vičeve in gospe Dragutinovičeve, ter gospodov Taborskega, Verovška, Danila in Nučiča. Pri predstavi sodeluje moški in ženski zbor ter operni orkester. — V soboto (par) se igra prvič v sezoni na novo uprizorjeni Finžgar-jev »Divji lovec«.
Ij Na »Planinskem plesu« dne 2. februarja bode izvršena dekoracija v stopnišču »Narodnega 'doma« in v stranskih prostorih s svežim zelenjem, tako da se bomo čutili postavljene v prosto naravo. Za okrepčanje sc bo skrbelo pri več paviljonih, in sicer bosta dva paviljona za vino, dva za bufet, dva za kavo in čaj, eden za slaščičarno, eden za, šampanjec in eden za cvetlice. Trije paviljoni bodo postavljeni v mali dvorani, ki bode posebno za odpočitek na razpolago, vsi drugi pa v stranskih prostorih ob veliki dvorani »Narodnega doma«. Za pouk in zabavo sc bo poskrbelo v posebnem planinskem muzeju, ki bode na galeriji; ravnotain bode tudi planinska apoteka. V veliki dvorani bode svirala popolna društvena godba, v mali dvorani pa poseben godben odsek. Veselica jc pristopna vsem, ki so dobre volje, brez vsakršne razlike stanov. Vstopnice se dobivajo za člane po I K, za nečlane po 2 K. — Odbor.
lj V električnem vozu ie povila včeraj popoldne neka ženska mrtvega otroka moškega spola. Bila je namenjena v porodnišnico.
Ij Tatvina. Posestnikovemu sinu Rajkotu Breskvarju je bil včeraj popoldne ukraden v gostilni v Vel. Čolnarskih ulicah št. 17 črn suknjič, vreden 14 kron. Tatvine sumljiv je neki okrog 30 let star moški.
Ij Preprečena pot. Predvčerajšnjim sta jo hotela popihati v Ameriko brata, 181etni Leopold in 191etni Ivan Butkovič iz Leskovca pri Krškem. Ker pa nista še zadostila vojaški dolžnosti, ju je na južnem kolodvoru aretoval službujoči policijski stražnik. Brata sta se izgovarjala, da gresta obiskat v Škofjo Loko svojo teto. Eden je imel pri sebi tudi potni list nekega Franceta Škrablja.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 64 Slovencev in 44 Hrvatov.
lj Nesreča. Predvčerajšnjim je padla na ledu v Železnikih 13Ietna posestnikova hči Ma riia Koščeva in si zlomila desno nogo pod kolenom. Pripeljali so jo v deželno bolnišnico.
lj Panorama-Kosmorama ima tekoči teden razstavljene razne prizore iz lova višjega plemstva na Češkem, zlasti na posestvu prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda; med drugimi vidimo grad Konopišt in lepe naravoslovne zbirke. Prihodnji teden pride na vrsto lepa Ampeška dolina.
Razne stvari.
— Ministrski predsednik Beck bo kandidiral v državni zbor v notranjem dunajskem mestu kot brezstrankarski kandidat.
Dr. Kopp in njegova žena umrla. Včeraj smo poročali, da je umrl stari parlamentarec dr. Jožef Kopp, legionar iz leta 1848. Dr. Kopp, staroliberalec, je zastopal prvi dunajski okraj. Umrl jc star 80 let. Pol ure pozneje je umrla njegova 83 let stara soproga, ki mu je bila v življenju zvesta družica.
Mraz je provzročil na Dunaju 22. t. m več nezgod. Rešilna družba, jc večkrat nastopila v pomoč ljudem, ki so jim zmrznili posamezni udi. — V Galiciji je bilo mraza 27 stopinj Celzija, ne deželi pa 30 stopinj Celzija Tudi na Ogrskem jc hud mraz. V Kcs-marku jc bilo 30 stopinj Celzija pod ničlo. — Iz Lvova poročajo, da jc zmrznil neki vojak
ki je stal na straži na prostem polju pred nekim vojaškim skladiščem.
Potres, precej oddaljen, so zaznamovali tržaški seismografični aparati. Trajal je 22. t. mes. od 3. ure 44 minut 31 sekund do 4. ure 27 minut 47 sekund zjutraj.
Nesreče v rudnikih, lz Gleinritza poročajo, da so se podrli nasipi pri rudnikih kraljice Lujize. Osem rudarjev je nevarno ranjenih. — V rudniku Friderik Viljem pri Her-dorfu v koblenškem okraju sta eksplodirala dva in pol kilograma dinamita. Šest rudarjev je ranjenih.
Mrtvoud je zadel vpokojenega višjega nadzornika državnih železnic Piihringerja.
Avstrijska mornarica odpošlje na vabilo ameriške vlade dve križariei k slavnostim v Jamestovvnu glede na prvo angleško naselbino v Severni Ameriki.
Zaprt v Budimpešti jc eden najzloglas-nejših vlomilcev evropske celine Osic. Svoj čas je bil premožen trgovec, a pozneje se je pečal s tem, da je vlamljal v knežje grajščine in ropal kinč.
Avstrijskega Lloyda parnik »Melpome-ne«, ki je obtičal na pesku pri Bahiji, so zopet spravili na morje.
30.000 potresov so zaznamovale v mino-lem letu potresne opazovalnice. Nekateri sunki so bili neznatni, drugi zopet zelo močni. Vzrok potresom iščejo v tem, da se zemlja vsled vednega ohlajanja krči. Drugi zopet mislijo, da zemeljska os včasih spremeni svoj položaj in s tem, da se vrne v svoje prejšnje stanje, nastane potres. Najverjetnejši vzrok je ta, da se premaknejo včasih na površju, včasih v notrajnosti zemlje silne plasti skalovja.
Vsled sinove smrti se je ustrelil. V Moravski Ostravi se je ustrelil vpokojeni nadin-ženir Emanuel Balzar v žalosti nad smrtjo svojega 221etnega sina Karola, ki jc bil tehnik in,je umrl na sušici.
Nova reklama. Neki londonski gostilničar si je izmislil nov način za pridobivanje gostov. Vsakega namreč, kdor v njegovi gostilni redno je in pije, vsak dan stehta, in če se gost dobro zredi, obdari s posebno premijo. Pravijo, da se je reklama obnesla.
Pogrešanega tovarnarja Langa šc niso našli in so bile vesti o najdenem truplu neresnične.
Stavka zdravnikov. V Rimu se pripravlja stavka zdravnikov, ki hočejo boljše plače.
V moki se je zadušil v Scheibbsu petletni sin mlinarja Antona VVimmerja. Pri igranju jc padel v veliko posodo za moko in se zadušil, predno so ga rešili.
400 nagih jetnikov. V Smolensku v jetniš-nici je zaprtili 400 političnih zločincev. Ti so dobili spočetka srajce in spodnjo obleko sploh iz najsirovejšega platna in poleg tega šc zanesenega in umazanega. To platno jim je povzročilo rane po koži in dobili so tako razne kožne bolezni. Zato so vrgli obleke od sebe in rekli, da rajše poginejo nagi od mraza, kakor pa bi nosili take obleke. Predstojništvo jetniš-nice je vprašalo v Peterburgu, kaj naj ukrene. A odgovor se glasi: Jetnikom nc popuščati!
Poslanec — snažilec čevljev. Poslanec Smeets, član socialistovskc stranke v belgijskem državnem zboru, sc jc spri s svojimi drugovi in sklenil zato odložiti mandat. Prej je bil kovinski delavec in zdaj se bo zopet povrnil v svoj prejšnji stan. 2e nekoč pred leti, ko je bil zašel v slabe denarne razmere, je pretil svojim drugovom, da gre na kolodvor snažit potnikom čevlje, če ne dobi denarja. Takrat so ga rešili iz zadrege.
Moderna mučilna sredstva. V Inomostu je umrl neki bogataš, ki je bil znan kot poseben ljubitelj starin. V svoji starinski zbirki je imel tudi omaro, kjer je hranil razna starinska mučilna orodja. A med predali je bil tudi eden z napisom: »Moderna mučilna sredstva«. Tu so se nahajali davčni listi, plačilni listi itd.
Milijonarka — socialistka. V Ameriki je poročil neki milijonar priprosto tobačno delavko Rozo Pastor Skotes. Prej je bila navdušena socialistka. a jc ostala ista tudi v zakonu. Zdaj prireja predavanja in navdušuje za socializem v vseh boljših krogih.
Obstreljena roka duhov. K nekemu škotskemu grajščaku je prišel v goste prijatelj. Ko je čul, da v neki sobi straši, jc sklenil eno noč tam prenočevati. Legel je na posteljo, dal sa mokres pod glavo in zaspal. O polnoči jc čutil nekakšno šumenje in sc jc prebudil. Videl jc nato, da se dviga ob postelji dvoje belih rok in zapretil takoi s samokresom. Štel je do tri in potem ustrelil. Kmalu je začutil, da si jc odstrelil palec na desni nogi.
Požar v Tokiu. Zgorelo je glavno poslopje oddelka za promet. Požar je povzročila prezakurjena peč. Škoda znaša en milijon.
Gospodarstvo-
g Poštnine prosto dopisovanje je dovolil bolgarski ministrski svet vsem gospodarskim društvom med seboj in z osrednjo zvezo gospodarsko v Sofiji. Samo brzojavke sc bodo kakor dozdaj plačale.
g Baker na Velebitu. — Dvo dalmatinski družbi sta odkrili v bližini Jablanca na Velebitu lepe množine bakrene rude. Strokovnjak, so to rudo odobrili, ker ima nad 33 odstotkov čistega bakra.
Iz slovanskega sveta.
sl Staro domovino nameravajo 1. 1908 obiskati češki katoliki v Ameriki. Priprave za to potovanje sc žc delajo; obenem se marljivo dela za zedinjenje čeških ameriških katolikov.
sl Bolgarski učitelji za stavkujoče železničarje. Bolgarski železničarji stavkajo dalje Največ podpore jim nudijo učiteljski krogi Zveza ljudskih učiteljev je celo sklenila, da
bo dajala vsem stavkujočim redne dnevne plače. — Te dni .ie javil vojnemu ministru poseben komite stavkujočih, da bodo vsi železničarji dezertirali, če jih potrdijo v vojaško službo za več kakor tri tedne.
sl Srbski časnikarji obiščejo Budimpešto prihodnjo pomlad. Tako vrnejo poset mažar-skim časnikarjem.
sl Iznajdba Poljaka. Neki budimpeštanski list javlja, da je Poljak Viktor Rytki iznašel poseben aparat za izredno ceno kopel antirev-matično. Njegova iznajdba je že patentirana v celi Evropi.
sl Zdravstveno stanje srbskega kralja Petra se je izboljšalo. Temperatura je normalna. Ne izdajajo več zdravstvenih izvestij.
sl Kriza v zagrebškem občinskem za-stopu. Mestni sodnik Nikolaj Gavela v Zagrebu je odstopil, češ, da sedanji občinski svet nima zaupanja občinstva.
sl Cehi proti Mažaroin. V Olomucu jc bil velik češki shod, ki je protestiral proti preganjanju Slovakov na Ogrskem ter je ostro obsodil postopanje justičnega ministra Polo-nyja proti Slovakom.
sl Sokolski shod v Ameriki. Zveza poljskih Sokolov v Zedinjcnih državih bode meseca junija priredila shod vseh poljskih Sokolov v Detroitu; k zvezi spada 3000 poljskih ameriških Sokolov. K shodu bodo povabljeni tudi poljski Sokoli v Evropi.
sl Vojaški hakatizem. Iz Poznanja se poroča, da je načelnik vojaške posadke prepovedal vsem vojakom obiskovati poljsko gledališče v Poznanju.
sl Dvesto političnih procesov so povzročile dozdaj pruske oblasti napram poljskim časnikarjem. Ti procesi ne ostajajo brez uspehov.
sl 25-letnico smrti škofa Dobrile je obhajala v Šibeniku »Podružnica sv. Cirila in Metoda za Istro«. Frančiškan o. Josip Miloševič je govoril daljši govor, kjer je razlagaj zasluge škofa Dobrile kot preporoditelja Istre. Navzoče je bilo veliko število meščanov.
slŽe četrti poljski list začne v kratkem izhajati v Braziliji. Dozdaj so izhajali trije listi in sicer »Gazeta Polska w Brazylii« (tednik, ki izhaja že 14 let), dalje »Rodzina Polska« in »Polak \v Brazylii«.
sl Jugoslovani in Italijani. Po Italiji se innože v zadnjem času revije, ki se bavijo z balkansko politiko in Jugoslovani. Sem spada rimska »L' Italia ali Estero«, ki jo urejuje dr. Foa. Ta je znan kot izvrsten poznavalec Balkana. V neki številki povdarja revija, da je Sredozemsko morje za Jugoslovane velikega pomena. In ker je istotako važno za Italijane, se sestajajo interesi Jugoslovanov in Italijanov. Povdarjajo slučaj na Reki in Sušaku in oporekajo italijanski vladi, ki ni takrat energično nastopila. — Tudi v Florenci izhaja revija, ki ima za Jugoslovane posebno rubriko; istotako objavlja stvari o Balkanu milanska »Vita internaciohale«. Prijatelj Slovanov, publicist Pavia, piše članke »Nuova Croatia«.
si Po tisoč letih. Tekoče leto 1907 je za Moravsko in Slovaško zelo imenitno. Letos je minilo tisoč let, kar velikomoravsko kra ljestvo častno izvrši svojo nalogo na političnem torišču srednje Evrope. Leta 907 jc ve-likomoravska država razpadla in njeno ozemlje so po bratsko med seboj razdelili politični prijatelji Franki, Mažari in Cehi. Hoteli so ozaljšati svoje krone in danes jc nimajo niti Cehi, niti Mažari, niti Franki!
sl Mednarodni album. Uredništvo london skega umetniškega tednika »Strand« je poslalo nekaterim odličnim poljskim slikarjem poziv s prošnjo, da listu pošljejo fotografije svo jih najboljših del. Uredništvo namreč namerava izdati mednarodni biografični album umetnikov, ki bodo v njem tudi Poljaki imeli primerno mesto.
sl Število vseučiliških dijakov na Ruskem. 1. januarja 1907 je bilo na vseh ruskih univerzah 32.709 dijakov. Na peterburški in moskovski univerzi jih je bilo po 8500, na har kovski, kazanski in novorosijski po 3500, na kijevski 4300, na jurjevski 1200, na tomski 700 in varšavski 9. Leta 1905 je bilo na vseh vseučiliščih dijakov 24.500.
sl Rusinsko društvo »Prosvita« v Lvovu, katerega namen je, širiti prosveto in blagosta nje med priprostim rusinskim ljudstvom, v zadnjem času zelo dobro uspeva. Od novega leta izdaja svoje glasilo pod naslovom »Pismo iz Prosviti«, ki je v prvi številki priobčilo daljši članek o sedanjem položaju društva. Iz tega članka navajamo nekoliko zanimivih podatkov. Društvo obstoji žc 38 let; bilo jc ustanovljeno leta 1868. V zadnjih desetih letih je društvu pristopilo povprečno na leto 1000 članov, tako da h koncu leta 1905 je »Prosvita« imela 17.478 udov. H koncu leta 1905 je društvo imelo 35 podružnic in jc ustanovilo do konca tega leta 1550 čitalnic, 200 hranilnic in posojilnic, narodnih prodajalnic pa 500. Nekatere čitalnice imajo žc svoja lastna poslopja. Dozdaj jc društvo izdalo tudi 309 poučnih članskih knjig. Lansko leto sta se pri društvu ustanovila dva odbora: gospodarsko-obrtnij-ski in književni. Prvi odbor bode delil kmečkemu prebivalstvu mftsvete in pomoč v njegovem težkem stanu, bode ga reševal izkoriščevalcev ter skrbel za to, da domača zemlja ostane v domačih rokah. Književni odbor bode skrbel za duševne potrebe ljudstva z izdajanjem poučnih in zabavnih knjig in časopisov.
si Donski kazaki bodo volili za svojega poslanca v rusko dumo kazaškega polkovnika Vasilja Ivanoviča Konopova. Ponudil sc jim jc sam z daljšim pismom, kjer obijubuje, da ho delal in prosil pri »batjuški« carju za njih in njihovih sinov blagor.
sl V Lvovu se ic ustanovilo društvo »Tovarištvo ukrajinskih natikovih vikladov itn. Petra Mohili«, ki Inide prirejalo popularna
znanstvena predavanja v Lvovu in na deželi za Rusine.
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 23. januarja. Predsednik grof Vetter je otvoril današnjo sejo drž. zbora ob 11. uri 20 min. Zbornica nadaljuje debato o kongrua-predlogi, nato jo pa prične o vojaških predlogah. Današnja seja bo trajala pozno v noč, da se vzdrži določeni program zborničnega dela.
Dunaj, 23. jan. Predlog o kongrui je v državnem zboru sprejet.
PRORAČUNSKI ODSEK KONČAL SVOJA DELA.
Dunaj, 23. januarja. Danes je proračunski odsek drž. zbora po daljši debati sprejel zakon radi provizorične ureditve brzo-vozne parniške službe z Dalmacijo, predlogo o ureditvi Lloydove službe v Brazilijo in zakon o podpori prosti trgovinski mornarici. S tem je proračunski odsek dovršil svoja dela. Koncem seje sta se Sylvester imenom odse-kovih članov, trgovinski minister Foft imenom vlade zahvaljevala odsekovemu načelniku poslancu Kathreinu za njegovo večletno vzorno delovanje, nakar se je Kathrein ginjen zahvaljeval.
NESKLEPČNI ODSEK.
D u n a j, 23. jan. Ustavni odsek, ki naj bi se posvetoval o imunitetnem zakonu in justi-čni odsek, ki naj bi se posvetoval v reformi zakona, sta bila nesklepčna, vsled česar je gotovo, da sedanji državni zbor ne bo sklepal o teh zakonih.
POLONYJEVI ŠKANDALI.
Budimpešta, 23. jan. Listi položaj razmotrivajo jako pesimistično. Večina se strinja s tem, da se bo vsaj Polonyi moral popolnoma umakniti.
Budimpešta, 23. januarja. Odločitev o krizi bo danes popoludne ob 5. uri, ko se vrši ministrski svet. Tedaj se odloči, ako bo demisijoniralo celo ministrstvo, ali le posamezni njegovi člani. Neodvisna stranka ima zvečer konferenco. Polonyi se današnje zbornične seje ni udeležil, ker ima poroko njegov sin.
Budimpešta, 23. jan. Med Polonyjem in člani kabineta ie nastalo jako mrzlo razmerje. Vsled naraščajoče nezadovoljnosti v neodvisni stranki je bil Košut danes primoran, da je priobčil reasume o dogodkih v stranki na čelu današnje številke svojega lista.
Budimpešta, 23. jan. Zdravje baronice Schonberger se je danes zboljšalo, tako, da ni nobene nevarnosti več. Baronica odločno taji, da bi se bila hotela zastrupiti, vzela je le vsled prevelikega razburjenja preveč morfija. Baronica pravi, da nima niti najmanjšega vzroka za samoumor.
Budimpešta, 23. jan. Namesto Polo-nyja postane justični minister državni tajnik Giinther.
KONČANA STAVKA.
Pulj, 23. jan. Stavka v mestni elektrarni je končana, ker so stavkujoči uslužbenci dosegli zvišanje plač.
VELIK PRETEP NA LVOVSKEM VSEUČILIŠČU.
L v o v, 23. jan. Povodom promocije nekega rusinskega dijaka je bil na tukajšnjem vseučilišču velik pretep. Rusinski dijaki so pretepli vseučiliškega tajnika dr. VVinarza ter razbili skoro vso opravo v avli. Policija je le s težavo napravila konec pretepu.
MRAZ V RUSIJI.
P e t e r b u r g. 23. jan. Po Rusiji je silen mraz, 35 stopinj R. Na južnovzhodnih železnicah vsled mraza ne vozijo vlaki. V odeški luki so zamrznjene ladje, ki tako niso mogle na pomoč neki ladji, ki se je ponesrečila. Šole v raznih mestih so zaprte.
SVETOVNA RAZSTAVA V AVSTRALIJI.
S i d n e y, 23. jan. Tukajšnji občinski svet je sklenil leta 1910. prirediti v Sidneyju svetovno razstavo.
OTOK IZGINIL.
Haag, 23. jan. V malajskem otočju je vsled viharnega navala valov popolnoma izginil otok Simenluatsioct. Cuje se, da je izgubilo življenje 1.500 oseb.
DEMENTIRANJA O WOLFLINGU.
G e n f, 23. januarja. Advokat W6lfIingov izjavlja, da njegov klijent nikakor noče naza} nadvojvodskih naslovov in časti, pač pa se bo le izmiril z vsemi svojimi sorodniki.
POLOŽAJ V VARŠAVI.
Varšava, 23. januarja. Radi nameravane splošr.e stavke, je policija izvršila mnogo hišnih preiskav. V neki galanterijski prodajal-nici je policija našla mnogo revolucionarnih spisov, v hiši neke vdove pa mnogo bomb in revolverjev. Policija ie aretirala portirja do-tične hiše, hišno posestnico in stanovalce.
V RAZRUŠENEM KINGSTONVNU.
K i n g s t o v n, 23. januarja. Mnogo pro-vlzoričnih stanovališč, napravljenih listov banan je zgrajenih. Oni deli otoka, katerih potres ni poškodoval, skrbe za one, ki so tja pobegnili. V par tednih bo zopet otvorjen promet električne železnice, plinarna pa ne bo še šest mesecev delala. Mrtvih pri potresu je bilo 750. Kriza je končana. Ljudstvo je zopet pogumno.
opazovanje dunajske meteorolo-glcne postaje.
Spremenljivo vreme, živahni vetrovi, mrzlo.
RANČ JOŽEFOVA
Borzna poročila.
jKreditna banka1
Uradni kurzi dunajske borze
Ituoaoou, p.plrjl,
4*/, majeva renta 4'/, srebrna renta 4*/. >v8trl|Hka kronska renta 4•/, , tlata renta . 4•/, oRraka kronska , 4 •/. , .lata B'/. posojilo dežele Kranjske i111'[, posollla mesta Spljet . t1/,'/. .	. Zader
41/,*/. bosn -bero iel. pos. 190*,. 4•/. Češka dei banka k. o *'/. . . , i. o. 4l/«"/. zast pismu ga! d. hip. b **/•*/. po^t. kom. k o i 10*/,. pr illt'l, ust. pisma Innerst. hr. *'/«'/. . . ogr. cen. dei. hi 4'///. .	, hip. banke.
4'/«*/. obl. ogr lokalnih iel d di 4V/, obl. Cefike ind. banke 4*/, prior. Trst-Porefi lok 4•/. prior. dol tel. . . 3•/. , Jui. iel kup. VI, 41/«*/. avstr pos. za iel p o
Itatk« grafike od I 1860'/, 0,	, 1*64 .
» tlzdk*
„ zem. kreditne I. emisij«
II- .
, ogr hip. banke .
. srbske 4	frs 100-, turftke
Basillka	«r.Ck«
Kreditne	„
Inomoške	ii
Krakovske	„
Ljubljanske	ii
Avstr. rud. kria»	„ Ogr.
Rudolfov«	ii
SalcburAkc	„
Dunajske kom	„
Delala.
fuine ieleznlce Oriavne ieleznlce . . Avstr ogrske bančne delnice Avstr kreditne banke Ogrske „ „ Zlvnostenske „ Premogokop v Mostu (Brtisl Alpinske montan . . Praške iel. indr druibe Rima-Muržnyi Trbovljske premog, druib. Avstr. oroine tovr druibe Češke sladkorne druib«
v » i • t • C kr. cekin	. .
SO franki 10 marke . Bevereigns Marka
Laški bankovci . . Rublli , , Dolarji.....
v Ljubljani.
23. januarja 190?.
Z
enitna ponudbo.
Denar	Blago
i« 2"	W45
100 15	10o- 6
9<^3>	*9 5i
'17 2 .	'17 45
9.i 9 1	96 15
114 40	114 60
99 10	10f> 10
13 3	3 61
8 9>	to. 86
99 HS	100 6
99 hO	«9 '0
9 40	99 90
0 40	1 35
105 80	106-80
i oO —	tul -
100 —	10' 2<
100'—	100-36
loo-—	101 -
<00 25	101 2t
19-90	
•> «0	
316 75	^H 75
tO 50	1"1 50
1-^6 75	168-76
2' 6 5	268-50
53 .i0	165 0
476 ib	^6 2,i
284 40	/9 i 40
63	261
101	0 50
6 < '0	*9 40
2 *o	i4 6 )
'48- -	■■ S —
79	85
9'	5
6	1- -
47 tO	49 50
8-25	3026
'6	'SO'
82	85 0
497 60	608 —
75 76	176 '6
91-	92 -
781	791 -
n8 7*50	v850
><37 50	1*38-60
2 4 75	5 75
749	"55 -
624 f 0	62' 60
268 <	?694'
72 10	7310
8' -	282" -
F16O -	70'
41--	145 —
ti 36	40
9-f 8	19 11
»3 61	j 8
4	' 08
11 525	17 725
' 50	•» 0
2-6^50	2 6?50
. 5	b- -
bo.'	
Mladenič v najlepši dobi, posestnik in trgovec na Gorenjskem se želi, seznaniti v svrho takojšne ženitve z gospico, katera bi imela veselje do gospodinjstva, v starosti 20 — 24 let ter da bi imela premoženja 4000—5000 kron. Le resne ponudbe naj se pošiljajo, ako mogoče s sliko, na upravništvo tega lisla pod šifro »srečna bodočnost« Št. 1476.	153 2—1
Išče se pošten in priden
mesorshi pomočnik,
ki bi se dobro umel zlasti na prodajo mesa. — Več pove gospa Terezinka Kočar, Jesenice št. 3 ali pa Anton Hafner, mesar v Škofji Loki. ni 5-3
I križev pot
150 cm visok, poprai 250 gld., se proda sedaj za 200 gld. pri
2907 FRANU TOMANU
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. — Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren.
rjfl MAŽE« SVOJE ČIŽME SA
ilC\'l& PArtOGU
CIO DAN POVODI y H0DATI BEZ
Turistil Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
2947 32-9
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg, ul. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z VaStm Heveax< m sem jako zadovoljcm, ker je to naiboljse nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a m i 1 o Morgan, lovski pisatelj (Častni predsed. .kluba
strelcev" na Dunaju.)

Prednaznanilo.
V V četrtek dne 24. jan. t. 1. priredi
v meščanskem »Hotelu Lloydu"
podpisani za svoje prijatelje in znance
domačo zabavo
Svira ljubljanska društvena godba. — Začetek ob 8. uri. Vstop I krono.
K mnogobrujnemu obisku vabi z velespoštovanjem
Dragotin Tauses,
124 2 2	restaurater.
Izurjena
v manufak-turni in špecerijski stro-
Pekarija
s stanovanjem in prodajalno
se daje takoj v najem. — Posebno ugodno za iste, ki bi želeli postati samostojni in tudi razumejo slaščičarstvo. Vprašanje na »poste restante" L. B. 156 — Idrija.	151 3-1
Hišo.
s sadnim vrtom
pri državni cesti se pod ugodnimi pogoji proda. — Več se poizve pri Ivan Tischler-ju, Vrhnika. 150 3—1
prodajalka
ki si želi službo premeniti; kje, pove upravništvo tega lisla.	148 3—1
Lepo stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalne sobe, pralnice in drugih pritiklin se odda takoj po ugodni ceni. — Natančneje pri A.
Zaloška cesta št. 21.
Sušnik-u
1*9 5-1
M
Zahtevajte zastonj
'.n (tanko moj veliki, bogato iluatrovan glavni cenik z nad 1000 illkami vieb vrst nikelnastib, srebrnih In zlatih ur i znamko Boakopf, llahn, Ornega. SehafOiBusen, tilaanutU kakor tudi vieb vrst solidnih ilatuin in arebroln po Urlrntn tdiarniSklb cenah.
Nlkel. remont, nra......K 3'—
.lat. RoBkopi patent nra ..... 4 — , , Črna jekl. rem. nra . 4'— švlc. Izvir. Roskopi pal. ura . . , 5-— Ooldin rem. ura .Luna" kolesje . 7 50 »rebr. , , .Olorla" , , 7(10 , , , dvojni plašč . , 11-50 , oklep, verlllca z rlnčlco oa pero in karab., 15 gr. teika , a 50 r.ika Tula nlkel. ura > aldro z .Luna' kolesjem . . , 9 50 ara • kukavica K 3-50, budilka K 3 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80. Za mko uro 81etno pismeno Jamatro! Rlkak rlalkol /.aniona doroljenr., ali denar naz^J I
Prva tovarna za ure Hannt Konrad v Mostu 1789 (Brux) št. 654, Češko. 100-44
Služba
135 3-3
organista in cerkvenika
se razpisuje na Trsteniku pri Kranju.
Skupni dohodki 500 K in prosto stanvanje. Plačuje se mesečno. Rokodelec ima dovelj prostega časa. — Nastop 20. februarja.

N N S«
H N
N
M
FR. ČUDEN,
m
nrar
in trgovec r Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častili 55. ženini in neveste!
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230.
131-2
%
Vabi in se priporoča za obilni obisk
Fr. Čuden,
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.

Županstvo občino Rob pri Val. Laščah bode dne 27. t. m.
na javno
dražbo ^^
v Robu ob 12. uri dalo 52 1-1
•• lepega občinskega bika. ••
Kupci se vljudno vabijo.
fllapec
išče službe v kakem župnišču ali pa v samostanu	13« 3-1
Naslov pove upravništvo ..Slovenca".

2
izurjeno rezbar
OH
% v)! pozlotarja
za cerkveno delo sprejme takoj trajno	119 6-4,
Aleksander Gotzl,
podobar in pozlatar v Ljubljani. Sprejme se za kleparsko obrt
učenec
poštenih starišev in en
f pomočnik«
Več pove Karol Neumann, Jesenice, Gorenjsko	106 5-6
Išče se 149 3—1
kuharica
za župnišče na deželi. — Nastop takoj. — Naslov pove uredništvo „Slovenca".
za prašiče in
nprntninn (mesn'na) zajamčeno čista^ JjCl U Lil i IIU zmleta, prekaša vse dosedanje
piče. Presenetljivi vspehi. — 1 zavitek za
poskušnjo 5 kg franko 6 K.
Piča za pse,
(mesnina) stisnjena 5 kg 5 K po povzetji. Zaloga R. Ranzinger, Ljubljana, Dunajska cesta 19.	74 6—4
Vsestransko hvalo in pri-^ znanje je dosegel letošnji
Koledar
I
8 S
i 0
I
33 (3
8
S 8
Uredil deželni mlekarski nadzornik J. Legvart. — U. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreje, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila.
Sadjereja ; naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetijski zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80, in se naroča pri Iv. BONACU v Ljubljani. — Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. — Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega Pt koledarja!	dd
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica: 1 t K 2.000.000. :
W W Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907 : Turške srečke: kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. ,,	,, Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 { pe[?nke k Ts. } 91- dobitek K 600.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po 4'/,%.	53-8
Podružnica s v Celovcu.:
: Rezervni fond: : K 200.000. : : s